poročilo o realizaciji ldn 2009/2010 - Arnes

ŠOLSKI CENTER ROGAŠKA SLATINA , 03 818 2079Steklarska ulica 1http://www2.arnes.si/~sscesteks43250 Rogaška SlatinaPOROĈILO O REALIZACIJILETNEGA DELOVNEGA NAĈRTAŠOLSKEGA CENTRA ROGAŠKA SLATINAZA ŠOLSKO LETO 2009/10SPREJETO NA SEJI SVETA ŠOLE:Rogaška Slatina, 29. 9. 2010PODPIS PREDSEDNIKA SVETA ŠOLE:___________________________

3. REALIZACIJA POUKA V ŠOLSKEM LETU 2009/103. 1 PROGRAM GIMNAZIJAOddelek Odstotek realizacije (%) Realizacija pod 95 %1. a 99 % /1. b 98 % /2. a 99 % /2. b 99 % /3. a 98 % /3. b 98 % /4. a 99 % /4. b 98 % /3. 2 PROGRAM TEHNIK OPTIKOddelek Odstotek realizacije (%) Realizacija pod 95 %1. c 98 % /2. c 98 % /3. c 99 % /4. c 95 % /3. 3 PROGRAM TEHNIK STEKLARSTVAOddelek Odstotek realizacije (%) Realizacija pod 95 %2. ĉ 98 % /3. 4 PROGRAM STEKLAR IN OBLIKOVALEC STEKLAOddelek Odstotek realizacije (%) Realizacija pod 95 %3. ĉ 97 % /OBRAZLOŢITEV:Organizacija vzgojno izobraţevalnega dela je potekala tako, da se je realizacija predpisanegaštevila ur spremljala sproti ter so se temu primerno po potrebi zamenjale ure, ĉe je bila kjerealizacija prenizka.5

4. USPEŠNOST DIJAKOV OB KONCU ŠOLSKEGA LETA4. 1 PROGRAM GIMNAZIJAŠtevilo dijakovpravodličnioddelekdobridobri zadostni nezadostni neocenjeni vsi1. a 5 14 5 1 1 / 261. b 4 6 11 1 / / 222. a 5 13 5 1 / / 242. b 4 13 11 2 / / 303. a 2 4 9 2 1 / 183. b 3 7 8 1 1 / 204. a 3 8 8 5 / / 244. b 7 8 11 2 / / 28SKUPAJ 33 73 68 15 3 / 1924. 2 PROGRAM TEHNIK OPTIKŠtevilo dijakovoddelek5 točk 4 točke 3 točke 2 točki nms vsi1. c 1 5 7 / 2 152. c 6 14 9 / 1 303. c 2 8 5 2 3 204. c 6 10 6 / / 22SKUPAJ 15 37 27 2 6 874. 3 PROGRAM TEHNIK STEKLARSTVAŠtevilo dijakovoddelek5 točk 4 točke 3 točke 2 točki nms vsi2. ĉ / 3 1 / / 4SKUPAJ / 3 1 / / 44. 4 PROGRAMA STEKLAR IN OBLIKOVALEC STEKLAŠtevilo dijakovoddelek5 točk 4 točke 3 točke 2 točki nms vsi3. ĉ 1 2 / / / 3SKUPAJ 1 2 / / / 36

5. PRIMERJALNA PREGLEDNICA UČNEGA USPEHA VPOSAMEZNIH OCENJEVALNIH OBDOBJIHRazred: 1. konferenca 2. konferenca Ob koncu šolskega leta1. A 81 % 85 % 96 %1. B 75 % 84 % 100 %1. C 20 % 73 % 87 %2. A 89 % 88 % 100 %2. B 77 % 87 % 100 %2. C 27 % 83 % 97 %2. Č 25 % 100 % 100 %3. A 50 % 61 % 94 %3. B 60 % 65 % 95 %3. C 24 % 52 % 85 %3. Č 100 % 100 % 100 %4. A 67 % 92 % 100 %4. B 86 % 100 % 100 %4. C 28 % 100 % 100 %KOMENTAR K UĈNEMU USPEHU:V gimnazijskem programu trije dijaki niso uspešno opravili letnika in ga ponavljajo.V programu Tehnik optik šest dijakov ob koncu šolskega leta ni bilo uspešnih. Pet dijakov se je vskladu s Šolskimi pravili o ocenjevanju znanja v srednjem strokovnem in poklicnemizobraţevanju vpisalo v višji letnik in je zanje pripravljen osebni izobraţevalni naĉrt, v katerem jeopredeljeno, kako in kdaj bodo opravila manjkajoĉe obveznosti. Ena dijakinja letnik ponavlja.7

6. OPRAVLJANJE IZPITOV V PROGRAMU GIMNAZIJASPOMLADANSKI ROKPREDMET POPRAVNI IZPITI DOPOLNILNI IZPITI SKUPAJNI NININI NIVSEH OPR.VSEH USP. NEUSP.VSEH OPR.OPR. PRIST.PRIST.OPR. PRIST.SLO 5 2 3 - - - - - 5 2 3 -MAT 15 12 3 - 3 - 3 - 18 12 6 -ANG 9 8 - 1 - - - - 9 8 - 1NEM - - - - - - - - 1 1 - -FIL - - - - 1 1 - - 1 1 - -GEO - - - - 5 3 2 - 5 3 2 -BIO 2 2 - - 2 - 1 1 4 2 1 1SKUPAJ 31 24 6 1 11 4 6 1 43 29 12 2PREDMETNI IZPIT:NEM: 1 izpit, uspešno opravljen.JESENSKI ROKPREDMET POPRAVNI IZPITI DOPOLNILNI IZPITI SKUPAJNI NININI NIVSEH OPR.VSEH USP. NEUSP.VSEH OPR.OPR. PRIST.PRIST.OPR. PRIST.SLO 3 2 - 1 - - - - 3 2 - 1MAT 5 4 - 1 2 1 - 1 7 5 - 2ANG 1 - - 1 - - - - 1 - - 1GEO 1 1 - - - - - - 1 1 - -SKUPAJ 10 7 - 3 2 1 - 1 12 8 - 4KOMENTAR K OPRAVLJANJU POPRAVNIH IN PREDMETNIH IZPITOV VPROGRAMU GIMNAZIJA:Uspešnost opravljanja predmetnih izpitov je bila 100%.Uspešnost opravljanja popravnih izpitov je bila v spomladanskem roku 77 %, v jesenskem rokupa 70 %. Neuspešen je bil en dijak, ki je bil na jesenskem roku prijavljen k opravljanju trehpopravnih izpitov, vendar k nobenemu ni pristopil.8

7. OPRAVLJANJE IZPITOV V DRUGIH PROGRAMIHDOPOLNILNI IZPITI V PROGRAMIH TEHNIK OPTIK, TEHNIK STEKLARSTVA,STEKLAR IN OBLIKOVALEC STEKLASPOMLADANSKI ROKPREDMET TEHNIK OPTIK SKUPAJNI NINI NIVSEH OPR.VSEH OPR.OPR. PRIST.OPR. PRIST.MAT 12 3 9 - 12 3 9 -ANG 10 3 7 - 10 3 7 -BIO 1 1 - - 1 1 - -OPM 2 - 2 - 2 - 2 -SKUPAJ 25 7 18 - 25 7 18 -JESENSKI ROKPREDMET TEHNIK OPTIK SKUPAJNI NINI NIVSEH OPR.VSEH OPR.OPR. PRIST.OPR. PRIST.MAT 9 6 3 - 9 6 3 -ANG 8 3 5 - 8 3 5 -OPM 2 2 - - 2 2 - -SKUPAJ 19 11 8 - 19 11 8 -OPOMBE:1) Dijaki programov Tehnik steklarstva, Steklar in Oblikovalec v nobenem roku niso opravljalinobenih izpitov.2) Med dijaki, ki so izpit opravili, so šteti le tisti, ki so imeli po opravljenem dopolnilnem izpituprogramsko enoto v celoti ocenjeno pozitivno.KOMENTAR K OPRAVLJANJU DOPOLNILNIH IZPITOV:Uspešnost opravljanja dopolnilnih izpitov na spomladanskem roku je bila 28 %, na jesenskemroku pa 58 %.En dijakinja je bila neuspešna pri dveh programskih enotah in razred ponavlja. Štirje dijaki so bilineuspešni vsak pri eni programski enoti. V višji letnik so se vpisali z manjkajoĉimi obveznostmi,ki jih bodo opravili v skladu z osebnim izobraţevalnim naĉrtom.9

8. PREGLED OPRAVLJANJA SPLOŠNE MATURESPOMLADANSKI ROK 2010Splošni uspeh pri maturi se izraţa v toĉkah kot vsota ocen pri petih maturitetnih predmetih, ki jihkandidati lahko opravljajo na osnovni ravni zahtevnosti in za njih prejmejo oceno od 1 do 5; dvaod njih lahko opravljajo tudi na višji ravni zahtevnosti, za njiju pa lahko dobijo še 3 dodatne toĉke(podobno je tudi pri SLO).Najniţje število toĉk pri uspešno opravljeni maturi je torej 10, najvišje pa 34. Kandidati, kipredmete opravljajo samo na osnovni ravni, lahko zberejo najveĉ 28 toĉk, ĉe vse opravijo zodliĉno oceno. Kandidati, ki zberejo 30 do 34 toĉk, so opravili vsaj en izpit na višji ravnizahtevnosti.Pri nas je v spomladanskem roku maturo opravljalo 50 kandidatov in sicer na OR 27 in na VR 23kandidatov. Uspešnih je bilo 46 kandidatov ali 92 %. Povpreĉno število doseţenih oĉk je 19,83(na OR 16,52 in na VR 23,14). Maturitetno spriĉevalo s pohvalo je letos pri nas prejel en dijak.JESENSKI ROK 2010Od 7 prijavljenih kandidatov sta dva prviĉ opravljala maturo, štirje so opravljali popravne izpite,en kandidat pa je opravljal maturo v dveh delih. Uspešnih je bilo 6 kandidatov.Torej je bilo od 52 kandidatov, ki so opravljali maturo v spomladanskem in jesenskem roku,uspešnih 51 kandidatov ali 98%.10

9. PREGLED OPRAVLJANJA POKLICNE MATUREZIMSKI ROK (februar 2010)V zimskem roku ni k opravljanju poklicne mature pristopil nihĉe.SPOMLADANSKI ROK (junij 2010)K spomladanskem roku se je prijavilo 22 kandidatov (poklicna matura v celoti), ki so uspešnozakljuĉili redno izobraţevanje na ŠC Rogaška Slatina v šolskem letu 2009/2010. 5 kandidatov nibilo uspešnih in bodo opravljali popravne izpite.Prijavila se je tudi 1 kandidatka vkljuĉena v izobraţevanje odraslih, ki je opravljala 2. in 4.predmet. Uspešno je opravila oba izpita.15 kandidatov je opravljalo 2. in 4. predmet poklicne mature po prenovljenem programu in vsi souspešno opravili poklicno maturo.PODATKI ZA SPOMLADANSKI ROK POKLICNE MAURE:ŠTEVILOPOVPREĈNAPREDMET% POZITIVNIHDIJAKOVOCENA POMSLOV. POVPREĈJESLO 22 100 3,23 3,62ANG 9 100 3,00 3, 28MAT 13 69 2,31 3, 02OPM 23 86 3,09 3, 40IZDELEK oz.STORITEVN ZZAGOVOROM23 100 4,41 4,13JESENSKI ROK (avgust 2010)K opravljanju poklicne mature v jesenskem roku se je prijavilo 5 kandidatov, vsi kandidati soopravljali popravne izpete. 2 kandidata sta bila v celoti uspešna.2 sta opravila po en popravni izpit od dveh, ostal jima je še po en popravni izpit.1 kandidat ni uspešno opravil enega popravnega izpita.11

10. PREGLED OPRAVLJANJA ZAKLJUČNIH IZPITOVZIMSKI ROKV zimskem roku je zakljuĉni izpit opravljal en kandidati kot obĉan, ki ga je uspešno opravil.SPOMLADANSKI ROKNa spomladanskem roku so zakljuĉni izpit opravljali trije dijaki iz programa steklar. Vsi so biliizjemno uspešni, dva sta prejela spriĉevalo s pohvalo. Zelo razveseljivo je dejstvo, da bosta tadijaka nadaljevala izobraţevanje v steklarski stroki.JESENSKI ROKNa jesenskem roku ni noben kandidat opravljal zakljuĉnega izpita.11. IZPISI DIJAKOVV šolskem letu 2009/10 se je izpisalo 6 dijakov iz programa Gimnazija ter trije iz programaTehnik optik.IZPISI DIJAKOV PO PROGRAMIH IN LETNIKIHPROGRAM Gimnazija Tehnik optik SKUPAJLETNIK1. 4 2 62. 2 - 23. - 1 1SKUPAJ: 6 3 9Vzroki za izpise dijakov:Pet dijakov iz gimnazijskega programa (trije od njih niso uspešno zakljuĉili letnika) se je odloĉiloza prepis v programe srednjega strokovnega izobraţevanja (ena na naši šoli), ena dijakinja pa se jeprepisala zaradi treningov in igranja v klubu v Mariboru.V programu Tehnik optik ena dijakinja v 1. letniku sploh ni zaĉela obiskovati pouka in se jekasneje izpisala, en dijak, ki se je vpisal kot tujec, se je po enem mesecu vrnil v domovino. Iz 3.letnika se je izpisala dijakinja, ki letnika ni uspešno opravila.12

12. 2 POZITIVNI VZGOJNI UKREPIPROGRAM GIMNAZIJAOddelek Pohvale in priznanja Knjiţne nagrade1. a 10 51. b 10 42. a 10 62. b 5 43. a 10 23. b 11 34. a 3 34. b 4 7PROGRAM TEHNIK OPTIKOddelek Pohvale in priznanja Knjiţne nagrade1. c 3 12. c 17 63. c 2 24. c 4 6PROGRAM TEHNIK STEKLARSTVAOddelek Pohvale in priznanja Knjiţne nagrade1. ĉ 1 -PROGRAMA STEKLAR IN OBLIKOVALEC STEKLAOddelek Pohvale in priznanja Knjiţne nagrade3. ĉ - 112. 3 NAJVIŠJA PRIZNANJA ŠOLSKEGA CENTRA ROGAŠKA SLATINA:Dijak Razred Priznanje, nagradaLina Burkelc Juras 4. B Stekleni izdelek – dijakinja šole, srebrna plaketaUroš Šepec 4. A Pokal – športnik šoleSašo Murko 4. B Zlata in srebrna plaketaGašper Gajšek 3. Ĉ Srebrna plaketaAnja Štrok 4. A Srebrna plaketaAnţe Bobek 4. B Srebrna in bronasta plaketaMitja Horvat 4. B Srebrna plaketaAmadej Pevec 4. B Srebrna plaketaAmel Kalajdţini 3. Ĉ Bronasta plaketaRobert Bele 3. Ĉ Bronasta plaketaRomana Biljak Gerjeviĉ 4. A Bronasta plaketaBarbara Rehar 4. A Bronasta plaketaNejc Tepeš 4. A Bronasta plaketaŢiga Bobek 4. B Bronasta plaketaJaka Šket 4. B Bronasta plaketaMojca Ţerak 4. B Bronasta plaketaTadej Grašiĉ 4. C Bronasta plaketaDavid Šibal 4. C Bronasta plaketa14

Martina Boršiĉ 2. A Bronasta plaketaJure Brence 2. B Bronasta plaketaDoroteja Grobin 2. B Bronasta plaketa13. POROČILO O IZVEDBI OBVEZNIH IZBIRNIH VSEBIN ININTERESNIH DEJAVNOSTI V ŠOLSKEM LETU 2009/10Šola svojim dijakom ne ponuja znanja in izkušenj le v obliki klasiĉnega pouka. Doloĉena vedenja,ki jih uĉni naĉrti ne predpisujejo, a so za ţivljenje zelo pomembna, dijaki lahko pridobijo priobveznih izbirnih vsebinah. Dijaki so morali opraviti doloĉeno število ur OIV obveznega dela inizbirnega dela, in sicer razliĉno glede na program in letnik. Izpolnjeno število ur je pogoj za vpis vvišji letnik.Obvezni del izbirnih vsebin se je izvajal v ĉasu pouka med šolskim letom, v ĉasu opravljanjamature, poklicne mature in zakljuĉnih izpitov.Nekatere dejavnosti so potekale v popoldanskem ĉasu ali izven šole. 4. letniki so zapolnili delpredpisanih vsebin z maturantsko ekskurzijo.Izbirni del se je izvajal na ravni šole v strnjeni obliki od 31. maja do 3. junija 2010, med šolskimletom v okviru interesnih dejavnosti, tretjino ur pa so dijaki lahko opravili izven šole, vendar somorali to dokazati z ustreznimi potrdili. Naĉrtovanih je bilo veĉ vsebin, kot jih je bilo realiziranih,kajti za nekatere ponujene dejavnosti med dijaki ni bilo dovolj interesa.13. 1 PROSTOVOLJNO SOCIALNO DELOV šolskem letu 2009/10 smo dijakom v okviru OIV (obveznih izbirnih vsebin) ponudili moţnostprostovoljnega socialnega dela s starostniki v Pegazovem domu v Rogaški Slatini in moţnostuĉne pomoĉi dijakom z uĉnimi teţavami v dijaškem domu in sicer v obsegu 25 ur.PROSTOVOLJNO DELO S STAROSTNIKIV septembru se je petindvajset dijakov odloĉilo za opravljanje prostovoljnega socialnega dela vPegazovem v Rogaški Slatini. Na zaĉetku smo imeli kratko uvodno sreĉanje in uvodnoizobraţevanje v Pegazovem domu pod mentorstvom socialne delavke ga. Lidije Umek. Ĉez letoso dijaki enkrat tedensko obiskovali varovance doma, ki so jim bili dodeljeni, skrbeli za potujoĉoknjiţnico, bralne urice, druţenje in podobno. Med letom je sedem dijakov zaradi drugihobveznosti to delo prenehalo opravljati, ostali so vztrajali do konca.Zakljuĉnega sreĉanja v tem šolskem letu zaradi menjave socialne delavke v Pegazovem domunismo uspeli izpeljati. Odzivi varovancev in dijakov, ki so opravljali ta naĉin prostovoljnega dela,so bili veĉinoma pozitivni. 15 dijakov je dobilo pohvalo Pegazovega doma Rogaška Slatina zavestno opravljanje prostovoljnega dela, saj so se dejavnosti v domu oz. obiskov starostnikovredno udeleţevali. Gordana Starĉek je prejela pohvalo za štiriletno vestno opravljanjeprostovoljnega socialnega dela s starostniki v Pegazovem domu.UĈNA POMOĈ V DIJAŠKEM DOMUUĉne pomoĉi v dijaškem domu tekom šolskega leta ţal nismo izvajali, saj se za to oblikoprostovoljnega dela ni odloĉil nihĉe od dijakov. Proti koncu šolskega leta se je za to oblikoprostovoljstva odloĉila ena od dijakinj tretjega letnika gimnazije. Uĉno pomoĉ je nudila dijakomprvih letnikov.15

13. 2 GLEDALIŠKI ABONMAMed letom so si gledališki navdušenci v sklopu prostih izbirnih vsebin lahko ogledali šestkvalitetnih gledaliških predstav, in sicer dve komediji, dve drami, komiĉno srhljivko in glasbenomonodramo.Na odru so tako lahko spoznali ţivljenjsko zgodbo Edith Piaf; spremljali zapleten ljubezenskitrikotnik; dobili vpogled v vsakdan druţine z namišljenimi otroci; ĉutili mravljince po hrbtu obsrhljivih dogodkih na boţiĉni veĉer; bili priĉe Starih Grkov v showu Jerryja Springerja innjihovem obhodu po Kitajskem, Afriki, Braziliji; se sprostili ob komiĉno predstavljenih tipiĉnihsosedskih teţavah.Ploskali so znanim slovenskim umetnikom, kot so Desa Muck, Gašper Tiĉ, Bojan Emeršiĉ,Barbara Cerar, Gregor Baković, Gojmir Lešnjak – Gojc, Alenka Tetiĉkoviĉ, Dario Varga, NatašaTiĉ Ralijan, Vesna Pernarĉiĉ Ţunić, Ţiga Saksida in še drugi. Vsekakor so koristno izrabili šestpopoldnevov.13. 3 FILMSKI ABONMAV šolskem letu 2009/10 je na ŠC Rogaška Slatina bil organiziran kino abonma. V abonma je bilovkljuĉenih 46 dijakov naše šole, ki so si v šestih ponedeljkih, ki so si sledili ĉez celo šolsko leto,ogledalo šest filmov. Filmi so bili praviloma novejši in skrbno izbrani glede na tematiko, kisrednješolce zanima. Tako so se zvrstili filmi, ki so praviloma naše dijake napeljali k razmišljanjuin konstruktivni debati po odhodu iz kinodvorane, med njimi pa se je našel tudi kakšen, ki jedijake predvsem razvedril. Nekaj naslovov filmov, ki so bili predvajani: Avstralija, Jaz pa tebimamo, Moje ime je Sam, …Verjamem, in po odmevih sodeĉ, so bili filmi dijakom všeĉ in so se predstav radi udeleţevali.Tudi v naslednjem šolskem letu bomo izpeljali kino abonma.13. 4 EKSKURZIJEDijakom smo ponudili moţnost izbire med tremi destinacijami, in sicer ogled Gradov LudvikaBavarskega, Sarajevo in Rim. Izvedeni sta bili strokovni ekskurziji v Sarajevo in Rim, saj ni bilozadostnega interesa za organizacijo ekskurzije na Bavarsko. Ekskurzije v Sarajevo se je udeleţilokar 105 dijakov, medtem ko jih je v Rim odpotovalo 42. Vsako šolsko leto znova se izkaţejostrokovne ekskurzije kot najmoĉnejša izbira prostih vsebin, saj le-te predstavljajo dijakomnepozabna doţivetja in se jih vedno z veseljem spominjajo.13. 5 OBISK KONCERTA PERPETUUM JAZZILEDijaki naše šole so v letošnjem letu imeli priloţnost slišati mojstrovine edinega pravegaslovenskega dţezovskega zbora. 3. novembra 2009 so v Cankarjevem domu nedvomno izpolnilinaša priĉakovanja in zaznamovali veĉer s skladbami brez instrumentalne spremljave, vkljuĉno zvirtuoznimi vokalnimi tolkali.16

Uspešno smo izpeljali 2. likovno kolonijo dijakov ŠCRS. Slikali smo na temo projektnega tedna»Kako lahko prispevam k boljšemu svetu?« Zopet smo obĉudovali ustvarjanje dijakov. Vsi so sezelo trudili in hiteli, da bi uspeli pravoĉasno kar najlepše naslikati svoje zamisli. Vse stvaritve sobile obĉudovanja vredne in razstavljene v avli šole. Ustvarjalo je 16 dijakov.Smernice za delo za spodbujanje zdravega ţivljenjskega sloga smo zajeli s podroĉja prehrane,gibanja, duševnega zdravja in prepreĉevanja odvisnosti.Opravljene aktivnosti so bile:- delavnica Umetnost uĉenja (dijaki so spoznavali tehnike uĉenja),- ureditveni posegi v šolsko okolico (jesenski in spomladanski obrez grmiĉevja, zasaditev roţ nagredi),- delavnica slikanja na steklo,- delavnice izdelovanja novoletnih okraskov in vošĉilnic,- športne aktivnosti (kopanje v termah, sprehodi v naravo, uporaba savne, vadbe v fitnesu,igranje namiznega tenisa in nogometa),- obeleţili smo dneve, ki so povezani z zdravjem.Vzporedno z dejavnostmi, ki se izvajajo v projektu Zdrave šole, na šoli poteka še veliko drugihvsebin zdravstvene narave.15. 3 ŠOLSKA KOŠARKARSKA LIGAVODJA PROJEKTAZORA TABAKV letošnjem letu smo bili košarkarji aktivni 70 ur. V prvem delu smo odigrali 6 tekem. Treningi,tekme in kroţki so dijake in dijakinje zaposlili kar do februarja. Tekmovanje je letos potekaloponovno po skupinah. V skupini smo bili s srednješolci iz ŠC Domţale, ŠC Celje ter GESŠTrbovlje. Kot je zapisal športnik šole ter najboljši igralec v ekipi ŠKL Uroš Šepec, smo preseglinaša priĉakovanja in se uvrstili v osmino finala ŠKL tekmovanja. Igrali smo proti teţkimnasprotnikom, kateri igrajo ţe tudi v 1. ĉlanski ligi, v klubih kot so Helios in Zlatorog, a smo sejim uspešno postavili po robu in dokazali, da v košarki ni pomembna le zmaga, temveĉ volja,zaradi katere smo zdaj pravi prijatelji.Uvrstili smo se v osmino finala, kjer smo se pomerili s 1. gimnazijo Celje, ki pa je bila boljšinasprotnik.Tako smo s tem porazom zakljuĉili s tekmovanjem.Za šolsko ekipo so igrali: Anţe Bobek, Ţiga Bobek, Ţan Majcenoviĉ, Uroš Šepec, Jasmin Husić,Aleš Anošek, Uroš Kidriĉ, Leon Mesariĉ, Jan Zabukovšek, Alen Al Mahdawi in Rok Štumberger.Izobraţevanje so zakljuĉili Anţe Bobek, Ţiga Bobek, Ţan Majcenoviĉ, Uroš Šepec, JanZabukovšek in Alen Al Mahdawi.Ponosni smo na Uroša Šepca, ki je bil letos izbran za najboljšega športnika šole. Uroš je vztrajen,marljiv, zanesljiv… S svojo borbenostjo in ţeljo po zmagah je na bil tekmah pravi lider, ki je znaltudi ostale tekmovalce prebuditi in pritegniti, da so mu sledili. S svojim odnosom do športa jedajal zgled vsem mlajšim, ki so se nam vsako leto pridruţili. Ob obveznostih na šolskih inklubskih treningih in tekmah je vsa leta angaţirano sodeloval kot voditelj tudi na vseh šolskihkulturnih prireditvah.20

15. 4 UNESCOVODJA PROJEKTAALENKA ČEVIZOVIĆ VIRANTV šolskem letu 2009/10 smo v okviru UNESCA dosegli naslednje zastavljene cilje:1. Skozi celotno šolsko leto smo spodbujali mlade, da bi ţiveli in razmišljali v duhu strpnostiin povezovanja ne glede na drugaĉnosti in razliĉnosti. To je tudi krovni cilj te organizacije.2. V mesecu septembru smo napisali letno poroĉilo o realizaciji dela ter ga poslali na našesredišĉe v Pišece.3. Oktober je bil v znamenju obiska tradicionalnega mednarodnega UNESCO tabora vPišecah, katerega smo se udeleţili s tremi dijaki in mentorjem. Naslov tabora je bilMedkulturno povezovanje.4. 11. November, Svetovni dan mladine, ter 16. November, Svetovni dan strpnosti: prednašo šolo so vsi razredi z eno toĉko predstavili svoj pogled na svet, sledil je kratekprogram, ki sta ga spremljala peka kostanja in palaĉink.5. 10. decembra smo obeleţili Svetovni dan ĉlovekovih pravic.6. V pomladnih mesecih smo izvedli UNESCOV tabor na Cerkniškem jezeru, obeleţiliDan Evrope (9. maj), svetovni dan vode in svetovni dan Zemlje, 22. april.7. V tekoĉem šolskem letu 2009/10 se konĉuje tudi dvoletni projekt, ki ga delamo skupaj sFilozofsko fakulteto v Mariboru v okviru evropskega projekta Leonardo da Vinci. Konĉnicilj je dokonĉna izvedba UČNE POTI VONARSKEGA JEZERA.15. 5 PROJEKT NAREDIMO NEKAJ ZASEVODJA PROJEKTAZORA TABAKS projektom Naredimo nekaj zase sodelujemo z Zavodom za zdravstveno varstvo Celje terInštitutom za varovanje zdravja Slovenije. Pribliţno 40 dijakov in dijakinj je bilo vkljuĉenih vnaslednje aktivnosti: aerobika, orientalski ples, odbojka, jahanje, fitnes. Organizirali smo tudišportne aktivnosti med jesenskimi, zimskimi in poletnimi poĉitnicami.15. 6 MEDNARODNI PROJEKT FOREIGNERS AMONG USVODJA PROJEKTABERNARDA LEVAV šolskem letu 2009/10 je ŠC Rogaška Slatina sodeloval v mednarodnem projektu z naslovomForeigners Among Us pod okriljem Medkulturnega centra z Dunaja, ki pod imenom ACES zdruţujeosnovne in srednje šole srednjeevropskih drţav. Naša partnerska šola je bila Höhere TechnischeLehranstalt iz Pinkafelda v Avstriji.Uvodna konferenca za vse sodelujoĉe šole je potekala v Salzburgu; udeleţili sta se je dijakinjaDoroteja Grobin in mentorica Bernarda Leva. V okviru projekta so sodelujoĉi dijaki drugegaletnika programa gimnazija iskali tujce v Rogaški Slatini in njeni okolici, jih intervjuvali, snemalikratke filme, razmišljali o poloţaju tujcev v Sloveniji in postavili ter urejali spletno stran. Januarjaje Rogaško Slatino obiskalo osem avstrijskih dijakov z dvema uĉiteljema in na tridnevnem obiskusmo izmenjali izkušnje o delu na projektu, prav tako pa smo gostom razkazali svoj kraj z okolicoin jih popeljali na izlet na Primorsko. V zaĉetku marca smo se odpravili v Pinkafeld. Gostitelji sonam razkazali znamenitosti svojega kraja in prestolnice Dunaja, kjer smo med drugim obiskalitudi center za begunce. Seznanili smo se s poloţajem tujcev v Avstriji, ugotovili prednosti FairTrade trgovine in se uĉili igrati na tolkala. Zakljuĉna akademija ACES je bila v Senecu naSlovaškem, udeleţila pa se je Martina Boršiĉ v spremstvu mentorice.21

16. DOSEŢKI DIJAKOV NA TEKMOVANJIH16. 1 TEKMOVANJA IZ ZNANJREGIJSKA IN DRŢAVNA TEKMOVANJASLOVENŠĈINAMITJA HORVAT(Cankarjevo tekmovanje) BARBARA REHARsrebrno in zlato priznanjesrebrno in zlato priznanjeMATEMATIKALOGIKAZGODOVINATADEJ ULĈNIKBRABARA VOLARIĆLUKA KRMPOTIĆBARBARA VOLARIĆONDINA ZUPANKARMEN GAVEZSIMONA KIDRIĈNIK ZABUKOVŠEKsrebrno in zlato priznanjesrebrno in zlato priznanjesrebrno priznanjesrebrno priznanjesrebrno priznanjebronasto priznanjebronasto priznanjebronasto priznanjeGEOGRAFIJA ARMANDO TRATENŠEK bronasto in srebrno priznanjeFIZIKA TADEJ ULĈNIK bronasto priznanjeBRALNO TEKMOVANJEPFIFFIKUSMONIKA BUTOLENknjiţna nagrada16. 2 ŠPORTNA TEKMOVANJADrţavno tekmovanje v deskanju na snegu na Rogli 2010Matic Prešern – 2. mestoDrţavno tekmovanje v športnem plezanju 2010Mlajši nekategorizirani: Miha Došler – 4. mestoKategorizirani: Jakob Bizjak – 7. mestoV šolskem letu 2008/2009 smo se udeleţili naslednjih šolskih športnih tekmovanj za dijakinjein dijake:podroĉno tekmovanje v odbojkidijaki – 5. mestopodroĉno tekmovanje v nogometudijaki – 7. mestopodroĉno tekmovanje v košarkidijaki – 10. mestodijakinje – 4. mesto22

17. POROČILO O DELU ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŢBESVETOVALNA DELAVKAMOJCA STRGARDelo šolske svetovalne sluţbe Šolskega centra Rogaška Slatina je v šol. letu 2009/10 kot ţe vsaleta doslej temeljilo na vzpostavljanju svetovalnega odnosa z vsemi udeleţenimi na šoli. Temeljnenaloge svetovalne sluţbe, kot so naĉrtovanje, svetovanje, posvetovanje in koordinacija, semskušala uresniĉevati na podlagi timskega dela. Delo je vkljuĉevalo tudi ostala osnovna podroĉjadela šolske svetovalne sluţbe, kot so spremljanje in evalvacija, razvojno analitiĉne naloge,strokovno izpopolnjevanje ipd..Glavne izvedene aktivnosti v tem šolskem letu:(PREVENTIVNE) DELAVNICE ZA DIJAKE V POSAMEZNIH RAZREDIH Mapa uĉnih doseţkov (1. letnik izobraţevalnega programa tehnik optik: 9 šolskih ur v okviruobveznih izbirnih vsebin) Uĉenje uĉenja (1. letnik gimnazije: 12 ur, 1. letnik tehnik optik: 8 šolskih ur) Odvisnosti, odnosi med spoloma – gost g. Drago Jerebic, Druţinski institut Bliţina (1. letniki:2 šolski uri) Predavanje o odvisnostih – gost JZ Socio, ga. Breda Boţnik (1. letniki: 1 šolska ura) Samopodoba, odnosi med spoloma – gost g. Drago Jerebic, Druţinski institut Bliţina;Postavljanje ciljev (2. letniki, 2 šolski uri) Komunikacija, konflikti – gost Center za pomoĉ mladim, ga. Andreja Stavbe (3. letniki, 3šolske ure) Kako se uspešno sooĉiti z maturo? (dijaki zakljuĉnih letnikov, 1 ura)POKLICNO IN ŠTUDIJSKO USMERJANJE z moţnostmi nadaljevanja šolanja sem seznanila dijake tretjih letnikov (2 uri/razred), dijakom zakljuĉnih letnikov sem podala informacije o vpisnem postopku, jih sproti obvešĉalao aktualnih informacijah v zvezi s tem ter jim svetovala ob poklicnem odloĉanju inizpolnjevanju prijav (5 do 6 ur/razred), glede na interes dijakov 3. in 4. letnikov sem na šolo povabila predstavnike Univerze vMariboru (predstavitev moţnosti študija na UM); predstavili so študijske programe in potekštudija na Univerzi v Mariboru, s sveţimi informacijami sem urejala oglasno desko v zgornjem nadstropju in kotiĉek v šolskiknjiţnici, dijaki so skozi vse šolsko leto imeli v svetovalni sluţbi moţnost individualnega poklicnegasvetovanja, ĉesar se je posluţilo precej dijakov.ORGANIZACIJA OZ. PRIPRAVA PREDAVANJ IN DELAVNIC ZA STARŠE Vzgoja za odgovorno vedenje mladostnikov – gostja doc. dr. Zdenka Zalokar Divjak (staršidijakov 1., 2. in 3. letnikov), Moţnosti nadaljevanja šolanja in vpisni postopek (zakljuĉni letniki).INDIVIDUALNO SVETOVANJE DIJAKOM IN STARŠEM, POSVETOVALNO DELO ZUĈITELJI IN VZGOJITELJI Dijaki in starši so na individualno svetovanje prihajali predvsem v zvezi z uĉnimi teţavami, patudi z osebnimi, vzgojnimi in socialnimi, ki so najveĉkrat zelo prepletene med seboj; nekaj jihje prišlo po nasvet tudi v zvezi z moţnostmi vpisa ali prepisa v drug izobraţevalni program; vtem šolskem letu sem opravila pribliţno 95 razgovorov z dijaki in starši. Pribliţno 40 dijakov višjih letnikov je izkoristilo moţnost individualnega poklicnegasvetovanja, nekateri so se ga udeleţili enkrat, drugi veĉkrat; veĉina od teh jih je rešila tudi23

aĉunalniški program Kam in kako, ki je namenjen ugotavljanju poklicnih interesov; dijakomin staršem sem svetovala tudi ob morebitnih prepisih na našo šolo ali iz naše šole drugam. Statistika prepisov in izpisov: v zaĉetku šolskega leta sta se v program splošne gimnazije izdrugih šol prepisali dve dijakinji (ena dijakinja v drugi in ena dijakinja v ĉetrti letnik), vprogram tehnik optik pet dijakov (štirje dijaki v prvi in ena dijakinja v drugi letnik); enadijakinja se je na zaĉetku šolskega leta na naši šoli prepisala iz programa gimnazije v programtehnik steklarstva; med šolskim letom sta se izpisala dva dijaka, konec šolskega leta pa šesedem dijakov (veĉinoma zaradi prepisov iz gimnazijskega v srednje strokovnoizobraţevanje). V sodelovanju z uĉitelji, vzgojitelji in starši smo iskali rešitve za uĉne, vzgojne in ostale teţavedijakov, ki so se pri vzgojno izobraţevalnem delu pojavile tekom šolskega leta; pripravili smo9 pedagoških pogodb (vzporedno izobraţevanje, materinstvo, opravljanje diferencialnihizpitov v zvezi z prepisi, neznanje slovenskega jezika – vpis tujih drţavljanov) in 11individualiziranih naĉrtov dela za dijake s posebnimi potrebami (odloĉba z Zavoda RS zašolstvo); sodelovala sem tudi pri pripravi osebnih izobraţevalnih naĉrtov za dijake, ki nisodosegli minimalnih standardov znanj. Sodelovala sem na pedagoških in redovalnih konferencah, sestankih razrednih uĉiteljskihzborov in PUZ-a, koordinirala sem delo strokovnih skupin za izdelavo individualiziranihprogramov.PREDSTAVITVE ŠOLE, VPIS NOVINCEV Sodelovala sem pri predstavitvah šole, na dnevu odprtih vrat in pri izvedbi informativnegadne, skrbela sem za evidenco prispelih Prijav v zaĉetni letnik srednje šole in izvedla postopek vpisanovincev, staršem, ki so poiskali mojo pomoĉ, sem svetovala glede vpisa, prenosa prijav, nostrifikacijespriĉeval ipd. izvedla sem postopek priznavanja izobraţevanja za dva tuja drţavljana, ki sta se vpisala nanašo šolo.STALNO STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE skozi šolsko leto sem se redno udeleţevala sestankov aktiva šolskih svetovalnih delavcev, udeleţila sem se seminarjev o izvedbi vpisnega postopka osnovnošolcev v srednješolskeizobraţevalne programe in o vpisnem postopku srednješolcev na visokošolske inuniverzitetne programe, udeleţila sem se seminarja otroci z avtizmom v organizaciji MIB-a, osebni študij literature je bil usmerjen na izpopolnjevanje strokovnega znanja glede naizraţene potrebe (otroci s posebnimi potrebami, uĉenje za uĉenje, pomoĉ pri uĉnih teţavah,delo z nadarjenimi dijaki, šolsko svetovanje ipd.).SODELOVANJE Z ZUNANJIMI USTANOVAMISodelovala sem predvsem z/s: Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje, Ministrstvom za šolstvo in šport, Zavodom za šolstvo, Visokošolskima prijavno-informacijskima sluţbama univerz v Ljubljani in Mariboru, CIPS-om, šmarskim Centrom za socialno delo, drugimi šolskimi svetovalnimi sluţbami osnovnih in srednjih šol v celjski regiji,24

DRUGOVodstvo šole me je zadolţilo tudi za: urejanje programa Lopolis, urejanje seznama deţurstva dijakov, pripravljanje obrazca za ĉasovni razpored pisnega preverjanja znanj, statistiĉno obdelavo podatkov (Šol –s), ki jih zahteva Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport.18. POROČILO O DELU ŠOLSKE KNJIŢNICEKNJIŢNIČARKAMIRA KRIŢANŠolska knjiţnica je namenjena dijakom, profesorjem in drugim zaposlenim v Šolskem centruRogaška Slatina. S svojim delovanjem neposredno podpira vzgojno-izobraţevalno delo na šoli:profesorje oskrbuje z literaturo za izpopolnjevanje in poglabljanje strokovnega znanja nanjihovem strokovnem podroĉju, dijakom pa s sistematiĉnim posredovanjem ustrezne literaturerazširja in poglablja pri šolskem pouku pridobljena znanja. Pri knjiţniĉnih informacijskih znanjihso se dijaki uĉili samostojno uporabljati informacijske vire.Knjiţnica je informacijsko središĉe šole, kjer lahko dijaki:samostojno ali s pomoĉjo knjiţniĉarke išĉejo informacijske vire v vzajemnem kataloguCOBISS/OPAC-u ali na policah ter si gradivo naše knjiţnice brezplaĉno izposojajo,preberejo ĉasopis ali revijo,uporabljajo internet.Smo pridruţeni ĉlan sistema COBISS. Knjiţniĉno gradivo raĉunalniško obdelujemo sprogramom Šolska knjiţnica podjetja SAOP iz Nove Gorice (verzija 4.15.8). Postavljeno je vprosti pristop. Strokovno je urejeno po sistemu univerzalne decimalne klasifikacije. V temšolskem letu je bilo vnešenih 205 enot knjiţniĉnega gradiva.V knjiţnici so se izvajale naslednje oblike dela:izposoja (svetovanje ob izposoji);interno delo (strokovna obdelava gradiva, vodenje statistike, nabava gradiva);pri knjiţniĉnih informacijskih znanjih so se dijaki uĉili samostojno uporabljati informacijskevire, spoznavali so sistem COBISS/OPAC ter se uĉili postopkov oblikovanja, pisanja inpredstavitve seminarskih nalog. Dijaki 1. letnika tehnik optik in 1. b gimnazije so obiskalisplošnoizobraţevalno knjiţnico v Rogaški Slatini;sodelovanje s pedagoškimi in drugimi delavci šole (posvet o nakupu novosti za knjiţnico,sodelovanje na pedagoških konferencah, seznanjanje sodelavcev z novostmi v šolski knjiţnici,letna priprava na izvedbo knjiţniĉnih informacijskih znanj);izdelava izkaznice knjiţnice za 1. letnike;izdelava plakata - (23. april);sodelovanje v spletni uĉilnici (knjiţniĉna dejavnost – srednja šola).25

19. POROČILO O DELU ŠOLSKEGA SKLADA od 1. 9. 2009 do 31. 8. 2010PREDSEDNIK UOŠSMIROSLAV BRADIČZa kvalitetno izobraţevanje je potrebna tudi kvalitetna oprema, zato smo v Šolskem centruRogaška Slatina ustanovili šolski sklad. Šolski sklad deluje ţe vrsto let in omogoĉa našim dijakomkvalitetno opravljanje raziskovalnega in izobraţevalnega dela. Zbrana sredstva je mogoĉe porabitile strogo namensko, in sicer za financiranje dejavnosti, ki se ne financirajo iz javnih sredstev.Take dejavnosti so:razvojne in raziskovalne dejavnosti,izdajanje letopisa šole,nakup nadstandardne opreme,pomoĉ socialno šibkim dijakom.V preteklem letu nam je denar iz šolskega sklada omogoĉil sofinanciranje prevoza dijakov, izdajoletopisa 2010, pomoĉ socialno šibkim dijakom, nabavo uĉne tehnologije v uĉilnicah za KEM,BIO in FIZ, sofinanciranje šolske košarkaške lige, šolskega pevskega zbora, nakup športnihrekvizitov, sofinanciranje gledališkega kroţka ipd.K donatorstvu smo povabili obĉine na obmoĉju upravne enote Šmarje pri Jelšah. V šolski skladso prispevale sredstva: obĉina Rogaška Slatina, Podĉetrtek, Bistrica ob Sotli in Rogatec.Med podjetniki in obrtniki so nas z denarnimi sredstvi podprli:Kozmetika Afrodita, d.o.o.. Rogaška slatina,Vzdrţevanje in obnova cest Celje, d.d..Tudi starši so v preteklih letih prispevali v naš šolski sklad.Prav tako smo v preteklem letu zbrali precej sredstev s sreĉelovom v Portoroţu.Vsem, ki so prispevali v naš šolski sklad se iskreno zahvaljujemo.Zap. št. Prihodki Znesek v EUR1. Prodaja stekla 745,002. Prispevki staršev (169 × 25 €, 1 × 20 €, 1 × 50 €) 4.295,003. Sreĉelov – Portoroţ, 13. 3. 2010 700,004. Donacija, Obĉina Rogaška Slatina 2.150,005. Donacija, Obĉina Podĉetrtek 2.300,006. Donacija, Obĉina Bistrica/Sotli 1.300,007. Donacija, Obĉina Rogatec 200,008. VOC, d.d. Celje 300,009. Kozmetika Afrodita, d.d. Rog. Slatina 100,0010. Prispevki gled. skupine 7. 5. 2010 57,3011. Prenos sredstev iz leta 2009 1.940,00Skupaj 14.090,30V preteklem šolskem letu smo iz sredstev šolskega sklada nabavili oz. financirali:Zap. št. Odhodki Znesek v EUR1. Strokovna literatura za SLO in MAT 405,042. Uĉila za laboratorij KEM, FIZ in BIO (vmesnik) 409,103. Sofinanciranje ŠKL 2.000,004. Pomoĉ socialno šibkim dijakom 200,0026

5. Šolski pevski zbor 1.300,006. Sofinanciranje izdaje letopisa 2010 2.000,007. Sofinanciranje prevoza dijakov 3.500,008. Dijaška skupnost 130,009. Gledališki kroţek 843,7610. Športna vzgoja 357,9311. Splošna matura - šopki 60,00Skupaj 11.205,83Skupaj Prihodki (EUR) Odhodki (EUR)14.090,30 11.205,83Stanje na dan 1. 9. 2010 2884,17 EUR20. IZOBRAŢEVANJE ODRASLIHOBSEG IN VRSTE IZOBRAŢEVANJA ODRASLIHOdrasli so se v šolskem letu 2009/10 na Šolskem centru Rogaška Slatina izobraţevali v programusrednjega strokovnega izobraţevanja TEHNIK OPTIK in programu srednjega poklicnegaizobraţevanja STEKLAR.V šolskem letu 2009/10 se je v prenovljen program tehnik optik v vodeno oblikosamoizobraţevanja vpisalo 24 kandidatov. Z izobraţevanjem so nadaljevali trije kandidati, vpisaniv obliko samoizobraţevanja.V program steklar smo vpisali enega kandidata.Na podlagi dokumentacije, ki so jo kandidati predloţili, smo opravili priznavanje obveznosti inpripravili osebne izobraţevalne naĉrte s sklepom o priznavanju obveznosti.NOSILCI PREDMETOV in PREDMETNIH ENOT IZOBRAŢEVANJA ODRASLIH VŠOLSKEM LETU 2009/2010NEPRENOVLJENA PROGRAMA TEHNIK OPTIK IN STEKLARPREDMETSlovenšĉinaTuji jezikUmetnostMatematikaZgodovinaPsihologijaBiologijaOptiĉni instrumentiTehnologija materialovPraktiĉni pouk - optikiOptika z meritvamiOsnove tehnikeAnatomija in fiziologija oĉesaOsnove poslovanjaNOSILEC PREDMETAMetka BrckoBernarda LevaStevan ĈukalacMonika ColneriĉJosipa HrepevnikMojca StrgarTanja OcvirkMateja Ĉrneliĉ, Helena TopolovecMateja ĈrneliĉBranka KovaĉiĉAndrej HartmanAndrej HartmanAnita PihlarSibili Simoniĉ27

Oĉalna optikaSociologijaDruţboslovjeTehnologija materialovPraktiĉni pouk - steklarjiPraktiĉni pouk – oblikovalci steklaZdenka PetelinšekMiroslav BradiĉMiroslav BradiĉMateja ĈrneliĉZinka Kobula KamenšekIvan LampretPRENOVLJEN PROGRAM TEHNIK OPTIKSlovenšĉinaMatematikaTuji jezikUmetnostZgodovinaGeografijaSociologijaPsihologijaFizikaKemijaBiologijaTehnologija v optikiOptiĉna stekla in izdelava oĉalSvetloba v optikiZgradba in delovanje oĉesaOsnove podjetništva s trţenjemOptiĉni instrumentiDubravka Berc PrahMonika ColneriĉBernarda Leva, Mateja JagodiĉStevan ĈukalacJosipa HrepevnikAlenka Ĉevizović VirantMiroslav BradiĉMojca StrgarMateja ĈrneliĉMateja ĈrneliĉTanja OcvirkAndreja Novak in Mateja ĈrneliĉBranka Kovaĉiĉ in Helena TopolovecAndrej HartmanAnita Pihlar in Branka KovaĉiĉSibili SimoniĉMateja ĈrneliĉAndragoški zbor se je v šolskem letu 2009/10 sestal dvakrat, kjer je obravnaval in odloĉal ostrokovnih vprašanjih, povezanih z izobraţevalnim delom.Nosilci strokovnih modulov v programu tehnik optik so pripravili interna gradiva za vsestrokovne module za laţje izobraţevanje kandidatov vkljuĉenih v samoizobraţevanje.Strokovni aktivi so na svojih rednih sestankih dodatno vkljuĉili problematiko posameznegaizobraţevalnega podroĉja pri izobraţevanju odraslih ter uskladili merila za preverjanje inocenjevanje znanja udeleţencev izobraţevanja odraslih.OPRAVLJANJE POKLICNE MATURE IN ZAKLJUĈNIH IZPITOVPOKLICNAMATURASSI TEHNIK OPTIK(neprenovljen)SSI TEHNIK OPTIK(prenovljen)Prijavljeni 1 15Uspešni 1 15ZAKLJUĈNIIZPITSPI STEKLAR(star program)SPI STEKLAR(nov program)Prijavljeni 1 0Uspešni 1 028

21. SODELOVANJE S STARŠISodelovanje razrednikov in profesorjev s starši je potekalo na formalni ravni, in sicer naroditeljskih sestankih in govorilnih urah, ki so potekale vsak zadnji petek v mesecu od 15.30 do16.30, vsak profesor pa je imel še tedenske govorilne ure.21. 1 GOVORILNE URESkupne govorilne ure so potekale ob petkih v popoldanskem ĉasu po datumih, ki so bilipredvideni v LDN. V tem ĉasu so bili staršem na razpolago poleg razrednikov tudi vsi ostaliprofesorji. Vsi profesorji so imeli po individualnem razporedu tudi tedenske govorilne ure vdopoldanskem ĉasu. Starši so zelo pogosto iskali telefonske kontakte z razredniki in ostalimiprofesorji. Po potrebi so razredniki starše pisno povabili na individualne razgovore.Starši so sodelovali tudi s svetovalno sluţbo, veĉina predvsem ob vpisu novincev, nekateri pa tudimed šolskim letom zaradi vzgojne problematike v procesu izrekanja vzgojnih ukrepov.V letošnjem šolskem letu smo nadaljevali z izvajanjem pogovornih ur za dijake.21. 2 RODITELJSKI SESTANKIV vsakem oddelku so bili organizirani trije roditeljski sestanki: prvi septembra, drugi januarja (poredovalni konferenci), tretji marca (tematski).Na prvem roditeljskem sestanku so razredniki starše seznanili z organizacijo in naĉinom dela zatekoĉe šolsko leto.V 1. letnikih so razredniki seznanili starše s pravicami in dolţnostmi dijakov in staršev, razdeliliso jim predvidene termine pisanja pisnih preverjanj in preizkusov znanja za prvo ocenjevalnoobdobje in jih seznanili z naĉini in moţnostmi sodelovanja z razredniki, profesorji, šolskosvetovalno sluţbo in vodstvom šole. Predstavili so tudi obvezne izvirne vsebine, in sicer koliko urmorajo dijaki zbrati ter kaj bo šola izvajala kot obvezni del in kaj je dijakom ponujeno v okviruproste izbire.Na drugem roditeljskem sestanku so razredniki in starši posvetili najveĉ pozornosti analizi uĉnegauspeha ob koncu 1. ocenjevalnega obdobja, naĉinu doseganja minimalnih standardov, seznanili sojih s pomembnimi datumi do konca šolskega leta.V zakljuĉnih letnikih so razredniki starše podrobneje seznanili z aktivnostmi ob zakljuĉevanjušolanja: potek splošne in poklicne mature oz. zakljuĉnega izpita, pravilniki za SM, POM in ZI,maturantski ples, poklicno usmerjanje.Na tretjem roditeljskem sestanku so bili v zakljuĉnih letnikih predstavljeni rezultati poskusnemature (splošne oziroma poklicne). Sestanki v niţjih letnikih so bili izvedeni s strani svetovalnedelavke ob pomoĉi zunanjih strokovnih sodelavcev na temo Vzgoja za odgovorno vedenjemladostnikov – gostja doc. dr. Zdenka Zalokar Divjak.29

22. POROČILO SVETA ŠOLEPREDSEDNICA SVETA ŠOLELAVRA BUKŠEK / MATEJA JAGODIČSvet šole Šolskega centra Rogaška Slatina se je v šolskem letu 2009/10 sestal na dveh rednih sejahin na konstitutivni seji, na kateri so bili potrjeni novoizvoljeni ĉlani Sveta šole za naslednještiriletno mandatno obdobje.Na rednih sejah smo obravnavali in sprejeli LDN šole in razpravljali o poroĉilu o realizaciji LDNza preteklo šolsko leto ter ocenjevali uspešnost ravnateljiĉinega dela. Ravnateljica se je ob koncumandata prejšnjim ĉlanom sveta zahvalila za korektno delo in vsem ĉlanom Sveta šole zaţelelauspešno delo in dobro sodelovanje.23. POROČILO SVETA STARŠEVPREDSEDNIK SVETA STARŠEVSTANE BOBEKSvet staršev je posvetovalni organ šole, ki ga sestavljajo predstavniki staršev vsakega oddelka inpredstavniki vzgojnih skupin dijaškega doma. Ĉlani sveta staršev smo bili izvoljeni na prvemoddelĉnem roditeljskem sestanku vseh oddelkov. V šolskem letu 2009/10 smo se sestali dvakrat.Septembra 2009 je bil Svet staršev konstituiran in izvoljen predsednik. Ugodno ocenili in potrdiliporoĉilo Šolskega sklada in poroĉilo o realizaciji LDN Šolskega centra za leto 2008/09. Hkratismo sprejeli predlagan LDN za šolsko leto 2009/10, ki ga je predstavila ravnateljica gospa AnitaPihlar. Potrdili smo predlagano višino prispevka dijakov za Šolski sklad ter fotokopiranje.Na drugem sestanku februarja 2010 smo pregledali uĉno-vzgojne rezultate oddelkov v 1.redovalnem obdobju in podprli prizadevanje pedagoškega kadra za izboljšanje stanja v nekaterihoddelkih. Posebej ni bil vzpodbuden v srednjem strokovnem izobraţevanju zaradi spremenjenegapravilnika o ocenjevanju v strokovnih in poklicnih šolah. Seznanili smo se s poroĉilom s posvetaministra za šolstvo, gospoda Igorja Lukšiĉa, ki ga je imel s predstavniki Svetov staršev osnovnihin srednjih šol. Udeleţila se ga je gospa Marjana Führer. Izvedli smo volitve v Svet zavoda inimenovali tri predstavnike Sveta staršev za naslednji štiriletni mandat. To so gospod DamirVolarić kot predstavnik programa gimnazije, gospod Joţe Stojan kot predstavnik srednjegastrokovnega izobraţevanja in gospa Petra Glešĉiĉ kot predstavnica Dijaškega doma.30

24. POROČILA STROKOVNIH AKTIVOV24. 1 STROKOVNI AKTIV SLOVENISTOVREALIZIRANE AKTIVNOSTIVODJA AKTIVAMILENA OGRIZEKDejavnosti v okviru pouka(medpredmetne povezave,projekti, …)TRUBAR NA KOZJANSKEM(MEDPREDMETNA POV. STIMSKIM POUĈEVANJEM,EKSKURZIJA V DOBLEŢIĈE)REFERAT (MEDPREDMETNAPOV. S TIMSKIMPOUĈEVANJEM)EKSISTENCIALIZEM (TIMSKOPOUĈEVANJE)MATURITETNA ROMANA –POVEZOVALNE TEME(MEDPREDMETNA POV. STIMSKIM POUĈEVANJEM)Letnik1. letn.GIM2. letn.GIM4. letn.GIM4. letn.GIMNosilecdejavnostiBerc Prah,Brcko,Hrepevnik,Pihler,DţakušiĉOgrizek,HartmanBrcko,Ogrizek,SrebotOgrizek,Brcko,Hrepevnik,BradiĉČas izvedbeAPRIL/MAJ (datumpisanja šolskega eseja primaturi)OKTOBER/NOVEMBEROKTOBERDECEMBERDejavnosti v okviru OBVEZNEGA delaizbirnih vsebin (ekskurzije, naravoslovnidnevi, kulturni dnevi, gledališke predstave…)LetnikNosilecdejavnostiČas izvedbeZAKLJUĈNA STROKOVNA EKSURZIJA 4. c Brcko, Kovaĉiĉ 2.–4. 9. 2009PRIREDITEV OB KULTURNEM vsi Ogrizek februar 2010PRAZNIKUPRIREDITEV OB ZAKLJUĈKU ŠOL. vsi Berc Prah junij 2010LETAPRIREDITEV OB PODELITVI4. letn. GIM Brcko julij 2010MATURITETNIH SPRIĈEVALOGLED GLEDALIŠKE PREDSTAVE:TARTUFFE (LJUBLJANSKADRAMA)Brcko, BercPrah1. in 2. letn.(GIM, TO,TS)PREDSTAVA GLEDALIŠKEGAKROŢKA ŠCRSPREDSTAVE SREĈANJAMLADINSKIH GLEDALIŠKIHSKUPIN (VELENJE)3. letn. (GIM,TO, TS)4. letn. (GIM,TO, TS, S)31

Dejavnosti v okviru PROSTEGA delaizbirnih vsebin (kroţki, dejavnosti,raziskovalne naloge, priprave natekmovanja, ekskurzije …)LetnikNosilecdejavnostiCANKARJEVO TEKMOVANJE vsi Ogrizekna drţavnotekmovanjespremlja BrckoČas izvedbedecember2009–februar2010marec 2010GLEDALIŠKI KROŢEK vsi Berc Prah vse leto24. 2 STROKOVNI AKTIV UČITELJEV TUJIH JEZIKOVVODJA AKTIVABERNARDA LEVAV šolskem letu 2009/10 smo tuje jezike na ŠC Rogaška Slatina pouĉevale: Lavra Bukšek, MatejaJagodiĉ, Agata Brantuša, Irma Ducman, Olga Jezernik in Bernarda Leva. V šolskem letu smoizvedle naslednje aktivnosti:Tekmovanja v znanju tujih jezikovDijaki 3. letnikov programa gimnazije so se udeleţili regijskega tekmovanja iz anglešĉine v Celju,vendar se niso uspeli uvrstiti na drţavno tekmovanje.Nemška in angleška bralna značkaDijaki so tekmovali za nemško bralno znaĉko Pfiffikus in angleško bralno značko Epi Reading Badge.V vsakem letniku so morali prebrati tri knjige in rešiti test iz poznavanja prebrane literature. Našoli je potekal tudi srednješolski raĉunalniški bralni maraton – tekmovanje, na katerem so dijakireševali naloge preko interneta.Dan odprtih vrat in informativni danZ dijaki smo sodelovale pri pripravi dejavnosti ob dnevu odprtih vrat in ob informativnemdnevu.Sodelovanje pri mednarodnem projektu v okviru ACES-a (Academy of CentralEuropean Schools)Dijaki drugega letnika programa gimnazija so sodelovali pri mednarodnem projektu Foreignersamong us, ki nas je povezal z avstrijsko srednjo šolo iz Pinkafelda. V okviru projekta se je dijakinjaDoroteja Grobin z mentorico udeleţila uvodne konference v Salzburgu, na zakljuĉni akademiji vSenecu pri Bratislavi pa je šolo zastopala Martina Boršiĉ. Januarja smo v Sloveniji gostili dijake izAvstrije, naši dijaki pa so Pinkafeld obiskali v marcu.Ogled gledaliških predstav v angleščiniNovembra 2009 smo za dijake ĉetrtega letnika gimnazije organizirale ogled angleške predstaveGulliver's Travels v Slovenskih Konjicah. Januarja 2010 so si dijaki prvega, drugega in tretjegaletnika gimnazije v Mariboru ogledali muzikal Showtime v anglešĉini, ki so ga pripravili dijaki II.gimnazije Maribor.24. 3 STROKOVNI AKTIV UČITELJEV MATEMATIKEVODJA AKTIVATANJA RUPNIKTudi v šolskem letu 2009/10 smo matematiko na naši šoli pouĉevale Tatjana Cirer, MonikaColneriĉ in Tanja Rupnik.V avgustu 2009 smo sprejele naĉrt dela aktiva in kriterije ocenjevanja za tekoĉe šolsko leto, vrstein naĉin izvajanja izpitov ter doloĉile vodjo aktiva.32

Udeleţevale smo se sreĉanj študijske skupine in izobraţevanj, namenjenih uvajanjuposodobljenega uĉnega naĉrta za gimnazijo. Vseh naĉrtovanih izobraţevanj se nismo mogleudeleţiti zaradi prekrivanja z drugimi obveznostmi na šoli, nekatera so odpadla zaradi premaloprijavljenih udeleţencev. Ĉe je bilo mogoĉe, smo poiskale nadomestna izobraţevanja. MonikaColneriĉ je kot ĉlanica PUZ-a sodelovala pri pripravi izvedbenega kurikuluma in minimalnihstandardov za matematiko v prenovljenem programu Tehnik optik in novem programu Tehniksteklarstva.V skladu s smernicami posodobitev programov in uĉnih naĉrtov smo pri svojem delu uporabljaletudi nove pristope in naĉine pouĉevanja. Izvajale smo timsko pouĉevanje tipa A – soĉasnaprisotnost dveh uĉiteljev v razredu. Timski pouk smo izvajale tako skupaj z uĉitelji drugihpredmetov (FIZ in KEM v 2. letniku gimnazije, BIO v 4. letniku gimnazije) kot tudi znotrajpredmeta (v 1. letniku gimnazije).Z izvedbo delavnice Napovedovanje prihodnosti smo sodelovale na projektnih dnevih ter nadnevu odprtih vrat. Ob informativnih dnevih za osnovnošolce smo pripravile predstavitvene ure.V minulem šolskem letu je pod našim mentorstvom opravljala obvezno dvotedensko pedagoškoprakso ena študentka enopredmetne matematike.V januarju smo organizirale in izvedle šolsko tekmovanje iz logike. Dve dijakinji sta se uvrstili nadrţavno tekmovanje. Marca in aprila je na šoli potekalo šolsko tekmovanje iz matematike zadijake vseh programov (štirje dijaki programa Tehnik optik so se uvrstili na regijsko tekmovanje)ter izbirno tekmovanje za gimnazijce (dva dijaka sta se uvrstila na drţavno tekmovanje).Na drţavnem tekmovanju iz logike sta Barbara Volarić iz 1. letnika in Ondina Zupan iz 2. letnikaosvojili srebrni priznanji. Zelo vesele smo bile tudi uspeha dijakov 1. letnika gimnazije TadejaUlĉnika in Barbare Volarić, ki sta na drţavnem tekmovanju iz matematike osvojila zlati priznanji.V aktivu smo pripravile gradivo za vse izpite, ki smo jih izvajale v minulem šolskem letu(popravni, dopolnilni). Ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja smo pregledale realizacijo inanalizirale rezultate pouka (uspešnost dijakov) ter naredile naĉrt za njihovo izboljšanje. Prav takosmo analizirale uĉni uspeh dijakov ob koncu šolskega leta.Nadaljevale smo z izvajanjem individualnih uĉnih ur za dijake s pedagoško pogodbo terindividualne pomoĉi tudi za druge dijake z uĉnimi teţavami, kar je zagotovo pripomoglo kboljšemu uĉnemu uspehu.24. 4 STROKOVNI AKTIV UČITELJEV NARAVOSLOVJAVODJA AKTIVAANDREJ HARTMANPredmetni uĉitelji aktiva smo to šolsko leto imeli kar nekaj aktivnosti tako v programu gimnazija,kot v programih tehnik optik in tehnik steklarstva.Nadaljevali smo s timskim pouĉevanjem, kjer smo poiskali moţne povezave in izvedli uretimskega pouĉevanja. Skupno smo pripravljali vsebine za projektni teden in druge podobneaktivnosti tekom šolskega leta. V marcu in aprilu letošnjega leta smo se tako kot vsako letoudeleţili tekmovanj iz kemije, biologije in fizike. Profesorji smo dijake predhodno pripravljali natekmovanje, vendar pa to leto ni bilo nekih vidnejših uspehov dijakov na tekmovanjih.Strokovni aktiv se je v tem šolskem letu tako formalno kot neformalno sestajal, ter reševalsprotne teţave v okviru izobraţevanja. Poudarek dela je bil na pripravi nove poklicne mature vokviru katere smo pripravljali naloge in vprašanja za pisni in ustni del izpita. Izvajali smo tudipriprave na popravne in diferencialne izpite ter pregledali naloge za pisni del in vprašanja za ustnidel dopolnilnih, popravnih in diferencialnih izpitov za posamezne predmete.33

24. 5 STROKOVNI AKTIV UČITELJEV ŠPORTNE VZGOJEVODJA AKTIVAJANEZ SREBOT1. Analiza športnih tekmovanjKošarkarska, odbojkarska in nogometna ekipa so se dobro borile na regijskempredtekmovanju. V finale vodi le 1 mesto v predtekmovanju in na ţalost je bilo prvomesto previsoko. ŠKL ekipa se je iz prvega dela uvrstila v šestnajstino finala in tamtudi zakljuĉila tekmovanje.Matic Prešern se je na Drţavnem prvenstvu v deskanju na snegu na Rogli zavihtel na2. Mesto med kategoriziranimi tekmovalci.Miha Došler in Jakob Bizjak sta se na drţavnem prvenstvu v športnem plezanjuuvrstila med najboljših 10 tekmovalcev v drţavi.2. Analiza športnih dni:15. decembra sva izvedla športni dan za optike in steklarje. Na tekmovanje smopovabili tudi osnovnošolce iz Rogaške Slatine. Namen je bil, da se mladi spoznajo inob športu ter glasbi prijetno druţijo.19. 1. 2010 sva izvedla zimski športni dan (smuĉanje, drsanje in pohod) za vse dijake.20. 5. 2010 sva s Petrom Markovinoviĉem (nadomešĉanje Zore Tabak) organiziralaspomladanski športni dan za vse dijake (nogomet, odbojka, plavanje, kolesarjenje,namizni tenis).Vsi športni dnevi so bili dobro obiskani, dijaki in dijakinje pa so se športno in kulturnoobnašali.3. Materialne potrebe pri urah ŠVZ:Kupili smo merilne naprave za testiranje športno vzgojnega kartona in preko šolskega skladanapravo za oblikovanje nog, trebušnih mišic, ter merilec srĉnega utripa Polar.4. Analiza tretje ure ŠVZ.19. in 20. 9. 2009 smo aktivnosti izvedli v Portoroţu (plavanje, kolesarjenje, odbojkana mivki).S ĉetrtimi letniki sva 9. in 10. 10. 2009 opravila aktivnosti v domu Tisa na Pohorju.Izvedli smo med predmetno povezavo z geografijo (orientacija).16. in 17. 1. 2010 je potekala 3. ura v domu Gorenje (Rogla). Aktivnosti so bilenaslednje: smuĉanje, bordanje, plezanje, odbojka.Pri Športu za zdravje smo opravili 16ur (rolanje, drsanje).V sklopu tretje ure smo izvajali tudi plesne vaje za maturantski ples.V septembru in oktobru smo opravili tudi 3 pohode (Boĉ, Donaĉka Gora in Od Boĉado Donaĉke gore)-Od marca do junija je bilo organizirano plavanje v Termah Rogaška.Tabor na Lisci zaradi premajhnega števila prijavljenih ni bil organiziran.24. 6 STROKOVNI AKTIV UČITELJEV DRUŢBOSLOVJAVODJA AKTIVAJOSIPA HREPEVNIKĈlani aktiva: Miroslav Bradiĉ, Alenka Ĉ. Virant, Stevan Ĉukalac, Josipa Hrepevnik, BogomilKropej, Mihaela Pihler, Mojca Roter.Predmeti, ki jih pouĉujejo ĉlani aktiva: SOC, GEO, ZGO, DRU, FIL, PSI, LUM, UME, GLA34

Uĉitelji druţboslovnih predmetov smo se v preteklem šolskem letu neformalno redno usklajevaliin konzultirali. Glavne vsebine teh usklajevanj je bilo predvsem ĉim bolj uspešno delo vgimnazijskih in tehniĉnih programih in timsko pouĉevanje. Na sreĉanjih ĉlanov aktiva smo se popredmetih pogovarjali o minimalnih standardih in obravnavali posamezne dijake. Glededejavnosti izven rednega pouka smo bili aktivni na podroĉju tekmovanj (GEO, ZGO),druţboslovnega raziskovanja (ZGO), šolskih projektov ob posebnih dnevih ( Alenka Ĉ. Virant -mentorstvo dijaški skupnosti,UME – izdelava dekoracij), priprave izvenšolskih prireditev (GLA –koncert pevskega zbora).Dejavnosti aktiva v šol. l. 2009/10, delo kroţkov, dejavnosti v okviru OIV in raziskovalnih nalog,opravljeno dodatno strokovno izobraţevanje:Miroslav Bradiĉ – predavanje dr. Beĉaja, izobraţevanje in sodelovanje v študijski skupini zasociologijo, sprotno izobraţevanje za tajništvo splošne mature, timsko pouĉevanje SOC – SLO.Alenka Ĉ. Virant – predavanje dr. Beĉaja, izobraţevanje za zunanje ocenjevanje mature, vodenjedijaške skupnosti in mentorstvo organizacije priloţnostnih prireditev (ob boţiĉu, pustu ...),sodelovanje na UNESCO taboru v Pišecah, udeleţba na regijskem in drţavnem tekmovanju izgeografije.Josipa Hrepevnik – udeleţba na drţavnem kongresu uĉiteljev zgodovine v Ĉrnomlju, sprotnoizobraţevanje za zunanje ocenjevanje maturitetnih nalog, mentorstvo pri raziskovalni nalogi iznovejše zgodovine na temo Denar, organizacija šolskega izbirnega tekmovanja, udeleţba nadrţavnem tekmovanju zgodovinarjev srednješolcev v Celju, udeleţba na drţavnem kongresuuĉiteljev zgodovine v Ĉrnomlju, timsko pouĉevanje ZGO – FIL, ZGO – PSI, SLO – ZGO.Mojca Roter – izobraţevanje za vpis novih dijakov, predavanje dr. Beĉaja, mentorstvo skupini 15dijakov pri izvajanju prostovoljnega socialnega dela s starostniki v Pegazovem domu.Mihaela Pihler – mentorstvo šolskemu mladinskemu pevskemu zboru in priprava koncerta vKulturnem centru Rogaška Slatina.Stevan Ĉukalac – organizacija in izvedba dekoriranja prostorov ob vseh šolskih prireditvah.Bogomil Kropej – predavanje dr Beĉaja, udeleţba na športno- raziskovalnem taboru na Pohorju.24. 7 STROKOVNI AKTIV ZA PRAKTIČNI POUK STEKLARJEV IN OPTIKOVVODJA AKTIVAANDREJA NOVAKĈlani aktiva: Zinka Kobula Kamenšek, Ivan Lampret, Branka Kovaĉiĉ, Andreja NovakIzvedene strokovne vsebine1. 1. letnik TO – Adriaplast Koper, junij 20102. 1. in 2. letnik TO ter 2. letnik TS – Optiĉni sejem München, januar 20103. 1. in 2. letnik TO – Optiĉni sejem Portoroţ, marec 20104. 2. in 3. letnik TO ter 2. letnik TS – Essilor Dunaj, oktober 20095. 2. letnik TS in 3. letnik S – Steklarna Hrastnik, februar 20106. 2. letnik TS in 3. letnik S – Pokrajinski muzej, marec 20107. V maju smo izvedli strokovno predavanje strokovnjaka za kontaktne leĉe iz podjetja Dlcontact iz Zagorja. Predavanje je bilo na temo vrste, materiali, ĉišĉenje in vzdrţevanjekontaktnih leĉ. Predavanje je bilo organizirano za dijake 4. letnika v okviru vsebin zakontaktne leĉe.8. V juniju 2010 smo izvedli predavanje s podroĉja oĉalne optike za 3.letnike. Predaval je g.Davorin Iskra kot zastopnik optiĉne firme Essilor.Učne situacijeV šolskem letu 2009/10 smo aktivno sodelovali pri naslednjih uĉnih situacijah: Spoznajmo se,Mešĉanska veĉerja, Ţargon v slov. knjiţnem jeziku, Svetloba skozi steklo, Matematika jeuporabna stvar.35

PromocijaPromocija poklicev je potekala po ustaljenem urniku. Obiskali smo naslednje šole: OŠ Selnica obDravi, Bazar poklicev Ptuj, OŠ Majšperk, OŠ Domţale, OŠ Trţiĉ, OŠ Venclja Prka Domţale, OŠLitija, OŠ Ljudski Vrt Ptuj, OŠ Frana Malgaja Šentjur, OŠ Grosuplje, OŠ Podlehnik, OŠHrastnik, OŠ Gorišnica, OŠ Hajdina, OŠ Cirkulane in Zavrĉ, Zdruţene OŠ Šentjur, sejemIzobraţevanje Celje, OŠ Olge Megliĉ Ptuj, Zavod za šolstvo Koper (Koper, Izola, Piran, Kras,Postojna, Brkini, Divaĉa), II. OŠ Rogaška Slatina.Na šoli smo izvedli tehniški dan za OŠ Podĉetrtek. Uĉenci so imeli delavnice v okviru poklica TOin TS.Na optiĉnem sejmu v Portoroţu smo izvedli sreĉelov.Nabava materialaOPTIKA:- zamenjava brusnih plošĉ na dveh roĉnih brusilnih strojih,- namestitev luĉi v optiĉni delavnici,- nabava potrebnega materiala za delo (spajanje).STEKLARSTVO:- nabava ravnega stekla,- nabava barvnega stekla,- nabava barve (granulati),- noţ za rezanje stekla (5 × TS + 1 × TO),- barvne palĉke,- protisprijemalni premaz,- protisprijemalni prah.24. 8 STROKOVNI AKTIV VZGOJITELJEV V DIJAŠKEM DOMUVODJA AKTIVAJERNEJ LAKNERV šolskem letu 2009/10 smo aktiv vzgojiteljev v dijaškem domu sestavljali Jernej Lakner, NatašaŠafranko, Nadja Bogme in po vrnitvi iz bolniške odsotnosti Ema Djorĉev.V septembru smo sprejeli naĉrt dela aktiva in doloĉili vodjo aktiva.V skladu s cilji dijaškega doma smo se trudili zagotoviti najboljše moţnosti za ţivljenje, uĉenje indobro poĉutje dijakov, izvajanje interesnih dejavnosti in drugih aktivnosti v dijaškem domu.V septembru smo izvedli Spoznavni veĉer.V oktobru smo organizirali Kostanjev piknik in veĉ steklarskih delavnic.V decembru smo predstavili ţivljenje in delo v dijaškem domu na Dnevu odprtih vrat. Vdijaškem domu smo organizirali in izvedli tradicionalno tekmovanje v namiznem tenisu med DDŠC Rogaška Slatina in DD Celje. Organizirali smo Slavnostno veĉerjo s kulturnim programom obzakljuĉku koledarskega leta.V februarju smo predstavili ţivljenje in delo v dijaškem domu na informativnem dnevu.Organizirali in izvedli smo športna tekmovanja v okviru dijaškega doma. Marca smo se udeleţiliregijskega tekmovanja DD v košarki v Celju, kjer smo osvojili 2. mesto.V aprilu smo v DD organizirali likovno kolonijo.V maju smo se udeleţili javne radijske oddaje Mladi, glasba in prijateljstvo v Mariboru in Likovnekolonije dijaških domov v Celju.36

25. POROČILO O UČBENIŠKEM SKLADUSKRBNICA UČBENIŠKEGA SKLADATANJA RUPNIKV šolskem letu 2009/10 je bilo na šoli 288 dijakov, ki so bili uporabniki uĉbeniškega sklada – topomeni, da so si skoraj vsi dijaki šole sposodili uĉbenike na šoli. Veĉinoma so si dijaki sposodiliceloten uĉbeniški komplet, ki so ga potrebovali, nekateri dijaki pa so izkoristili moţnost delneizposoje uĉbenikov. Izposojevalnina za posamezni uĉbenik je znašala do 1/3 maloprodajne ceneuĉbenika. Ob koncu šolskega leta je veĉina dijakov uĉbenike vrnila. Nekateri so jih odkupili, zaizgubljene oz. uniĉene uĉbenike pa so dijaki plaĉali odškodnino.V minulem šolskem letu smo zamenjali uĉbenike za slovenšĉino (2. letnik tehnikov – prenovljeniuĉb.), kemijo (1., 2. in 3. letnik gimnazije – zamenjava uĉbenika) ter geografijo (1. letnikgimnazije) in zgodovino (1. letnik gimnazije in 2. letnik tehnikov) – zamenjava obrabljenih uĉb.Razen tega smo dokupili manjkajoĉe uĉbenike (glede na število naroĉil dijakov).Lahko reĉem, da uĉbeniški sklad na naši šoli uspešno deluje. Eden od razlogov je v tem, dauĉbeniki in delovni zvezki predstavljajo velik strošek za dijake oz. njihove starše. S tem, ko nekupijo vsega gradiva v knjigarni, si stroške vsaj nekoliko zmanjšajo.Dijakom smo tudi posredovali naroĉilnice za delovne zvezke in drugo gradivo zainteresiranihponudnikov (MK, DZS, Rokus).26. POROČILO O DELOVANJU SKUPNOSTI DIJAKOVMENTORICA DIJAŠKE SKUPNOSTIALENKA ČEVIZOVIĆ VIRANTDijaška skupnost je bila zelo aktivna. Z dejavnostmi smo zaĉeli takoj septembra, ko smo izvolilinovo predsednico, Simono Kidriĉ iz 3. A, in tajnico, Špelo Roţman iz 1. A. Na uvodnemsestanku smo tudi zasnovali plan dela, ki smo se ga skozi letno vztrajno drţali.Takoj septembra je dijake prvih letnikov priĉakal krst, da so postali pravi ĉlani naših vrst.Novembra smo pripravili proslavo ob dnevu strpnosti, kjer smo predstavili osnovne ĉlovekovepravice. Decembra je potekal projektni teden, v okviru katerega smo izdali ĉasopis, ki je izšel naDan odprtih vrat. Boţiĉno vzdušje smo priĉarali z Boţiĉkovim sejmom in Boţiĉkovim plesom.Februarja smo pripravili pustno rajanje z glasbo in bogatimi nagradami, marca pa smo se povezalis I. gimnazijo v Celju in s Šolskim centrom Velenje ter pripravili proslavo ob Svetovnem dnevugledališĉa. Dijaki zakljuĉnih letnikov so pripravili predajo kljuĉa, pomagali smo tudi priorganizaciji zakljuĉne prireditve.37

27. STROKOVNO IZOBRAŢEVANJE27. 1 REALIZIRANO NAČRTOVANO IZOBRAŢEVANJEIME IN PRIIMEK NAZIV IZOBRAŢEVANJA TRAJANJE IZVAJALECDUBRAVKA BERC IZDELAVA E-GRADIVZRSŠPRAHMIROSLAV BRADIĈUDELEŢBA NA ŠTUDIJSKISKUPINI ZA SOCIOLOGIJOPO SKLICUSEMINAR ZATAJNIKE ŠMKAGATA BRANTUŠA KONFERENCA IATEFL 11.- 14. MAREC 2010 IATEFLMATURITETNI SKLOP 2010 ZRSŠMETKA BRCKOLAVRA BUKŠEKTATJANA CIRERMONIKA COLNERIĈALENKAĈEVIZOVIĆ VIRANTEMA DJORĈEVIRMA DUCMANGABRIJELAFÜRLINGERANDREJ HARTMANJOSIPA HREPEVNIKMATEJA JAGODIĈZINKA KOBULAKAMENŠEKBRANKA KOVAĈIĈŠTUDIJSKE SKUPINE –VPELJEVANJE NOVOSTI(POSODOBLJEN UĈNINAĈRT)SEMINARJI, ORGANIZIRANINA ŠOLIMATEMATIĈNOMODELIRANJEIZOBRAŢEVANJA V OKVIRUPOSODABLJANJA GIMNAZIJSEMINARJI ORGANIZIRANINA ŠOLIGEOGRAFSKA OLIMPIADANA POLJSKEMBOLNIŠKA ODSOTNOSTSEMINARJI, ORGANIZIRANINA ŠOLISEMINARJI, ORGANIZIRANINA ŠOLIIZOBRAŢEVANJA V OKVIRUPOSODABLJANJA GIMNAZIJZBOROVANJE UĈITELJEVZGODOVINESEMINARJI, ORGANIZIRANINA ŠOLIIZOBRAŢEVANJE SPODROĈJA STAVBNEGASTEKLARSTVAIZOBRAŢEVANJA ZACERTIFIKAT KAKOVOSTI SPODROĈJA OĈESNE OPTIKEIZOBRAŢEVANJE SPODROĈJA STAVBNEGASTEKLARSTVA21. 8 2009 IN 22.9.2009 ZRSŠ15.-19.9.2009 MENTORDRŢAVNEGEOGRAFSKEREPREZENTANCEIN ZUNANJIOCENJEVALECMAREC 2010IVAN LAMPRETIZPOPOLNJEVANJESLIKANJA NA STEKLO STEHNIKO BRIZGANJABARVE (AIRBRUSCH)BERNARDA LEVA KONFERENCA IATEFL 11.- 14. MAREC 2010ANDREJA NOVAKIZOBRAŢEVANJA ZACERTIFIKAT KAKOVOSTI S38

TANJA OCVIRKMILENA OGRIZEKPODROĈJA OĈESNE OPTIKEIZOBRAŢEVANJE ZAMOJSTRA OĈESNE OPTIKEŠOLA JAVNEGANASTOPANJAMEDNARODNI POSVETBIODIVERZITETAIZOBRAŢEVANJA V OKVIRUPOSODABLJANJA GIMNAZIJMATURITETNI SKLOPŠTUDIJSKE SKUPINE –VPELJEVANJE NOVOSTI(POSODOBLJEN UĈNINAĈRT)IZDELAVA E-GRADIV27., 28., 29. 11. 2009 JŠ VERBA,LJUBLJANALJUBLJANA, 1. IN 2. ZRSŠOKTOBER 2009NOVEMBER, MAJ2010ZRSŠZRSŠZRSŠZDENKAPETELINŠEKJESENSKO SREĈANJEPROFESORJEV SREDNJIHŠOLE-GRADIVA (NAUK)POSVET SREDNJEŠOLSKIHRAVNATELJEV14. 10. 2009PORTOROŢNOVEMBERDZSFMFŠR KRANJANITA PIHLARBORIS POKORNMOJCA ROTERSREĈANJE RAVNATELJEVIZOBRAŢEVANJA V OKVIRUPOSODABLJANJAGIMNAZIJEBOLNIŠKA ODSOTNOSTDIPSIRADENCIAPRILOTROCI Z AVTIZMOM 7. 10. 2009MIPMATEMATIĈNO21. 8 2009 IN 22.9.2009 ZRSŠMODELIRANJEDRUŠTVORAVNATELJZRSSZRSŠTANJA RUPNIKHELENATOPOLOVECIZOBRAŢEVANJE ZAREFERENTE ESSIZOBRAŢEVANJA V OKVIRUPOSODABLJANJAGIMNAZIJEIZOBRAŢEVANJA V OKVIRUPOSODABLJANJA GIMNAZIJMUNUS 2KONZORCIJSPL. GIMNAZIJZRSŠIZOBRAŢEVANJA ZA VSE ČLANE KOLEKTIVASODELOVANJE V PROJEKTU POSODABLJANJE GIMNAZIJEPredvidene delavnice na šoliINTERAKTIVNA TABLA – Oktober 200939

SPLETNA STRAN – November 2009DELO Z NADARJENIMI DIJAKI – Januar 2010IZBRAŢEVANJA ZA PROGRAMSKA UĈITELJSKA ZBORA TEHNIK STEKLARSTVA, TEHNIK OPTIK(MUNUS2)Dodatno:Predavanje in delavnica dr. Janeza Beĉaja ODGOVORNOST IN KULTURA V ŠOLI27. 2 NEREALIZIRANO NAČRTOVANO IZOBRAŢEVANJEIME IN PRIIMEKDUBRAVKA BERCPRAHNADJA BOGMEAGATA BRANTUŠAMETKA BRCKOTATJANA CIRERMONIKA COLNERIĈMATEJA ĈRNELIĈVESNA KOBILŠEKZINKA KOBULAKAMENŠEKJERNEJ LAKNERNAZIV IZOBRAŢEVANJARAZVOJ SPRETNOSTISTRATEŠKEGA UĈENJA PRIUĈENCIHDELO S STARŠITVEGANO VEDENJE INSTRATEGIJE DELOVANJA VDIJAŢKIH DOMOVIHTRAJANJE,IZVAJALECUNIVERZA VLJUBLJANI,FILOZOFSKAFAKULTETAMLADINSKI DOMJARŠEUM FFRAZLOGBOLEZENPREPOZNAPRIJAVABOLNIŠKAODSOTNOSTNOVOSTI STROKE 2009 20. – 21. NOVEMBER PREPOZNAPRIJAVAIZDELAVA E-GRADIVBOLNIŠKASEMINAR ZA POUĈEVANJESLO KOT DRUGEGA JEZIKAMATEMATIĈNE FUNKCIJE SPROGRAMSKO PODPOROSTROKOVNA PREDAVANJAOB OBĈNEM ZBORU DMFAZRAK IN PLINI V LUĈIEKSPERIMENTALNEGADELAKEMIJSKA VARNOST ZOSNOVAMITOKSIKOLOGIJEKEMIJSKA VARNOST ZOSNOVAMITOKSIKOLOGIJEIZPOPOLNJEVANJESLIKANJA NA STEKLO STEHNIKO BRIZGANJABARVE (AIRBRUSCH)SOCIALNO ANDRAGOŠKIMODEL VZGOJE V PRAKSICENTER ZA SLO KOT NI BILDRUGI/TUJI JEZIK ORGANIZIRAN19. 9. 2009, MIŠKA SPREMSTVODIJAKOV(PORTOROŢ)NOVEMBER, DMFA NAMESTO TEGA:MATEMATIKA NAPOM, APRIL 2010,ZRSŠ27. 3. – 15. 4. 2010, FNM EKSKURZIJAKOLEKTIVA22. 10. IN 13. 11. 2009ODPADLO22. 10. IN 13. 11. 2009 ODPOVEDANOZRSŠBERNARDA LEVA NOVOSTI STROKE 2009 20. – 21. NOVEMBERSUPERVIZIJA 1 1. 10. 2009– 30. 1. 2010,MOJCA ROTERZRSŠMATEMATIĈNE FUNKCIJE SPROGRAMSKO PODPOROTANJA RUPNIKPOKLICNA MATURA –BOLNIŠKAODSOTNOSTSODELAVKENI BILOIZVEDENO19. 9. 2009, MIŠKA SPREMSTVODIJAKOV(PORTOROŢ)OBVEZNOSTI NA40

JANEZ SREBOTNATAŠA ŠAFRANKOMATEMATIKAVODNIK PLANINSKEZVEZE SLOVENIJETVEGANO VEDENJE INSTRATEGIJE DELOVANJA VDIJAŢKIH DOMOVIHFITNES V ŠOLIJUNIJ 2010, PZSUM FF8. 11. – 10. 11 2009ŠOLIOSPADLOBOLNIŠKAODSOTNOSTSODELAVKEODPADLOZORA TABAKHELENATOPOLOVEC22. POSVET ŠPORNIHPEDAGOGOV SLOVENIJE19. 11. – 21. 11. 2009STRES IN STRATEGIJE 10. 3. – 12. 3. 2010OBRAMBE PRED STRESOM VŠOLISUPERVIZIJA 1 1. 10. 2009– 30. 1. 2010,ZRSŠNI SE UDELEŢILAODPADLONI BILOIZVEDENOIZOBRAŽEVANJA ZA VSE ČLANE KOLEKTIVARAZVIJANJE KRITIĈNEGA MIŠLJENJA – Marec 2010, Tanja Rupnik Vec (ZRSS LJUBLJANA) – ni prišlo dodogovora z izvajalko; preneseno v šol. l. 2010/1128. AKCIJA VPISAPotekale so razliĉne aktivnosti, ki so jih izvajali vodstvo šole, svetovalna sluţba in uĉiteljipraktiĉnega pouka: predstavitve programov in poklicev po osnovnih šolah, oglaševanje v lokalnihmedijih in širšem slovenskem prostoru. Šola se je promovirala tudi s tem, da je predstavljala šoloin poklice napovedanim skupinam iz razliĉnih šol Slovenije.V mesecu decembru smo na šoli organizirali Dan odprtih vrat. Ob tej priloţnosti smo vsemobiskovalcem predstavili vzgojno izobraţevalne programe, ki jih izvajamo pri nas in jih povabili vrazliĉne delavnice na temo Kako lahko prispevam k boljšemu svetu. Ta dan je sovpadal zzakljuĉkom projektnega dela vseh dijakov naše šole.Osnovnošolcem smo se izĉrpno predstavili v vseh treh ponovitvah informativnega dneva, ki jebil pripravljen izredno pestro (osnovna predstavitev programov, predstavitvene ure pouka,predstavitev interesnih dejavnosti in drugih dejavnosti ob pouku).V prvi letnik programa Gimnazija se je vpisalo 58 dijakov, v program Tehnik optik 28 dijakov, vprogram Tehnik steklarstva pa 5 dijakov.29. POROČILO O DELU NA PODROČJU PROMOCIJE POKLICEVV okviru promocije poklicev so se izvajale razliĉne aktivnosti na podroĉju popularizacije poklicatehnik-optik in steklarskih poklicev. V okviru delovne skupine smo si na prvem delovnemsestanku zastavili glavne cilje in naloge, ki smo jih ţeleli v tem letu realizirati:širšo javnost seznaniti z izobraţevalnimi programi in delom šole kot celote,poveĉati vpis uĉencev v program tehnik optik in steklarske programe,zadovoljiti potrebe trga in povpraševanje po kadrih, ki je na nekaterih podroĉjih vSloveniji veĉje, kot pa je razpoloţljiva ponudba,zapolniti proste kapacitete dijaškega doma.V okviru zastavljenih ciljev in nalog so bile izvedene številne aktivnosti, predvsem pa je bilpoudarek na predstavitvah poklicev na osnovnih šolah, sejmih in ostalih prireditvah.41

30. SPREMLJAVA POUKANa pedagoški konferenci septembra 2009 sem uĉitelje seznanila s planom in cilji spremljanjapouka. Ker je šola izvajala razvojni projekt timskega pouĉevanja, smo se dogovorili, da bo prispremljanju poudarek na urah timskega pouĉevanja, pri katerem sta v razredu hkrati prisotna dvauĉitelja.V šolskem letu 2009/10 je bilo opravljenih 12 hospitacij.Po vseh hospitacijah so bili opravljeni tudi razgovori z uĉitelji in napisani zapisniki. Ure so bilevzorno izpeljane, uĉitelji so timsko pouĉevanje uĉinkovito izvajali. Dijaki so bili za delomotivirani, zastavljeni cilji realizirani. Eno timsko sodelovanje (4 ure) je bilo kasneje tudipredstavljeno kolektivu.Prisostvovala sem tudi pri delavnicah, ki so jih izvajali uĉitelji v okviru projekta Kako lahkoprispevam k boljšemu svetu in si ogledala tudi vse predstavitve ob zakljuĉku projekta.Prisostvovala sem pri hospitacijah pripravnici za angleški jezik.42

31. DIJAŠKI DOM V ŠOLSKEM LETU 2009/10PRIPRAVILAEMA DJORČEVCilj dijaškega doma je, da zagotavlja najboljše moţnosti za ţivljenje, uĉenje in dobro poĉutjedijakov ter skrbi za celosten in skladen razvoj njihove osebnosti.Naš dom nudi primerno bivalno okolje, ustrezne pogoje za uĉenje, materialne moţnosti zaizvajanje interesnih dejavnosti dijakov, še prav posebno pozornost pa posveĉamo varnostidijakov, usmerjanju k ĉim bolj zdravemu naĉinu ţivljenja, k aktivnemu preţivljanju prostega ĉasaz vkljuĉevanjem v razliĉne interesne dejavnosti ter s sodelovanjem pri prireditvah v domu inizven njega.1. MATERIALNI POGOJI IN ZASEDENOST KAPACITET DOMADijaški dom funkcionira skupaj s Šolskim centrom in je namenjen dijakom, ki to šolo obiskujejo.Za šolsko leto 2009/2010 je bilo v dijaški dom sprejetih skupaj 69 dijakov. Medšolskim letom so se izpisali štirje dijaki. Dijaki, ki bivajo v dijaškem domu, predstavljajopravo Slovenijo v malem, letos so prišli iz kar 40 obĉin.Cena oskrbnine je znašala za 22 dni 201 EUR, s 1. 3. 2010 se je poveĉala na 208 EUR.2. VZGOJNO IZOBRAŢEVALNO DELOVzgojno delo z dijaki smo, kakor je bilo naĉrtovano, opravljali trije vzgojitelji in sicer NatašaŠafranko, Jernej Lakner in Ema Djorĉev. Zaradi dolgotrajne bolniške odsotnosti je Emo Djorĉevnadomešĉala Nadja Bogme (september – marec). Naloge noĉnega deţurnega je opravljala AnaKošutiĉ, vratarja pa Ivan Lampret.Urnik neposrednega vzgojnega dela z dijaki je bil organiziran glede na urnike teoretiĉnega inpraktiĉnega pouka v šoli ter glede na druge naĉrtovane dejavnosti v šoli in v domu, seveda vokviru zahtevane delovne obveze, t.j. 30 ur tedenskega neposrednega vzgojno-izobraţevalnegadela.Obvezne učne pripraveZa vse dijake so bile organizirane uĉne ure kot oblika priprav za šolo. Uĉenje smo organiziralivzgojitelji v skladu z urnikom uĉnih ur. Obseg in oblike dela smo prilagajali individualnimsposobnostim oz. zahtevam posameznega dijaka. Posebna pozornost je bila namenjena dijakom zuĉnimi teţavami. Le-tem je bila nudena ustrezna uĉna pomoĉ. Uĉenje je potekalo po sobah in vdnevni sobi dijaškega doma za vse dijake prvih letnikov. S ĉasovno, prostorsko in vsebinskoorganiziranimi pripravami na šolo pod vodstvom vzgojiteljev ter dijakov inštruktorjev smo vsemzagotavljali ustrezne pogoje za uspešno uĉno delo.3. ŠPORTNE, KULTURNE IN DRUGE PRIREDITVE V DOMUTako kot vsako leto smo tudi letos v domu organizirali pestro športno, kulturno in druţabnoţivljenje. Dijaki so se ukvarjali z namiznim tenisom, nogometom, pikadom, šahom, fitnesom,aerobiko in badmintonom. Skozi vse leto pa so se vkljuĉevali tudi v dejavnosti domskeustvarjalnice, sodelovali pri urejanju okolice šole in doma, ter pri organizaciji razliĉnih prireditevin delavnic.Športni utripŠtevilni dijaki dijaškega doma so bili aktivni v športnih dejavnostih dijaškega doma. Obponedeljkih je potekalo organizirano igranje malega nogometa v telovadnici Janina.Sodelovali so na razliĉnih športnih tekmovanjih dijaških domov:Prijateljska tekma z dijaki DD Celje v namiznem tenisu v Rogaški Slatini,Sodelovanje na regijskem tekmovanju v namiznem tenisu v Celju,Regijsko tekmovanje v košarki v Celju: doseţeno 2. mesto (Jamnik, Mesariĉ, Štumberger,Jarkoviĉ, Koţuh, Kaisersberger)43

Kulturna ustvarjalnost10. likovna kolonija dijaških domov Slovenije v Dijaškem domu CeljeNamen te tradicionalne prireditve je povezati dijake, ki samostojno likovno ustvarjajo,ţelijo spoznati dijake drugih dijaških domov in z njimi izmenjati izkušnje. Letos jeprireditev potekala marca 2010 v Dijaškem domu Celje. Naš dom so zastopale dijakinjeMaša Bencak, Silvija Abina, Dijana Novak.Delavnice in preventivna dejavnost:februar: likovna delavnic – Valentinovo,februar: predstavitev dijaškega doma na informativnih dnevih,marec: predavanje Varna spolnost,marec: Ustvarjalni skupaj (2. del) – druţenje in ustvarjanje z dijaki DD ŠC Šentjur;steklarska delavnica: oblikovanje ogledal,april: steklarska delavnica na temo Velika noĉ,maj: urejanje okolice doma.Druge dejavnostiGlasbeno sreĉanje dijaških domov severovzhodne Slovenije v Mariboru (Martin Jamnik,Jerneja Megliĉ),Spoznavni veĉer s krstom novincev v septembru,Kostanjev piknik v oktobru,Pustovanje,Slovo od zakljuĉnih letnikov (maj 2010).44

POROČILO O REALIZACIJI LDN ZA ŠOLSKO LETO 2009/10: Tanja Rupnik, Anita Pihlar,Ema Djorčev, Helena TopolovecRAČUNALNIŠKO OBDELALA: Tanja Rupnik45