POJASNILA IN PRAKTIČNI VIDIKI ZPre – 1 - Agencija za trg ...

30. Sprememba prevzemne ponudbe (30. člen)................................................................................................ 9031. Rok za sprejem prevzemne ponudbe (31. člen) ........................................................................................... 9132. Dovoljenje za prevzemno ponudbo (32. člen) ............................................................................................. 9433. Dostopnost prospekta (33. člen) ................................................................................................................. 9534. Mnenje poslovodstva ciljne družbe (34. člen) ............................................................................................. 9635. Skrbniške storitve KDD v zvezi s prevzemom (35. člen) ............................................................................... 9736. – 37. Deponiranje denarnega zneska in omejitev razpolaganja z vrednostnimi papirji (36. in 37. člen) .... 9938. Prepoved pridobivanja vrednostnih papirjev (38. člen) ............................................................................ 10139. Razkritje poslov (39. člen) ......................................................................................................................... 10240. - 41. Izjava o sprejemu ponudbe in učinki izjave o sprejemu ponudbe (40. in 41. člen) ............................ 104IV. KONKURENČNA PONUDBA ..................................................................................................................... 10742. Uporaba določb o prevzemni ponudbi (42. člen) ...................................................................................... 10743. Posebne predpostavke za konkurenčno ponudbo (43. člen) ..................................................................... 10844. Prag uspešnosti konkurenčne ponudbe (44. člen) ..................................................................................... 11145. Pravica odstopiti od prve pogodbe (45. člen)............................................................................................ 11246. Zavrnitev dovoljenja (46. člen) .................................................................................................................. 113V. OMEJITVE DEJANJ POSLOVODSTVA CILJNE DRUŽBE ................................................................................. 11547. - 51. Omejitve dejanj ciljne družbe, uveljavitev spregleda obrambnih mehanizmov, vsebina spregledaobrambnih mehanizmov, uveljavitev vzajemnosti, register sklepov (47. do 51. člen) .................................... 115VI. PREKLIC ALI IZID PREVZEMNE PONUDBE ................................................................................................. 12652. Preklic prevzemne ponudbe (52. člen) ...................................................................................................... 12653. Izid prevzemne ponudbe (53. člen) ........................................................................................................... 12854. Objava izida prevzemne ponudbe (54. člen) ............................................................................................. 12955. Deponiranje razlike v denarju (55. člen) ................................................................................................... 13156. Odločba o izidu prevzemne ponudbe (56. člen) ........................................................................................ 13357. Izpolnitev obveznosti iz uspešne prevzemne ponudbe (57. člen) .............................................................. 13558. Izdaja in prenos novih nadomestnih vrednostnih papirjev (58. člen) ........................................................ 13659. Prenos vrednostnih papirjev (59. člen) ...................................................................................................... 13760. Naknadna ponudba (60. člen) ................................................................................................................... 13761. Pravne posledice neuspešne prevzemne ponudbe (61. člen) .................................................................... 138VII. PREPOVEDI IN SANKCIJE ZA KRŠITVE ...................................................................................................... 13962. Odklonitev naročila (62. člen) ................................................................................................................... 13963. Mirovanje glasovalnih pravic nezakonitega prevzemnika (63. člen) ........................................................ 1413

64. Pravno varstvo zoper ravnanja nezakonitega prevzemnika (64. člen) ..................................................... 146VIII. NADZOR NAD POTEKOM PREVZEMNE PONUDBE .................................................................................. 15165. Obvestilo o pristojnosti nadzora (65. člen) ............................................................................................... 15166. Pristojnost Agencije za nadzor nad potekom prevzemne ponudbe in uporaba prava (66. člen) .............. 15267. Posredovanje informacij Agenciji (67. člen) .............................................................................................. 154IX. POSEBNA OBRAVNAVA MANJŠINSKIH DELNIČARJEV .............................................................................. 15568. Izključitev manjšinskih delničarjev (68. člen) ............................................................................................ 15569. Izstop manjšinskih delničarjev (69. člen) ................................................................................................... 157X. NADZOR NAD IZVAJANJEM ZAKONA ........................................................................................................ 15970. Nadzor (70. člen) ....................................................................................................................................... 159XI. KAZENSKE DOLOČBE ................................................................................................................................ 16071. Prekrški (71. člen) ...................................................................................................................................... 16072. Drugi prekrški (72. člen) ............................................................................................................................ 16773. Izrek gobe in postopek (73. člen) .............................................................................................................. 169XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE .......................................................................................................... 17074. Dogovor o pristojnosti za nadzor (74. člen) .............................................................................................. 17075. Uskladitev glede ciljnih družb, za katere se prevzemni prag niža (75. člen) ............................................. 17176. Uskladitev oseb, ki delujejo usklajeno (76. člen) ....................................................................................... 18277. Obvestilo o kvalificiranem deležu (77. člen) .............................................................................................. 18278. Razveljavitev predpisov (78. člen) ............................................................................................................. 18379. Dokončanje postopkov, začetih pred uveljavitvijo zakona (79. člen) ........................................................ 18480. Začetek veljavnosti (80. člen) .................................................................................................................... 1844

I. SPLOŠNE DOLOČBE1. Vsebina zakona (1. člen)1. člen(vsebina zakona)Ta zakon ureja način, pogoje in postopek v zvezi s prevzemno ponudbo.ObrazložitevUstava Republike Slovenije (URS) v 74. člena določa, da je gospodarska pobuda svobodna(prvi odstavek 74. člena), a tudi, da se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju zjavno koristjo (drugi odstavek 74. člena). Obenem URS zagotavlja uživanje lastninskepravice na način, ki je skladen z njeno gospodarsko, pa tudi socialno in ekološko funkcijo(prvi odstavek 67. člena URS). Človekove pravice – torej tudi lastninska pravica in pravicado svobodne gospodarske pobude – so omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jihdoloča ustava (tretji odstavek 15. člena URS). Način uresničevanja človekovih pravic določazakon, kadar je zaradi narave pravice to potrebno (drugi odstavek 15. člena URS).Delničarje je običajno mogoče razvrstiti v dve skupini. Prvo skupino sestavljajo delničar(ji), kiimajo v luči izvrševanja svobodne gospodarske pobude interes tudi upravljati z družbo,zaradi česar so običajno imetniki večjih, t.j. kontrolnih deležev v družbi. Drugo skupino pasestavljajo delničarji, ki interesa po upravljanju z družbo nimajo (oziroma ga bodisi neizkazujejo bodisi jim njihov delež v družbi tega niti ne omogoča). Običajno gre za imetnikemanjših deležev družb, ki pa seveda imajo interes, da bi jim njihova lastnina prinašala čimvišje donose.V primeru, ko pride do spremembe kontrole v družbi, ko se torej zamenja oseba, ki imaodločilen vpliv na upravljanje z družbo, med novim kontrolnim delničarjem in obstoječimimanjšinskimi delničarji, lahko pride do nasprotja interesov: manjšinski delničarji nasprotujejobodoči poslovni politiki večinskega delničarja (ker se npr. obeta sprememba dividendnepolitike; sprememba dejavnosti, ki bi lahko na kratki rok negativno vplivala na ceno delnice; vskrajnem primeru celo likvidacija podjetja ipd.), a zaradi majhnega vpliva na upravljanjedružbe svojih interesov ne morejo zaščititi v zadostni meri. Za majhne deleže družbe, katerihimetniki so, ob spremembi kontrole v družbi običajno tudi ne obstaja interes po nakupu(oziroma vsaj ne po takšni ceni delnic, kot je cena delnic, ki sestavljajo t.i. kontrolni paket).Manjšinski delničarji so zato ob spremembah kontrole v družbi izrazito šibkejša stranka.Zakonodajalec je zato presodil, da je potrebno opisani vidik gospodarske pobude, torejpostopek spremembe kontrole v gospodarski družbi, zaradi dejstva, da takšna spremembaposega tudi v (lastninsko) pravico manjšinskih delničarjev, t.j. v vrednost in donosnostnjihovih lastninskih vložkov, urediti z zakonom. Javna korist oziroma javni interes vkonkretnem primeru je torej v varstvu manjšinskih delničarjev (določenih) gospodarskihdružb, zaradi česar Zakon o prevzemih (Uradni list RS, št. 79/06, 67/07 – ZTFI, 1/08, 68/08,5

- načelo enakega obravnavanja vseh imetnikov vrednostnih papirjev istega razredaciljne družbe 2 - tč. (a) prvega odstavka 3. člena prevzemne direktive;- načelo zaščite drugih imetnikov vrednostnih papirjev v primeru pridobitve kontrole - tč.(a) prvega odstavka 3. člena prevzemne direktive;- načelo transparentnosti (posredovanja relevantnih informacij) - tč. (b) prvegaodstavka 3. člena prevzemne direktive;- načelo neodvisnosti uprave ciljne družbe - tč. (c) prvega odstavka 3. členaprevzemne direktive;- načelo varstva trga vrednostnih papirjev pred zlorabami v postopkih s prevzemnoponudbo - tč. (d) prvega odstavka 3. člena prevzemne direktive;- načelo garancije za izpolnitev obveznosti s strani ponudnika - tč. (e) prvega odstavka3. člena prevzemne direktive;- načelo sorazmernega posega v tekoče poslovanje ciljne družbe - tč. (f) prvegaodstavka 3. člena prevzemne direktive.3. Pojmi (3. člen)3. člen(pojmi)(1) Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:1. »akceptant oziroma akceptantka (v nadaljnjem besedilu: akceptant)« je imetnik oziromaimetnica (v nadaljnjem besedilu: imetnik) vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki je sprejelprevzemno ponudbo;2. »borznoposredniška družba« je borznoposredniška družba, banka ali drugo investicijskopodjetje, ki je upravičeno opravljati storitve v zvezi z vrednostnimi papirji in drugimi finančnimiinstrumenti na območju Republike Slovenije;3. »centralni register« je centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev;4. »ciljna družba« je delniška družba, katere vrednostni papirji so predmet prevzemneponudbe;5. »delniška nakupna opcija« je enostransko oblikovalno upravičenje, z uresničitvijo kateregaje sklenjena prodajna ali menjalna pogodba ali drug pravni posel, na podlagi kateregaimetnik te opcije pridobi delnice ciljne družbe z glasovalno pravico;6. »država članica« je država članica Evropske skupnosti ali Evropskega gospodarskegaprostora;7. »oseba« je fizična ali pravna oseba;8. »prevzemnik ali prevzemnica (v nadaljnjem besedilu: prevzemnik)« je vsaka oseba, ki da,namerava dati ali bi morala dati prevzemno ponudbo pod pogoji in na način določen s temzakonom;2 S tem v zvezi je potrebno poudariti predvsem na konflikt interesov, ki je imanenten dejstvu, da država kot imetnik deležev vgospodarskih družbah obenem vstopa tako v civilnopravna razmerja, kot tudi regulira način poslovanja gospodarskih subjektov(v katerih je imetnik deležev). Primer neprimerne obravnave opisanega konflikta interesov je npr. sprejem avtentične razlage 75.člena ZPre-1 v zvezi s 63. členom ZPre-1 (ORZPre75, Uradni list RS, št. 35/11), s katero je RS kot regulator skušala spremeniti»pravila igre« v svojo korist, t.j. v korist sebe kot imetnika deležev gospodarskih družbah. V takšnih primerih so od državeneodvisne nadzorne inštitucije še posebej pomembne – glej odločbo Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-103/11-16 z dne8.12.2011.7

9. »registrski član« je borznoposredniška družba, ki ima položaj člana klirinško-depotnedružbe (v nadaljnjem besedilu: KDD) in ki na podlage pogodbe imetnikom nematerializiranihvrednostnih papirjev vodi račune teh vrednostnih papirjev;10. »terminska pogodba« je prodajna pogodba, na podlagi katere stranka pridobi delniceciljne družbe z glasovalno pravico z datumom izpolnitve na določen ali določljiv dan alidoločene ali določljive dni v prihodnosti po v naprej dogovorjeni ceni. Za določen ali določljivdan v prihodnosti iz prejšnjega stavka se šteje dan, ki nastopi najmanj 3 dni po sklenitviprodajne pogodbe.(2) Pojmi »javna družba«, »odločba o potrditvi prospekta« in »organizirani trg«, uporabljeni vtem zakonu, imajo pomen, kakor je opredeljen v zakonu, ki ureja trg vrednostnih papirjev.(3) Pojmi »nadrejena družba«, »organi vodenja ali nadzora« in »poslovodstvo«, uporabljeni vtem zakonu, imajo pomen, kakor je opredeljen v zakonu, ki ureja gospodarske družbe.3.1. SplošnoObrazložitevZPre – 1 v svojem besedilu uporablja términe, ki jih zakonodaja sicer bodisi ne pozna bodisijim na drugih področjih in v drugačnih okoliščinah daje drugačno vsebino in pripisujedrugačne posledice. Zato so v prvem odstavku tega člena definirani pojmi, ki se s takšnovsebino uporabljajo za potrebe tega zakona. 3V primerih, ko vsebina pravnih términov, določena z drugimi zakoni, ustreza potrebam ZPre-1, se zakon neposredno sklicuje na términe z vsebino, ki jim jo dajejo drugi zakoni; tako senpr. ZPre-1 sklicuje tako na terminologijo zakona, ki ureja vrednostne papirje 4 , kot tudizakona, ki ureja gospodarske družbe 5 .Obenem je potrebno poudariti, da zakon uporablja tudi términe z drugačno vsebino inposledicami, kot jo lahko ima formalno enak pravni termin, ki ga uporablja drug zakon. Takonpr. dejstvo, da je ena družba v večinski lasti druge družbe, v smislu drugega odstavka 529.člena ZGD-1 predstavlja (izpodbitno) domnevo, da gre za odvisno družbo, ki ima zaposledico (nadaljnjo) izpodbitno domnevo, da takšni družbi tvorita dejanski koncern, medtemko enako dejansko stanje v smislu 1. točke četrtega odstavka 8. člena ZPre-1 predstavljadejstvo, da gre za odvisno družbo, ki pa ima za posledico neizpodbitno domnevo, da gre zaosebi, ki delujeta usklajeno.3.2. Pojasnila k posameznim pojmomNa tem mestu so podana pojasnila k tistim pojmom, za katere menimo, da poleg definicijezahtevajo dodatna pojasnila.3 To seveda ne pomeni, da términov iz prvega odstavka 3. člena ZPre-1 z vsebino, ki jo ta člen določa, ni mogoče uporabljatitudi na drugih pravnih področji, vendar takšna uporaba že predstavlja pravno analogijo (smiselno uporabo).4 Zakon o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10-UPB3, 78/11, 55/12 in 105/12 – ZBan1J v nadaljevanju ZTFI)5 Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09-UPB3, 33/11, 91/11, 100/11 Skl.US: U-I-311/11-5 in 32/12, vnadaljevanju ZGD-1)8

Borznoposredniška družba v smislu prevzemne zakonodaje predstavlja nadpomenko za vsesubjekte, ki so skladno z 32. členom ZTFI upravičeni opravljati investicijske storitve in posle(oziroma, upoštevaje terminologijo Zakona o trgu vrednostnih papirjev 6 , storitve v zvezi zvrednostnimi papirji): borznoposredniške družbe, investicijska podjetja in banke. Investicijskopodjetje je pravna oseba, ki profesionalno kot svojo redno dejavnost opravlja investicijskestoritve za druge osebe ali investicijske posle (prvi odstavek 11. člena ZTFI), medtem ko jeborznoposredniška družba (v ožjem pomenu oziroma v pomenu ZTFI) investicijsko podjetje ssedežem v Republika Slovenija, ki je pridobilo dovoljenje Agencije za opravljanjeinvesticijskih storitev in poslov.Centralni register oziroma centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev jecentralna informatizirana baza podatkov, v katero se vpisujejo pravice iz nematerializiranihvrednostnih papirjev, vsakokratni imetniki teh pravic ter morebitne pravice tretjih oseb navrednostnih papirjih (prvi odstavek 3. člena Zakona o nematerializiranih vrednostnihpapirjih 7 ). Centralni register vodi centralna klirinškodepotna družba, ki je delniška družba,ustanovljena in poslujoča skladno z ZTFI. V RS centralni register vodi KDD, Centralnaklirinško depotna družba, d.d.Ciljna družba je delniška družba, katere vrednostni papirji so predmet prevzemne ponudbe inza katero se skladno s 4. členom ZPre-1 uporablja prevzemna zakonodaja.V 3. členu so opredeljena upravičenja iz delniške nakupne opcije oziroma iz terminskepogodbe. Takšna upravičenja pa lahko izhajajo bodisi iz pogodbe (npr. pogodba oustanovitvi nakupne opcije, terminska pogodba oz. forward) bodisi iz vrednostnega papirja(opcija kot vrednostni papir, terminska pogodba kot vrednostni papir oz. future).Države članice Evropske skupnosti so: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Ciper, Češka, Danska,Estonija, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Irska, Italija, Latvija, Litva,Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija,Španija, Švedska Združeno kraljestvo (skupaj 27); države članice Evropskegagospodarskega prostora pa so poleg držav Evropske skupnosti še: Lihtenštajn, Islandija inNorveška.Registrski član je član centralne klirinškodepotne družbe, ki mu centralna klirinškodepotnadružba omogoča uporabo informacijskega sistema centralnega registra za vodenje računovnematerializiranih vrednostnih papirjev (drugi odstavek 445. člena ZTFI). Članstvo je mogočez neomejenim ali omejenim dostopom, pri čemer je poglavitna razlika v tem, da neomejenočlanstvo omogoča uporabo informacijskega sistema centralnega registra v celotnem obsegu,tudi za potrebe vodenja računov strank (glej peti in šesti odstavek 445. člena ZTFI). Glede nadoločbo 40. člena ZPre-1 je očitno, da mora imeti registrski član v smislu ZPre-1 neomejendostop do centralnega registra. Še toliko bolj to velja za registrskega člana, ki v imenu in zaračun prevzemnika da prevzemno ponudbo in v postopku v zvezi z njo opravlja druga pravnadejanja (t.i. pooblaščeni član – glej 23. člen ZPre-1). Iz definicije borznoposredniške družbe6 Zakon o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, v nadaljevanju ZTVP-1).7 Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih, Uradni list RS, št. 2/07-UPB1, 67/07-ZTFI (100/07 popr.), 58/09 in 78/11, vnadaljevanju ZNVP.9

pa izhaja, da je registrski član lahko le borznoposredniška družba, investicijsko podjetjeoziroma banka.Javna družba je izdajatelj 8 , katerega vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje naorganiziranem trgu v Republiki Sloveniji ali drugi državi članici (99. člen ZTFI). Krog »javnihdružb« iz prvega odstavka 4. člena ZPre-1 je torej ožji, saj za razliko od javne družbe poZTFI, ki zajema izdajatelje vrednostnih papirjev (nadpomenka), zajema le tiste delniškedružbe, s katere delnicami (podpomenka) se trguje na organiziranem trgu.Odločba o potrditvi prospekta je odločba, s katero Agencija potrdi, da je zahtevo za potrditevprospekta vložil upravičen vlagatelj in da je prospekt sestavljen skladno z 2. poglavjem ZTFI(prvi odstavek 72. člena ZTFI).Organizirani trg je večstranski sistem, ki ga vodi oziroma upravlja določena oseba in ki imanaslednje značilnosti: v sistemu in v skladu z vnaprej določenimi pravili se povezuje aliomogoča povezovanje interesov glede prodaje ali nakupa finančnih instrumentov številnihtretjih oseb tako, da se sklenejo pravni posli v zvezi s finančnim instrumentom, ki je uvrščenv trgovanje, po njegovih pravilih oziroma sistemih tega trga; ima dovoljenje pristojneganadzornega organa; deluje redno in v skladu s pogoji, določenimi v 9. poglavju ZTFI (prviodstavek 14. člena ZTFI).Družba je nadrejena drugi družbi, če je izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev:če ima večino glasovalnih pravic v drugi družbi; če ima pravico imenovati ali odpoklicativečino članov poslovodstva ali nadzornega sveta druge družbe in je hkrati družbenik tedružbe; če ima pravico do prevladujočega vpliva nad drugo družbo na podlagi podjetniškepogodbe ali drugega pravnega temelja, ali če je družbenik v drugi družbi in če na podlagipogodbe z drugimi družbeniki te družbe nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi(drugi odstavek 56. člena ZTFI).Organi vodenja ali nadzora so v ZGD-1 določeni na različnih mestih glede na statusno oblikodružbe. V družbi z neomejeno odgovornostjo so upravičeni voditi posle vsi družbeniki, razenče je vodenje poslov preneseno na enega ali več družbenikov (85. člen ZGD-1), prav takoimajo vsi družbeniki pravico nadzora (92. člen ZGD-1). V komanditni družbi komanditist niupravičen voditi poslov družbe (prvi odstavek 138. člena ZGD-1), ampak so jih upravičenivoditi komplementarji, razen če je vodenje poslov preneseno na enega ali večkomplementarjev (drugi odstavek 135. člena v zvezi z 85. členom ZGD-1). Pravico nadzoraimajo vsi komanditisti (140. člen ZGD-1) in tudi vsi komplementarji (drugi odstavek 135.člena v zvezi z 92. členom ZGD-1). V delniški družbi z dvotirnim sistem upravljanja je organvodenja uprava, organ nadzora pa nadzorni svet, v delniški družbi z enotirnim sistemomupravljanja pa sta organa vodenja in upravljanja združena v upravni odbor (253. člen ZGD-1,265. člen ZGD-1, 281. člen ZGD-1, 285. člen ZGD-1). V komanditni delniški družbi soupravičeni posle voditi vsi komplementarji, razen če je vodenje poslov preneseno na enegaali več komplementarjev (drugi odstavek 464. člena ZGD-1 v zvezi drugim odstavkom 135. in85. člena ZGD-1; 467. člen ZGD-1), medtem ko naloge nadzora opravlja nadzorni svet (tretjiodstavek 464. člena v zvezi z 281. členom ZGD-1). V družbi z omejeno odgovornostjo posle8 Izdajatelj je oseba, ki izda oziroma namerava izdati vrednostne papirje (prvi odstavek 27. člena ZTFI).10

vodi eden ali več poslovodij (prvi odstavek 515. člena ZGD-1), organ nadzora pa je, čeobstaja, nadzorni svet (514. člen v zvezi z 281. členom ZGD-1). Sicer ima pravico doinformacij in vpogleda vsak družbenik (512. člen ZGD-1).Za poslovodstvo se štejejo organi ali osebe, ki so po ZGD-1 ali po aktih družbe pooblaščeni,da vodijo njene posle. Za poslovodstvo se pri družbi z neomejeno odgovornostjo štejejodružbeniki in ob prenosu upravičenja za vodenje tretje osebe, pri komanditni družbikomplementarji in ob prenosu upravičenja za vodenje tretje osebe, pri delniški družbi upravaali upravni odbor in pri družbi z omejeno odgovornostjo en ali več poslovodij (10. člen ZGD-1).4. Področje uporabe ZPre – 1 (4. člen)4. člen(področje uporabe)(1) Določbe tega zakona se uporabljajo, če je ciljna družba javna družba in če se z njenimidelnicami z glasovalno pravico trguje na organiziranem trgu.(2) Določbe tega zakona se uporabljajo tudi, če je ciljna družba delniška družba, s kateredelnicami se na organiziranem trgu ne trguje, če ima:– na zadnji dan leta pred letom, ki je pomembno za presojo uporabe tega zakona, najmanj250 delničarjev ali– več kot 4 milijone eurov celotnega kapitala, ki je razviden iz zadnje javne objave letnegaporočila te družbe na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe.(3) Ne glede na prvi odstavek 12. člena tega zakona mora oseba ali osebe, ki delujejousklajeno, in v ciljni družbi iz prejšnjega odstavka v trenutku, ko se zanje začne uporabljati tazakon, dosegajo ali presegajo prevzemni prag in ne dosegajo ali presegajo končnegaprevzemnega praga, dati prevzemno ponudbo, če povečajo svoj delež glasovalnih pravic vciljni družbi, razen, če prevzemnega praga iz 7. člena tega zakona ne dosegajo več oziromače ta zakon določa drugače.Obrazložitev4.1. Področje uporabe prevzemne zakonodaje – splošnoPodročje uporabe prevzemne zakonodaje, oziroma povedano drugače, za katere ciljnedružbe se prevzemna zakonodaja uporablja, določa 4. člen ZPre – 1.4.1.1. Javne delniške družbe s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranemtrgu (prvi odstavek 4. člena ZPre – 1)Direktiva o prevzemnih ponudbah je države članice zavezala k zaščiti manjšinskihdelničarjev v javnih delniških družbah. Status javne družbe v 99. členu sicer določa zakon, kiureja trg finančnih instrumentov, kar zadeva rabo prevzemne zakonodaje pa velja, da se ta11

uporablja za tiste javne delniške družbe, ki imajo v trgovanje na organiziranem trgu 9uvrščene delnice z glasovalno pravico 10 . Povedano drugače, za javne delniške družbe, kiimajo na organiziran trg uvrščene zgolj npr. dolžniške vrednostne papirje ali delnice brezglasovalne pravice, ZPre – 1 po prvem odstavku 4. člena ne velja.Javna družba je na podlagi 99. člena ZTFI tista družba, s katere vrednostnimi papirji setrguje na organiziranem trgu. Navedeno pomeni, da posamezna delniška družba postanejavna družba z uvrstitvijo vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu, preneha pato biti z njihovim umikom iz organiziranega trga. Povezano z omenjenima časovnimatrenutkoma se za posamezno delniško družbo tudi prične oziroma preneha uporabljati ZPre– 1; pomeni z dnem uvrstite vrednostnih papirjev (konkretno delnic z glasovalno pravico) vtrgovanje na organiziranem trgu se za delniško družbo prične oziroma z dnem umikavrednostnih papirjev iz trgovanja na organiziranem trgu se za delniško družbo prenehauporabljati ZPre – 1.Navedeno konkretno pomeni, da nabor javnih družb glede na kriterij iz prvega odstavka 4.člena ZPre – 1 znotraj posameznega koledarskega leta ni fiksen, temveč se vezano nauvrščanje/umik delnic z glasovalno pravico v/iz organiziranega trga spreminja. S stališčaposameznih imetnikov oziroma investitorjev v delnice delniških družb je tako pomembno, daso seznanjeni s predmetnim statusom posamezne delniške družbe, saj so v skladu s temstatusom določene njihove obveznosti in pravice, ki izhajajo iz določb ZPre – 1.Seznam javnih družb Agencija objavlja na svoji uradni spletni strani http://www.atvp.si/Default.aspx?id=93114.1.2 Nejavne družbe, ki imajo najmanj 250 delničarjev ali 4 mio EUR celotnegakapitala (drugi odstavek 4. člena ZPre – 1)Po določbi drugega odstavka 4. člena ZPre – 1 se prevzemna zakonodaja uporablja tudi zanejavne delniške družbe, ki izpolnjujejo kriterij glede števila delničarjev ali višine celotnegakapitala. Gre za delniške družbe, s katerih delnicami z glasovalnimi pravicami se sicer netrguje na organiziranem trgu, so pa po kriterijih, ki jih je predpisal zakonodajalec, tako velikeoziroma pomembne, da je tudi za njih določil uporabo določb ZPre – 1.Kategoriji števila delničarjev in višine celotnega kapitala sta spremenljivi. Da se izpolnjevanjeomenjenih kriterijev lahko ugotavlja, ter s tem v zvezi zagotavlja izpolnjevanje načela pravnevarnosti (prevzemniku mora biti poznano ali bodo zanj veljale zakonske obveznosti po ZPre– 1), ju je zakonodajalec fiksiral na določen datum oziroma določen dogodek.4.1.2.1 Kriterij najmanj 250 delničarjevGlede kriterija najmanj 250 delničarjev velja, da se ugotavlja na zadnji dan leta pred letom, kije pomembno za presojo uporabe tega zakona. V praksi to pomeni, da se npr. na datum 31.9 Definicija organiziranega trga je podana v 14. členu ZTFI10 Podatke o tem, katere delnice so uvrščene na organiziran trg Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana, je mogoče preveriti na spletnistrani omenjenega organizatorja trgovanja (npr. na strani http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=8230&sid=S2ajjZKDnr8cdRHk11 Agencija ob tem opozarja, da naveden seznam vključuje vse javne družbe iz 99. člena ZTFI, in ne zgolj tiste, s katerihdelnicami z glasovalno pravico se trguje na organiziranem trgu.12

12. 2011 ugotovi katere delniške družbe imajo več kot 250 delničarjev. V primeruizpolnjevanja omenjenega kriterija se za navedeno družbo ZPre – 1 uporablja v celotnemletu 2012 (četudi se št. delničarjev te družbe tekom leta 2012 zniža pod 250). Za navedenodelniško družbo ZPre – 1 velja vse do tedaj, ko bi se ob presečnem datumu na dan 31. 12.število delničarjev zmanjšalo pod 250.Podatke o tem, katere delniške družbe na dan 31. 12. preteklega leta izpolnjujejo kriterijnajmanj 250 delničarjev Agencija pridobi od KDD – Centralne klirinško depotne družbe, d. d.,Ljubljana.Velja dodati tudi, da se pri ugotavljanju števila delničarjev upošteva število oseb, ki so kotimetniki delnic udeleženi v osnovnem kapitalu družbe in imajo iz delnic kakršnokolikorporacijsko upravičenje. Pri tem ni nujno, da imajo delničarji iz delnic tudi glasovalnepravice. Navedeno pomeni, da se v število delničarjev vštevajo npr. tudi tiste osebe, ki soimetnice prednostnih delnic brez glasovalne pravice, četudi po zakonu samem (ZPre – 1)obveznost izstavitve prevzemne ponudbe zanje ne obstoji.4.1.2.2 Kriterij – 4 milijone celotnega kapitalaKriterij glede višine celotnega kapitala (v vrednosti 4 mio EUR) je nekoliko ˝manj fiksen˝ vsmislu ugotavljanja na določen datum. Izpolnjevanje kriterija je namreč vezano na javnoobjavo zadnjega letnega poročila delniške družbe na podlagi zakona, ki ureja gospodarskedružbe, slednja pa ni fiksirana na določen dan, pač pa je predpisana z obdobjem, ki jedatumsko omejeno le v skrajnem roku. Povedano tudi drugače, ZGD – 1 v 58. členupredpisuje pravila glede predložitve in javne objave letnega poročila (družba je dolžna letnoporočilo AJPES 12 -u predložiti v roku osmih mesecev po koncu poslovnega leta). Objavo nasvojih uradnih spletnih straneh izvede AJPES, izvesti pa jo mora v roku 30 dni po tem, ko muje letno poročilo predloženo 13 (navedeno pomeni, da bi morala biti vsa letna poročila naportalu AJPES objavljena do konca meseca septembra) 14 .Glede na zapisano v prejšnjem odstavku velja, da se nabor družb, za katere se na podlagislednjega kriterija uporablja ZPre – 1 v obdobju do konca septembra vsakega leta lahkodokaj pogosto spreminja, saj je vezan predvsem na to, kdaj družbe letno poročilo predložijoAJPESU, ta pa ga javno objavi. S stališča zapisanega je v vsakem trenutku gledeposamezne javne družbe najbolj ustrezen vir ugotavljanja, ali posamezna družba izpolnjujekriterij glede višine celotnega kapitala objavljeno letno poročilo na spletni strani AJPES. Neglede na zapisano Agencija na svoji uradni spletni strani http://www.atvp.si/Default.aspx?id=105objavlja informativni (okvirni) seznam družb, za katere seuporablja ZPre – 1, in sicer tudi na podlagi podatkov, ki ji jih enkrat letno posreduje AJPES 15 .12 Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve13 Tretji odstavek 4. člena Pravilnika o načinu predložitve letnih poročil in njihove javne objave (Uradni list RS, št. 47/2008)določa, da AJPES javno objavi letna poročila v 30 dneh po njihovi predložitvi.14 V tem delu velja omeniti, da ZGD – 1 dopušča, da se poslovno leto razlikuje od koledarskega. V takšnem primeru je vse rokepo ZGD – 1 potrebno šteti prilagojeno navedenemu.15 Agencija vsako leto po izteku roka za predložitev in objavo letnih poročil od AJPES pridobi bazo podatkov o tem, kateredelniške družbe imajo celotni kapital višji od 4 mio EUR. Baza AJPES sama po sebi namreč na podlagi letnih poročil neomogoča izbora družb, ki dosegajo omenjen celotni kapital.13

Tako morebiten prevzemnik (zaradi poznavanja njegovih obveznosti po ZPre – 1 ter s tempovezanega ustreznega načrtovanja posameznih dejanj po ZPre – 1), manjšinski delničar(zaradi uveljavljanja svojih pravic), kot tudi Agencija (zaradi opravljanja svoje nadzornefunkcije) morajo biti seznanjeni za katero delniško družbo se uporabljajo določbe ZPre – 1.Zaradi navedenega Agencija na zgoraj opisane načine zbira in objavlja informativne podatkeo tem, za katere ciljne družbe se uporablja ZPre – 1. Ne glede na zapisano pa Agencijapoudarja, da v vsakem trenutku teh podatkov ne more zbirno in v celoti preverjati. Zaradinavedenega je priporočljivo, da zainteresirane osebe izpolnjevanje zakonskih kriterijevpreverijo pri izvoru informacij.4.1.2.2.1 Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. G 20/2008-40 z dne 19.1. 2010 16Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v predmetni sodbi zavrnilo stališče tožeče stranke,da bi bilo kapitalski kriterij v postopku prevzema ciljne družbe potrebno preverjati po datumuna zadnji dan leta pred letom, ki je pomembno za presojo uporabe tega zakona 17 . Veljavnostprevzemne zakonodaje za posamezno delniško družbe glede na kapitalski kriterij se presojatako, da se v danem trenutku upošteva vrednost celotnega kapitala družbe iz letnegaporočila, ki je razviden iz javne objave zadnjega letnega poročila objavljenega na spletnistrani AJPES.4.2 Prevzem delniške družbe za katero se določbe ZPre – 1 ne uporabljajoNamen ZPre - 1 je jasen, primarno pa izvira iz potrebe po transparentni ureditvi pridobivanjakontrolnih deležev v javnih družbah s katerih delnicami z glasovalno pravico se trguje naorganiziranem trgu in t. i. velikih (nejavnih) delniških družbah ter s tem povezanimzagotavljanjem enakopravne obravnave oziroma varovanjem manjšinskih delničarjev.Predvsem navedeno je razlog za strožjo zakonsko ureditev prevzemov družb, ki so na tanačin regulirani in pod nadzorom nadzorne institucije, t. j. Agencije. V primerih preostalihdelniških družb osnovno varstvo manjšinskih delničarjev zagotavlja predvsem ZGD – 1, karvelja tudi za primer, ko posamezen delničar v družbi utrjuje kontrolo.Ne glede na zapisano je mogoče razumeti težnjo posameznega delničarja, da tudi delniškodružbo, za katero se določbe ZPre – 1 glede na 4. člen ne uporabljajo, prevzamejo na načinoziroma po postopku, kot ga predvideva ZPre – 1. Agencija je mnenja, da je prevzem, ki bisledil tovrstnim predpisanim standardom v določenem smislu sicer izvedljiv (predvsem v delurazkritja informacij glede prevzema v prospektu), vendar pa za takšen prevzem Agencija nebi izdala dovoljenja, prevzemnika v primeru takšnega prevzema ne bi zavezovali roki iz ZPre– 1, cena, ki bi jo prevzemnik ponudil v prevzemnik v prevzemni ponudbi, ne bi bila odvisnaod prevzemnikovih nakupov delnic ciljne družbe v zadnjih 12 mesecih pred objavoprevzemne ponudbe, ipd. Povedano tudi drugače, v navedenem primeru bi šlo za postopek,ki bi si ga pridobitelj določil sam, in ne na podlagi zakonske obveznost. S tem povezanoAgencija v njem ne bi imela nikakršne vloge.16 Sodba Vrhovnega sodišča RS, št. G 20/2008-40, z dne 19. 01. 2010.17 Gl. obrazložitev Sodbe v točki 15.14

Odgovora na vprašanje, ali prevzemnik lahko na ˝lastno željo˝ (kljub dejstvu, da mu tega nebi bilo potrebno storiti) v skladu z ZPre – 1 izstavi prevzemno ponudbo za družbo, za katerose ZPre – 1 ne uporablja, omenjen zakon sicer direktno ne podaja. Pač pa velja, da bi napodlagi določb ZTFI v povezavi z določbami ZUP 18 , Agencija morala takšno zahtevo po izdajidovoljenja za prevzemno ponudbo zavreči, če bi bila ta vložena.V tem delu morda velja pojasniti še, da termina prostovoljna in obvezna prevzemna ponudbani mogoče razumeti v smislu obvezne skladnosti z določbami ZPre – 1 (obvezna prevzemnaponudba) in prostovoljne skladnosti z določbami ZPre – 1 (prostovoljna prevzemnaponudba). ZPre - 1 izraza obvezna oziroma prostovoljna prevzemna ponudba uporablja vpovezavi s preseganjem prevzemnega praga v ciljni družbi iz 4. člena ZPre - 1 istegazakona, pri čemer velja, da prevzemno ponudbo v skladu s tem zakonom lahko daprevzemnik, ki do objave namere za prevzemno ponudbo še ni dosegel prevzemnega praga(prostovoljna prevzemna ponudba), mora pa jo dati prevzemnik, ki je prevzemni prag žedosegel (obvezna prevzemna ponudba). V obeh primerih gre za prevzem ciljne družbe, zakatero se na podlagi določbe 4. člena ZPre – 1 omenjeni zakon uporablja.4.3 Obveznost objave prevzemne ponudbe ob začetku uporabe ZPre – 1Novela ZPre – 1C 19 je v četrti člen vpeljala tudi nov tretji odstavek, ki določa, da morajo neglede na prvi odstavek 12. člena ZPre – 1 oseba ali osebe, ki delujejo usklajeno, in v ciljnidružbi v trenutku, ko se zanje začne uporabljati ta zakon, dosegajo ali presegajo prevzemniprag in ne dosegajo ali presegajo končnega prevzemnega praga, dati prevzemno ponudbo,če povečajo svoj delež glasovalnih pravic v ciljni družbi, razen, če prevzemnega praga iz 7.člena tega zakona ne dosegajo več oziroma če ta zakon določa drugače. Določba je biladodana zaradi zagotavljanja večje jasnosti predpisa in je v tem smislu predvsem pedagoškenarave. Vsebinsko tako nov odstavek dejansko zgolj povzema konsistenco npr. prehodnedoločbe 6. člena ZPre – 1B ali drugega odstavka 75. člena ZPre – 1 oz. namen zakona vširšem smislu, in sicer za primere tistih ciljnih družb, ko se zanje ZPre – 1 20 zaradiizpolnjevanja kriterija iz 4. člena v nekem trenutku (šele) prične uporabljati, lastništvo pa je vnjih pri določenem lastniku (ali skupini oseb, ki delujejo usklajeno) skoncentrirano že do temere, da se njihov delež nahaja v razponu glasovalnih pravic od 1/3 deleža do 75%. Vprimeru navedenih situacij mora prevzemnik ali skupina oseb, ki v ciljni družbi delujeusklajeno, prevzemno ponudbo objaviti ob prvi nadaljnji pridobitvi glasovalnih pravic ciljnedružbe.4.a Izdaja delnic v nematerializirani obliki (4.a. člen)4.a. člen(izdaja delnic v nematerializirani obliki)(1) Delnice z glasovalno pravico družbe iz 4. člena tega zakona, morajo biti izdane v18 Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ZUP-UPB2, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08 in 8/10)19 Uradni list RS št. 10/2012, novela je v veljavo stopila dne 25. 2. 2012.20 Gre torej za situacije v tistih ciljnih družbah, ki to niso postale ob uveljavitvi ZPre – 1 dne 11. 8. 2006 ali ob uveljavitvi noveleZPre – 1B dne 9. 7. 2008, ampak v katerem koli trenutku neodvisno od uveljavitve omenjenih zakonov.15

nematerializirani obliki.«Obrazložitev4.a.1 Razlogi za izdajo delnic z glasovalno pravico ciljne družbe v nematerializiranioblikiZPre – 1 za postopek prevzemne ponudbe predvideva, da so delnice ciljne družbe, ki sopredmet prevzema, izdane v nematerializirani obliki 21 . Da je navedenemu tako izhajapredvsem iz določb ZPre – 1, ki v okviru prevzemnega postopka pomembno vlogo pripisujeposameznim skrbniškim storitvam KDD 22 . Tako mora npr. prevzemnik s KDD pred objavoprevzemne ponudbe skleniti pogodbo o storitvah v zvezi s prevzemno ponudbo (ter plačatiakontacijo cene za opravljanje teh storitev), KDD pa mora v nadaljevanju te storitve tudiizvesti (npr. sprejeti depozit za poplačilo delničarjev, ki sprejmejo prevzemno ponudbo,opraviti prenos delnic iz računa akceptanta na račun prevzemnika, idr.). Zakonodajalec jeKDD v tretjem odstavku 35. člena ZPre – 1 tudi naložil, da v svojih pravilih poslovanjapodrobneje uredi postopke v zvezi s skrbniškimi storitvami pri prevzemni ponudbi.Dejstvo, da se ˝tehnično˝ prevzemni postopek izvede preko KDD, vsem deležnikomprevzemnega postopka zagotavlja večjo varnost. Tako npr. na eni strani vloga KDDdelničarjem, ki sprejmejo prevzemno ponudbo, zagotavlja, da v primeru uspešnegaprevzema prejmejo poplačilo za delnice, v zvezi s katerimi so sprejeli prevzemno ponudbo,na drugi strani pa prevzemniku, glede sprejetih ponudb 23 zagotavlja, da delničarji istih delnic(za katere so sprejeli prevzemno ponudbo) ne prodajo komurkoli drugemu. KDD je torejgarant, ki zagotavlja realizacijo načela istočasne izpolnitve.Člen 4.a., ki je v veljavi od uveljavitve novele ZPre – 1C dalje, je bil dejansko uzakonjen kotposledica opažanj Agencije v nadzornih postopkih. Naveden člen odpravlja problematikoneizvedljivosti prevzemnih postopkov v ciljnih družbah s tem, ko jim v določenem časovnemobdobju nalaga izdajo delnic z glasovalno pravico v nematerializirani obliki 24 .Agencija je v primeru ciljnih družb, ki delnic niso imele izdanih v nematerializirani obliki,prepoznala možnosti zlorabe prevzemne zakonodaje. Zlorabe so bile mogoče predvsem vtistih primerih, ko ciljne družbe ˝načrtno˝ delnic niso želele izdati v nematerializirani obliki,oziroma si za navedeno niso prizadevale dovolj, kar je lahko služilo tudi namenukonsolidacije lastništva ob manj transparentnem načinu vodenja delniške knjige ciljnedružbe. Kadar je bilo navedenemu tako, so imeli manjšinski delničarji praviloma majhnemožnosti tudi, če so zahtevo po dematerializaciji želeli uveljaviti preko skupščine delničarjev,21 Navedeno izhaja npr. iz določb 35. člena (skrbniške storitve KDD v zvezi s prevzemom), 36. člena, četrtega odstavka 40.člena (izjava o sprejemu ponudbe), 41. člena (učinki izjave o sprejemu ponudbe), 57. člena (izpolnitev obveznosti iz uspešneprevzemne ponudbe).22 Na podlagi določbe tretjega odstavka 3. člena Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih je KDD delniška družba,ustanovljena po zakonu, ki ureja trg vrednostnih papirjev. KDD vodi centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, insicer za opravljanje storitev izračuna, izravnave, zagotavljanja izpolnitev nastalih na podlagi poslov z vrednostnimi papirji,sklenjenimi na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.23 S tem je mišljen sprejem prevzemne ponudbe posameznega delničarja, ki se za določeno konkretno število delnic z izjavo zasprejem prevzemne ponudbe izreče, da jih bo prodal prevzemniku.24 Dejstvo, da ciljna družba delnic z glasovalno pravico nima izdanih v nematerializirani obliki ne pomeni, da zanjo ZPre – 1 nevelja, drži pa dejstvo, da izvedba prevzema skladno s citiranim zakonom ni mogoča vse do izdaje delnic ciljne družbe vnematerializirani obliki.16

saj običajno niso zbrali dovolj velike večine glasov za sprejetje ustreznega sklepa. Poleguveljavljanja izdaje delnic v nematerializirani obliki je delničarjem v primerih, ko delnice nisobile izdane niti kot vrednostnih papirji, sicer preostala tudi možnost, da so s tožbo zahtevaliizdajo nematerializiranih vrednostnih papirjev. Vendar pa s takšno možnostjo delničarjipogosto niso bili seznanjeni, če pa jim je že bila poznana, so se zanjo težje odločili, saj je tapovezana s stroški, ki so bili zanje pogosto previsoki.Predvsem zaradi zgornjih razlogov je novela ZPre – 1C za primere ciljnih družb obvezo poizdaji delnic v nematerializirani obliki uvedla tudi v ZPre – 1. S tem, ko je vezano naobveznost izdaje delnic ciljne družbe z glasovalno pravico v 71. člen ZPre – 1 uvedla tudikazensko določbo, pa je pravno varnost delničarjev ciljnih družb le še povečala.4.a.2 Prehodna in končna določba ZPre – 1C glede izdaje delnic z glasovalno pravicociljnih družb v nematerializirani obliki (14. člen ZPre – 1C)Obveznost izdaje delnic z glasovalno pravico ciljne družbe je sicer urejena v (novem) 4.a.členu ZPre – 1, ki je stopil v veljavo z novelo ZPre – 1C. Njegovo izvajanje pa je v 14. členuZPre – 1C 25 s časovnimi roki za uskladitev dejansko uredila prehodna določba.Kadar gre za delnice z glasovalno pravico ciljnih družb, ki delnic niso imele izdanih vnematerializirani obliki na dan 25. 2. 2012 (uveljavitev ZPre – 1C) velja, da jih morajo izdati vroku šestih mesecev (t. j. najkasneje do 25. 8. 2012). Za uskladitev je torej omenjenimdružbam določeno prehodno obdobje, v katerem se morajo uskladiti (prvi odstavek 14. členaZPre – 1C).Rok šestih mesecev je za izdajo delnic v nematerializirani obliki določen tudi za vse primeretistih ciljnih družb, za katere bo ZPre – 1 pričel veljati po uveljavitvi novele ZPre – 1(drugiodstavek 14. člena ZPre – 1C).5. Vrednostni papirji (5. člen)5. člen(vrednostni papirji)Za vrednostne papirje ciljne družbe (v nadaljnjem besedilu: vrednostni papirji) po tem zakonuse štejejo naslednji vrednostni papirji, katerih izdajatelj je ta ciljna družba:1. delnice z glasovalno pravico in2. vrednostni papirji, ki dajejo imetniku delniško nakupno opcijo.25 Prehodna in končna določba 14. člena ZPre – 1C glasi:»Ciljna družba, ki delnic z glasovalno pravico nima izdanih v nematerializirani obliki, mora delnice z glasovalno pravico v skladuz zakonom, ki ureja nematerializirane vrednostne papirje, izdati v nematerializirani obliki v roku šestih mesecev po uveljavitvitega zakona.Obveznost iz prejšnjega odstavka mora v šestih mesecih od dneva, ko se zanjo začne uporabljati ta zakon, izpolniti tudi tistaciljna družba, za katero se bo zakon v skladu s 4.a. členom zakona začel uporabljati po uveljavitvi tega zakona.«17

ObrazložitevZa vrednostne papirje ciljne družbe po tem zakonu se štejejo delnice z glasovalno pravico invrednostni papirji, ki dajejo imetniku delniško nakupno opcijo.Predmet prevzema ciljne družbe so tako vse delnice z glasovalno pravico in tudi vrednostnipapirji, ki dajejo imetniku delniško nakupno opcijo.V 11. točki Direktive 2004/25/ES je dana možnost državi članici, da zagotovi da se obveznaprevzemna ponudba lahko nanaša tudi na vrednostne papirje, ki imajo glasovalno pravico lev posebnih okoliščinah. Ker ZPre – 1 določa, da so predmet prevzema vse delnice zglasovalno pravico je po mnenju Agencije (glej stališče sveta z dne 19.5.2010) 26 kot delnicez glasovalno pravico potrebno upoštevati tudi prednostne delnice, ki v skladu z drugimodstavkom 315. člena Zakona o gospodarskih družbah pridobijo glasovalno pravico v kolikorprednostni znesek ni izplačan v enem letu ali ni izplačan v celoti in znesek v naslednjem letuni doplačan in imajo glasovalno pravico toliko časa dokler se zaostanki ne izplačajo. Vprimeru nekaterih družb imajo tako prednostne delnice že nekaj let glasovalne pravice, ki jihnjihovi delničarji tudi izvršujejo. S tem ko prednostne delnice pridobijo glasovalno pravico serazmerje in vpliv med delničarji, ki so imetniki navadnih delnic in delničarji, ki so imetnikiprednostnih delnic spremeni, tako da se delničarjem, ki so imetniki navadnih delnic vplivzmanjša. Glede na to da ZGD-1 dopušča, da ima posamezna gospodarska družba vosnovnem kapitalu največ do polovice delnic brez glasovalne pravice oziroma prednostnihdelnic se v primeru, ko le te pridobijo glasovalne pravice razmerje moči tako lahko bistvenospremeni.Obveznost objaviti prevzemno ponudbo imetnika prednostnih delnic nastopi z dnem, koprednostne delnice pridobijo glasovalno pravico, če z njihovimi glasovalnimi pravicamiimetnik doseže ali preseže prevzemni prag.V kolikor bi bila predmet prevzema ciljna družba, ki ima tako navadne kot prednostnedelnice, ki imajo glasovalno pravico, bi se uspešnost prevzemne ponudbe lahko glasila:1. na doseganje določenega odstotka posameznega razreda ali vrst vrednostnih papirjevciljne družbe (npr. prevzemna ponudba bo uspešna, če bo prevzemnik pridobil najmanj w %navadnih delnic).2. na doseganje določenega odstotka v vsakem od posameznih razredov ali vrstvrednostnih papirjev, v celoti pa bila prevzemna ponudba uspešna, če bi bili doseženi vsiizmed določenih pragov po posameznem razredu oziroma vrsti vrednostnih papirjev (npr:prevzemna ponudba bo uspešna samo če bo prevzemnik pridobil najmanj x % navadnihdelnic in y% prednostnih delnic.)V primeru, da so predmet prevzemne ponudbe poleg navadnih delnic tudi prednostnedelnice je cena za prednostne delnice lahko različna od cene za navadne delnice. 17. členZPre -1 namreč določa, da mora biti cena enaka za vse vrednostne papirje posameznegarazreda, v primeru da je razredov več pa se cena med razredi lahko razlikuje.26 Stališče Sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev z dne 19.5.2010.18

Predmet prevzemne ponudbe so tudi vrednostni papirji, ki dajejo imetniku delniško nakupnoopcijo. Delniška nakupna opcija je enostransko oblikovalno upravičenje z uresničitvijokaterega je sklenjen pravni posel na podlagi katerega imetnik te opcije pridobi delnice.Najpogostejši vrednostni papir v katerem je vsebovana delniška nakupna opcija jezamenljiva obveznica ali obveznica, ki daje pravico do prednostnega nakupa delnic. Pogojepod katerimi družbe lahko izdajo zamenljive obveznice ali obveznice, ki daje pravico doprednostnega nakupa delnic določa 371. člen ZGD-1.6. Delež glasovalnih pravic (6. člen)6. člen(delež glasovalnih pravic)(1) Pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravic osebe v ciljni družbi (v nadaljnjem besedilu:delež glasovalnih pravic) se za namen tega zakona upoštevajo glasovalne pravice, kiizhajajo iz:1. vrednostnih papirjev, katerih zakoniti imetnik je ta oseba v svojem imenu in za svoj račun;2. vrednostnih papirjev, katerih zakoniti imetnik je druga oseba v svojem imenu in za račun teosebe;3. delnic z glasovalno pravic, iz katerih lahko ta oseba uresničuje glasovalno pravico napodlagi pooblastila zakonitega imetnika po lastni presoji, če mu zakoniti imetnik ne danavodil za glasovanje in4. delniških nakupnih opcij ali terminskih pogodb, katerih imetnik je ta oseba v svojem imenuin za svoj račun ali druga oseba za njen račun in ki niso vsebovane v vrednostnem papirju iz2. točke prejšnjega člena, temveč so nastale na podlagi drugega pravnega posla.(2) Pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravic, ki izhajajo iz delniške nakupne opcije aliterminske pogodbe, se šteje, da je enostransko oblikovalno upravičenje uresničeno in da jeimetnik tega upravičenja že pridobil delnice ciljne družbe z glasovalno pravico, ki so predmetpravnega posla, sklenjenega z uresničitvijo tega upravičenja oziroma da je kupec izterminske pogodbe že pridobil delnice ciljne družbe, ki so predmet terminske pogodbe.(3) Imetniki delniških nakupnih opcij in kupci terminskih pogodb so dolžni agencijo obvestiti ovsakem poslu, na podlagi katerega so pridobili delniško nakupno opcijo ali terjatev naizročitev vrednostnih papirjev iz terminske pogodbe najpozneje četrti trgovalni dan po dnevusklenitve posla, razen če so o tem poslu agenciji že poročali na podlagi zakona, ki ureja trgfinančnih instrumentov.(4) Kot osnova za ugotavljanje deleža glasovalnih pravic se upoštevajo:1. glasovalne pravice iz vseh delnic z glasovalno pravico ciljne družbe, vključno z lastnimidelnicami in delnicami, pri katerih je uresničevanje glasovalne pravice drugih delničarjevomejeno po tem ali drugem zakonu, in2. glasovalne pravice na podlagi tistih delniških nakupnih opcij ali terminskih pogodb, ki seupoštevajo pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravic osebe, katere delež se ugotavlja.19

(5) Pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravic družbe za upravljanje oziroma upravljavcavzajemnega pokojninskega sklada v ciljni družbi se ne glede na določbo 3. točke prvegaodstavka tega člena in ostale določbe tega zakona, ne upoštevajo glasovalne pravice izvrednostnih papirjev, ki sestavljajo premoženje investicijskega sklada oziroma vzajemnegapokojninskega sklada, ki je v upravljanju družbe za upravljanje oziroma upravljavcavzajemnega pokojninskega sklada, katerih delež glasovalnih pravic se ugotavlja, če družbaza upravljanje investicijski sklad oziroma upravljavec vzajemnega pokojninskega skladavzajemni pokojninski sklad upravlja izključno v interesu imetnikov eno investicijskega skladaoziroma članov vzajemnega pokojninskega sklada, kot to določa zakon, ki ureja investicijskesklade in družbe za upravljanje, oziroma zakon, ki ureja pokojninske sklade.6.1. SplošnoObrazložitevV 6. členu ZPre-1 določa način izračunavanja deleža glasovalnih pravic posameznika v ciljnidružbi. Delež predstavlja razmerje (ulomek) med delom (števec) in celoto (imenovalec),zaradi česar je z vidika deleža glasovalnih pravic posameznika pomembno tako vprašanje,kako se določi celota glasovalnih pravic (imenovalec), kot tudi vprašanje, kako se določijoglasovalne pravice posameznika (števec).Ob določanju deleža glasovalnih pravic posameznika je zato potrebno izhajati iz določbečetrtega odstavka 6. člena ZPre-1, ki določa osnovo za ugotavljanje deleža (imenovalec) iniz določbe prvega odstavka 6. člena ZPre-1, ki določa, kaj se šteje v glasovalne praviceposameznika (števec), katerega delež glasovalnih pravic v ciljni družbi se ugotavlja.Poudariti je potrebno, da se tako pravila glede osnove za ugotavljanje deleža glasovalnihpravic, kot tudi pravila za ugotavljanje, kaj se šteje v glasovalne pravice posameznika – karposledično seveda vpliva tudi na določitev deleža glasovalnih pravic – uporabljajo samo zapotrebe ZPre-1 (lex specialis). Dva najbolj očitna primera sta pravilo, da se za potrebeprevzemne zakonodaje v osnovo za izračunavanje deleža štejejo tudi delnice, ki nimajoglasovalne pravice (npr. lastne delnice, delnice, pri katerih je uresničevanje glasovalnepravice omejeno) in pravilo, ki vzpostavlja fikcijo, da je upravičenec iz delniške nakupneopcije oziroma iz terminske pogodbe o pridobitvi delnic, delnice že pridobil.6.2. Osnova za ugotavljanje deleža glasovalnih pravic (imenovalec) – četrti odstavek 6.člena ZPre-1V veliki večini primerov se osnova za ugotavljanje deleža glasovalnih pravic posameznika vciljni družbi ugotavlja na podlagi pravila iz 1. točke četrtega odstavka 6. člena ZPre-1. Zarazliko od ZGD-1, ki vzpostavlja t.i. pravilo relativne večine 27 , ZPre-1 vzpostavlja t.i. praviloabsolutne večine. V osnovo se tako ne vštevajo zgolj delnice z glasovalno pravico, ampak27 ZGD-1 v 307. členu določa, da je za sprejetje skupščinskih sklepov potrebna večina oddanih glasov delničarjev (navadnavečina), razen če zakon ali statut ne določata višje večine ali drugih zahtev. To pomeni, da se v imenovalcu (torej kot osnova zaizračunavanje deleža) upoštevajo oddani glasovi, posledično pa seveda, da se v imenovalec (v osnovo) ne vštevajo delnicebrez glasovalne pravice (npr. lastne delnice, delnice, pri katerih je izvrševanje glasovalne pravice omejeno).20

tudi delnice, ki glasovalne pravice (začasno) nimajo – npr. lastne delnice in delnice, gledekaterih glasovalne pravice mirujejo. 28Pravilo iz 2. točke četrtega odstavka 6. člena ZPre-1 bi bilo na prvi pogled mogoče razumetitudi tako, da se v osnovo za izračun glasovalnih pravic vedno vštevajo tudi vse glasovalnepravice, ki se na podlagi fikcije uresničene nakupne opcije oziroma realizirane terminskepogodbe štejejo kot glasovalne pravice posameznika (glej drugi odstavek 6. člena ZPre-1).Takšno stališče, ki sicer na prvi pogled izhaja iz gramatikalne razlage zakona, pa ni v skladuz namenom zakona in siceršnjimi rešitvami, ki jih vsebuje.Glede na to, da zakon vzpostavlja fikcijo, po kateri se kot glasovalne pravice posameznikaupoštevajo tudi »glasovalne pravice« 29 iz delniških nakupnih opcij in terminskih pogodb, jemogoče zaključiti, da je zakon imel namen razširiti krog oseb, ki so potencialno dolžne datiprevzemno ponudbo tudi na osebe, ki namena pridobiti kontrolo nad ciljno družbo, še nisodokončno realizirale z realizacijo razpolagalnega pravnega posla, t.j. s preknjižbo delnic,ampak tudi na osebe, ki so zgolj navzven izkazale svoj namen po pridobitvi kontrole (ssklenitvijo specifičnega zavezovalnega pravnega posla – terminsko pogodbo oziromapridobitvijo enostranskega oblikovalnega upravičenja). V primeru, da bi se »glasovalnepravice« iz delniških nakupnih opcij oziroma iz terminskih pogodb štele v osnovo za izračunglasovalnih pravic, poleg glasovalnih pravic iz delnic, ki so predmet delniških nakupnih opcijoziroma terminskih pogodb, pa bi prišlo do dvojnega štetja glasovalnih pravic v osnovo zaizračun glasovalnih pravic: imenovalec bi bil posledično prevelik, delež upravičenca izdelniških nakupnih opcij oziroma iz terminske pogodbe pa premajhen, zaradi česar pa opisannamen zakona ne bi bil dosežen.Primer 1: Osnovni kapital ciljne družbe je razdeljen na 1000 delnic. Oseba A, ki je imetnik400 delnic ciljne družbe (40% glasovalnih pravic) z osebo B sklene pogodbo o ustanovitvinakupne opcije, po kateri oseba B pridobi pravico, da kadarkoli v roku 1 leta od sklenitvepogodbe, po ceni x, od osebe A odkupi navedenih 400 delnic ciljne družbe. Predmetnakupne opcije so torej delnice, ki imajo 40% glasovalnih pravic v ciljni družbi: v primeru, kobi se »glasovalne pravice« iz delniške nakupne opcije – poleg glasovalnih pravic iz delnic, kiso predmet nakupne opcije – štele v osnovo (imenovalec) za izračun deleža osebe B, pa bito pomenilo, da je slednja imetnik zgolj 400/1400 * 100 = 28,57 % glasovalnih pravic. To bipomenilo, da oseba B, četudi je manifestirala namen po pridobitvi kontrole na ciljno družbo,ne bi bila dolžna podati prevzemno ponudbo. Zato je v konkretnem primeru v osnovo(imenovalec) potrebno šteti zgolj 1000 delnic in bi za imetnika nakupne opcije nastopilaobveznost podati prevzemno ponudbo (400/1000 * 100 = 40,00 %).Pravilo iz 2. točke četrtega odstavka 6. člena ZPre-1 zato glede na sistematiko zakonaprihaja v poštev, ko so predmet opcijskega upravičenja oziroma terminske pogodbe delnice,ki sicer še niso izdane – in zato zakoniti imetnik osnovnega vrednostnega papirja sploh (še)ne obstoji. Do takšne situacije pride, če ima upravičenec na podlagi pravnega razmerja sciljno družbo pravico pridobiti delnice ciljne družbe, družba pa v ta namen nima oblikovanegasklada lastnih delnic in bi morala v primeru uresničenja upravičenja izdati nove delnice. 3028 Glej npr. določbo prvega odstavka 63. člena ZPre-1.29 Več o tem, da gre za fikcijo glasovalnih pravic in ne za dejanske glasovalne pravice, glej primere spodaj.30 Primer: družba izda zamenljive obveznice ali pa opcije, ki zaposlenim dajejo pravico do pridobitve delnic.21

Uresničitev upravičenja je mogoča samo v primeru, da se poveča osnovni kapital in izdajonove delnice. (Potencialna) moč oziroma kontrola, ki se obeta imetniku takšnegaupravičenja, torej izhaja iz delnic, ki šele bodo izdane (ne pa, kot v zgoraj opisanem primeru,iz delnic, ki so že izdane), zato je potrebno kot osnovo za izračun njegove moči, kontroleupoštevati tako že izdane delnice, kot tudi delnice, ki šele bodo izdane v primeru uresničitvenjegovega upravičenja.Primer 2: Ciljna družba, ki ima osnovni kapital razdeljen na 1000 delnic in nima sklada lastnihdelnic, izda zamenljive obveznice, ki imetniku dajejo pravico do zamenjave 1 obveznice za 1delnico v roku 1 leta od izdaje obveznic. Oseba A vpiše 400 obveznic. V kolikor bi se torejoseba A odločila za zamenjavo terjatve (obveznice) v lastniški delež (delnice), bi ciljnadružba morala izdati 400 novih delnic; pravice do zamenjave torej osebi A daje potencialnalastniška upravičenja v sorazmerju do 1000 starih in 400 novih delnic, ne pa le v razmerju do1000 starih delnic (kot npr. v primeru 1). Osnova za izračun njegovega deleža (moči,kontrole) je torej 1400 delnic, zaradi česar se šteje da ima 400/(1000+400) * 100 = 28,57 %glasovalnih pravic.6.3. Glasovalne pravice, ki se štejejo za glasovalne pravice posameznika (števec)V prvem odstavku 6. člena ZPre-1 so določene štiri situacije, ki imajo za posledicoprištevanje glasovalnih pravic k glasovalnim pravicam osebe, ki je predmet presoje.6.3.1. Vrednostni papirji, katerih zakoniti imetnik je ta oseba v svojem imenu in za svojračun (1. točka prvega odstavka 6. člena ZPre-1)Dejanski stan iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZPre-1 je najbolj običajen. Vsebujepravilo, da se glasovalne pravice iz delnic prištevajo k glasovalnim pravicam njegovegazakonitega imetnika. Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih določa, da je zakonitiimetnik nematerializiranega vrednostnega papirja tista oseba, v korist katere jenematerializirani vrednostni papir vpisan v centralnem registru. Za ugotavljanje glasovalnihpravic na podlagi 1. točke prvega odstavka ZPre-1 torej ni pomembno, da je bil npr. sklenjenzavezovalni pravni posel za prenos vrednostnih papirjev 31 , niti ni pomemben razpolagalnipravni posel (nalog za preknjižbo vrednostnih papirjev v centralnem registrunematerializiranih vrednostnih papirjev), ampak je izključno pomembno dejstvo, v čigavokorist so nematerializirani vrednostni papirji vpisani v centralnem registru nematerializiranihvrednostnih papirjev, ki ga vodi klirinško depotna družba. 32 Pomembno je torej realno dejanjevpisa v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev.6.3.2. Vrednostni papirji, katerih zakoniti imetnik je druga oseba v svojem imenu in zaračun te osebe (2. točka prvega odstavka 6. člena ZPre-1)Navedeni abstraktni dejanski stan opredeljuje primere t.i. fiduciarnih razmerij. Zakonitiimetnik 33 , t.j. fiduciar, vrednostnih papirjev nima za svoj račun in nima interesa vplivati na31 Razen v primeru, ko zavezovalni pravni posel predstavljajo terminske pogodbe oziroma delniške nakupne opcije,ustanovljene na podlagi pravnega posla (glej 4. točko prvega odstavka 6. člena ZPre-1).32 Sodba Vrhovnega sodišča, opr. št. G 20/2008, z dne 20.1.2010.33 Glede vprašanja, kdo se šteje za zakonitega imetnika nematerializiranih vrednostnih papirjev, glej tč. 6.3.1.22

upravljanje družbe, ampak ima vrednostne papirje za račun beneficiarja, katerega interese vciljni družbi zasleduje. Ne gre torej za razmerje več oseb, ki bi vse imele interes vplivati naupravljanje družbe, zaradi česar fiduciar in beneficiar nista osebi, ki delujeta usklajeno. Načinugotavljanja deleža glasovalnih pravic je zato drugačen: medtem ko se v primeru oseb, kidelujejo usklajeno, za vsako posamično osebo ugotovi njen delež glasovalnih pravic, nato pase njihovi deleži seštejejo (tretji odstavek 7. člena ZPre-1), se v primeru fiduciarnegarazmerja glasovalne pravice iz vrednostnih papirjev, katerih zakoniti imetnik je sicer fiduciar,štejejo kot glasovalne pravice beneficiarja.Ob ugotavljanju deleža glasovalnih pravice je zato bistveno identificirati beneficiarja, t.j.osebo, po čigar navodilih in v čigar korist deluje zakoniti imetnik nematerializiranihvrednostnih papirjev. Zaradi zaupne, prikrite narave fiduciarnega razmerja, ta naloga nivedno lahka. V kolikor je fiduciar oseba, ki opravlja dejavnost oziroma sklepa posle, zakatere se že v naprej ve, da imajo podlago v fiduciarnem razmerju (npr. banka, ki na podlagifiduciarnega prenosa v zavarovanje svoje terjatve (kredita), začasno pridobi vrednostnepapirje 34 ; notar, ki je kot garant za istočasno izpolnitev obveznosti iz pogodb, zakoniti imetnikvrednostnih papirjev), težav ni. Iz osnovne dejavnosti zakonitega imetnika vrednostnihpapirjev je namreč že na prvi pogled razvidno, da vrednostnih papirjev nima za svoj račun.Osnovna dejavnost npr. banke je namreč opravljanje bančnih storitev, t.j. sprejemanjedepozitov od javnosti in dajanje kreditov za svoj račun (7. člen ZBan-1) 35 , notarja pa meddrugim tudi hramba vrednostnih papirjev za izročitev tretjim osebam (prvi odstavek 2. členaZN) 36 , ne pa opravljanje investicijskih storitev in poslov, med katere sicer sodi poslovanje sfinančnimi instrumenti za svoj račun (3. točka prvega odstavka 8. člen ZTFI) 37 .Drugače pa je v primeru, ko dejstvo, da gre za fiduciarno razmerje, ni razvidno že izdejavnosti strank oziroma sklenjenih poslov – torej iz same narave dejavnosti oziromaposlov. V teh primerih je potrebno morebiten obstoj fiduciarnega razmerja ugotavljati izdrugih okoliščin, ki kažejo na to, da zakoniti imetnik vrednostnih papirjev nima za svoj račun.Da gre za fiduciarno razmerje lahko npr. kaže dejstvo, da je pridobitelj (zakoniti imetnik) dobilsredstva za nakup pod neobičajno ugodnimi pogoji 38 oziroma dejstvo, da si je pridobiteljizgovoril prodajno pravico glede vrednostnih papirjev 39 . V kolikor je takšnih okoliščin, kiodstopajo od pričakovanih ravnanj, več, je mogoče z veliko stopnjo verjetnosti zaključiti, da jeoseba, ki je financirala nakup vrednostnih papirjev oziroma, ki je zavezanec iz prodajneopcije, tudi beneficiar v fiduciarnem razmerju.6.3.3. Delnice z glasovalno pravico, iz katerih lahko ta oseba uresničuje glasovalnopravico na podlagi pooblastila zakonitega imetnika po lastni presoji, če mu zakonitiimetnik ne da navodil za glasovanje (3. točka prvega odstavka 6. člena ZPre-1)34 T.i. repo posli.35 Uradni list RS, št. 99/10 – ZBan-1-UPB5 (52/11 – popr.), 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11, 59/11 in 85/11, v nadaljevanju ZBan-1.36 Zakon o notariatu (Uradni list RS, št. 2/07-UPB3, 33/07-ZSReg-B, 45/08, v nadaljevanju ZN).37 Uradni list RS, št.108/10 – ZTFI-UPB3 in 78/11, v nadaljevanju ZTFI.38 Osebi z zelo malo premoženja je npr. odobreno nesorazmerno visoko posojilo, po zelo nizki obrestni meri, z odlogomodplačila glavnice in obresti, z neustreznim zavarovanjem (npr. izključno vrednostni papirji, ki so predmet nakupa ali druga manjkvalitetna zavarovanja – npr. osebna menica takšnega pridobitelja).39 Npr. pogodba o ustanovitvi prodajne opcije, pri kateri je zavezanec oseba, ki je zagotovila sredstva za nakup vrednostnihpapirjev. Dodatno je lahko tudi izvršitvena cena določena tako, da zakonitemu imetniku (fiaduciarju) »pokrije« stroške v zvezi zimetništvom vrednostnih papirjev (npr. stroške financiranja, stroške preknjižbe ipd.). Glej 13. točko obrazložitve sodbevrhovnega sodišča, opr. št. G 4/2012 z dne 12.6.2012.23

Uvodoma je potrebno pojasniti, da se dejanski stan iz 3. točke prvega odstavka 6. členaZPre-1 navezuje na delnice in ne na vrednostne papirje, kot npr. dejanski stan iz 1. in 2.točke prvega odstavka 6. člena ZPre-1. Takšno razlikovanje je povsem logično, saj urejauresničevanje glasovalne pravice, te pa – upoštevaje definicijo vrednostnih papirjev iz 5.člena ZPre-1 – lahko izhajajo le iz delnic z glasovalno pravico. Povedano drugače: izdelniških nakupnih opcij 40 dejansko ne izhajajo nikakršne glasovalne pravice; dejstvo, da se»glasovalne pravice« iz delniških nakupnih opcij (in terminskih pogodb) za namen ZPre-1štejejo med glasovalne pravice osebe, katere delež se ugotavlja, je namreč posledica pravnefikcije (drugi odstavek 6. člena ZPre-1), po kateri se šteje, da je enostransko oblikovalnoupravičenje že uresničeno in da je imetnik tega upravičenja že pridobil delnice z glasovalnopravico (delniške nakupne opcije) oziroma da je kupec že pridobil delnice z glasovalnopravico, ki so predmet terminske pogodbe (terminske pogodbe).Dejanski stan iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZPre-1 ureja t.i. nevezana pooblastila. Topomeni, da je pooblaščenec upravičen izvrševati glasovalno pravico po lastni presoji, ne dabi bil dolžan zahtevati navodila 41 za glasovanje o posameznih zadevah. Prav zaradi opisaneavtonomije pooblaščenca pa zakon določa, da se glasovalne pravice iz delnic, katerihzakoniti imetnik je sicer pooblastitelj, za potrebe ZPre-1 štejejo kot glasovalne pravicepooblaščenca. Z uresničevanjem glasovalnih pravic po lastni presoji je namreč pooblaščencudana objektivna možnost, da v ciljni družbi – sicer na podlagi vrednostnih papirjev, katerihimetnik je nekdo drug – zasleduje svoje cilje in interese.6.3.3.1. Uresničevanje glasovalnih pravic družbe za upravljanja oziroma upravljavcavzajemnega pokojninskega sklada (peti odstavek 6. člena ZPre-1)Iz določbe petega odstavka 6. člena ZPre-1 izhaja, da se nanaša (tudi) na določbo 3. točkeprvega odstavka 6. člena ZPre-1; gre torej za lex specialis v razmerju do pravila, ki gavsebuje 3. točka prvega odstavka 6. člena ZPre-1.Predmet splošnega pravila je torej razmerje med zakonitim imetnikom vrednostnih papirjev innjegovim pooblaščencem, predmet specialnega pravila iz petega odstavka 6. člena ZPre-1pa je razmerje med investicijskim skladom oziroma vzajemnim pokojninskim skladom kotzakonitim imetnikom vrednostnih papirjev 42 in družbo za upravljanje oziroma upravljavcemvzajemnega pokojninskega sklada kot pooblaščencem za upravljanje premoženja (13. členZISDU-2, 316. člen ZPIZ-2).40 Navedeno po analogiji velja tudi za terminske pogodbe o nakupu vrednostnih papirjev.41 Drugačno situacijo, ko je pooblaščenec dolžan od delničarja zahtevati navodila za glasovanje, urejata npr. peti odstavek 309.člena ZGD-1 (uresničevanje glasovalne pravice prek finančnih in drugih organizacij ter drugih oseb) in tretji odstavek 310. členaZGD-1 (organizirano zbiranje pooblastil).42 Tako Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 77/11 in 10/12 – ZPre – 1C, v nadaljevanjuZISDU-2) kot Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12 – v nadaljevanju ZPIZ-2) določatatemeljno pravilo ločenosti premoženja investicijskega (186. člen ZISDU-2) oziroma vzajemnega pokojninskega sklada (264. členZPIZ-2) od premoženja družbe za upravljanje oziroma upravljavca vzajemnega pokojninskega sklada. Čeprav vzajemnipokojninski skladi in – razen investicijskih družb – niso pravne osebe, so zaradi zagotovitve ločitve premoženja od premoženjadružbe za upravljanje oziroma upravljavca vzajemnega pokojninskega sklada lahko nosilci določenih upravičenj (imetništvovrednostnih papirjev, transakcijskih računov ipd.)24

Razlog za specialno ureditev izhaja iz same narave investicijskih oziroma vzajemnihpokojninskih skladov. Investicijski oziroma vzajemni pokojninski sklad namreč predstavljatazbrano premoženje (kolektivni naložbeni podjem) vlagateljev (prvi odstavek 5. člena ZISDU-2, prvi odstavek 295. člena ZPIZ-2), ki se skladno z v naprej določenimi pravili upravljanja(prvi odstavek 5. člena ZISDU-2, 302. člen ZPIZ-2) upravlja v izključno korist vlagateljev (prviodstavek 5. člena ZISDU-2, peti odstavek 295. člena ZPIZ-2), upravlja pa ga družba zaupravljanje oziroma upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada (13. člen ZISDU-2, 297.člen ZPIZ-2).Družba za upravljanje oziroma upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada – torej oseba,katere delež glasovalnih pravic v ciljni družbi se ugotavlja – z upravljanjem investicijskegasklada oziroma vzajemnega pokojninskega sklada ne zasleduje svojih interesov, ampakinteres vlagateljev. Ob tem je družba za upravljanje oziroma upravljavec pokojninskegasklada »vezan« na pravila upravljanja investicijskega oziroma vzajemnega pokojninskegasklada, ki določajo naložbeno politiko. Bistveni zakonski znaki iz 3. točke prvega odstavka 6.člena ZPre-1, zaradi katerih je posledica prištevanje glasovalnih pravic pooblaščencu, stadejstvi, da gre za lastno presojo pooblaščenca in odsotnost navodil za glasovanje. Zato vprimeru, ko družba za upravljanje oziroma upravljavec vzajemnega pokojninskega izvršujeglasovalne pravice iz delnic, katerih zakoniti imetnik je investicijski oziroma vzajemnipokojninski sklad, takšni okoliščini nista podani. Osnovna dolžnost investicijskega skladaoziroma vzajemnega pokojninskega sklada oziroma družbe za upravljanje ali upravljavcapokojninskega sklada, ki oblikujeta poslovno voljo vzajemnega pokojninskega aliinvesticijskega sklada, je namreč zasledovanje interesov vlagateljev, skladno z naložbenopolitiko, ki je vsebovana v pravilih upravljanja.V kolikor torej družba za upravljanje oziroma upravljavec vzajemnega pokojninskega skladapostopa skladno z ZISDU-2 oziroma ZPIZ-2, se torej glasovalne pravice iz delnic ciljnedružbe, katerih imetnik je investicijski oziroma vzajemni pokojninski sklad, ki ga upravlja, neštejejo kot glasovalne pravice družbe za upravljanje oziroma upravljavca vzajemnegapokojninskega sklada. Zato se tudi ne prištevajo k glasovalnim pravicam, katerih imetnica jedružba za upravljanje oziroma upravljavec pokojninskega sklada za svoj račun.Pravilo iz petega odstavka 6. člena ZPre-1 ni novost, saj je smiselno enako določal že 128.člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijskih skladih in družbah zaupravljanje 43 oziroma drugi odstavek 32. člena ZISDU-2; glede na to, da pravilo ne urejarazmerja več oseb, ki bi vse imele interes vplivati na upravljanje družbe, pa je primerneje, dase navezuje na določbo 6. člena ZPre-1, ki določa način izračuna deleža glasovalnih pravicposamezne osebe in ne na določbo 8. člena ZPre – 1, ki določa krog oseb, ki delujejousklajeno.43 Uradni list RS, št. 92/07, v nadaljevanju ZISDU-1B.25

6.3.4. »Glasovalne pravice« iz delniških nakupnih opcij in terminskih pogodb, ki nisovsebovane v vrednostnem papirju (4. točka prvega odstavka 6. člena ZPre-1)Določba ureja položaj, ko delniška nakupna opcija oziroma terminska pogodba ni nastala napodlagi vrednostnega papirja, ampak na podlagi drugega pravnega posla. Urejeni so torejpoložaji t.i. pogodbenih opcij in pogodbenih terminskih pogodb (t.i. forward). 44 Potreben jeponoven poudarek (glej tč. 6.3.3), da iz delniških nakupnih opcij in terminskih pogodbdejansko ne izhajajo nikakršne glasovalne pravice, temveč zakon vzpostavlja fikcijo, da jeoseba, ki je izrazila namen po pridobitvi delnic ciljne družbe z glasovalno pravico, le-te žepridobila.6.3.4.1 Obveznost poročanja Agenciji o delniških nakupnih opcijah in terminskihpogodbah (tretji odstavek 6. člena ZPre-1)Določba omogoča ažuren nadzor Agencije. Dejstvo, da predvsem pogodbene opcije inpogodbene terminske pogodbe niso znane tretjim osebam, so pa obenem bistvenegapomena za izračun deleža glasovalnih pravic osebe v ciljni družbi 45 , namreč Agenciji izjemnootežuje nadzor. Relevantno dejansko stanje, kot izhaja iz centralnega registranematerializiranih vrednostnih papirjev, je namreč zaradi morebitnega obstoja pogodbenihdelniških nakupnih opcij oziroma pogodbenih terminskih pogodb – glede katerih seveda neobstoji nikakršen (javni) register – lahko nepopolno.Dodatni razlog za vzpostavitev obveznosti poročanja je v preprečitvi morebitnegaprilagajanja datuma sklenitve pravnih poslov potrebam strank. Za veljavnost pogodbenenakupne opcije oziroma terminske pogodbe zakon namreč ne predpisuje nikakršne oblike(npr. notarski zapis), ki bi zagotavljal večjo stopnjo zaupanja v podatek o datumu sklenitvepravnega posla. V nasprotju z nematerializiranimi vrednostnimi papirji, pri katerih je trenutekrazpolaganja z njimi in s tem prenos glasovalnih pravic na drugo osebo odvisen odobjektivnega dejstva, ki ga izvrši tretja in neodvisna oseba (trenutek vpisa novega imetnika vcentralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev), je trenutek prenosa »glasovalnihpravic« iz pogodbenih opcij in terminskih pogodb odvisen izključno od volje strank pravnegaposla. Zaradi fikcije, ki jo vzpostavlja drugi odstavek 6. člena ZPre-1, pa se za ta trenutekšteje že trenutek sklenitve pravnega posla; tretja, neodvisna oseba, ki bi jamčila tudi zatrenutek sklenitve pravnega posla, pa v takšnih primerih ne obstaja. 46Dolžnosti poročanja o pridobljenih nakupnih opcijah oziroma sklenjenih terminskih pogodbah,katere opustitev se sankcionira v postopku o prekršku (druga alineja prvega odstavka 71.člena ZPre-1) zato stranke pravnih poslov pod pretnjo globe sili, da Agencijo obvestijo osklenjenih tovrstnih poslih.44 Ker so delniške nakupne opcije, ki so inkorporirane v vrednostnem papirju, definirane kor vrednostni papir (2. tč. 5. členaZPre-1), se »glasovalne pravice« iz njih ugotavljajo na podlagi 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 6. člena ZPre-1. Za razlikood delniških nakupnih opcij, inkorporiranih v vrednostnem papirju, pa ZPre-1 tipizirane terminske pogodbe, s katerimi se trgujena organiziranem trgu (t.i. »futures«), ne opredeljuje kot vrednostne papirje.45 In obenem nastopa morebitne obveznosti podati prevzemno ponudbo, trenutka nastopa le-te, pravične cene ipd.46 Terminska pogodba tako npr. omogoča, da se imetnik glasovalnih pravic sklicuje, da je glasovalne pravice na podlagiterminske pogodbe pridobil že v času, ko se prevzemna zakonodaja zanj še ni uporabljala ali pa denimo omogoča osebi, ki seznajde v nadzornem postopku zatrjevanje, da je potrebno na podlagi terminske pogodbe glasovalne pravice prištevati neki drugiosebi.26

Rok za poročanje je usklajen z določbo drugega odstavka 123. člena ZTFI, ki določa rok zaporočanje o spremembah pomembnih deležev. Zaradi izogibanju nepotrebnimadministrativnim oviram zakon določa, da ni potrebno poročati osebi, ki je že poročala napodlagi ZTFI. 477. Prevzem in prevzemni prag (7. člen)7. člen(prevzem in prevzemni prag)(1) Prevzem je položaj, ko prevzemnik sam ali skupaj z osebami, ki delujejo usklajeno z njim,doseže prevzemni prag.(2) Prevzemi prag v ciljni družbi (v nadaljnjem besedilu:prevzemni prag) je 1/3 deležglasovalnih pravic v tej družbi.(3) Pri ugotavljanju, ali so osebe, ki delujejo usklajeno, dosegle prevzemni prag, se za vsakood njih ugotovi delež glasovalnih pravic v skladu z določbami prejšnjega člena, nato pa senjihovi deleži seštejejo.7.1. Prevzem in prevzemni prag – splošnoObrazložitevZPre-1 se uporablja izključno za delniške družbe, torej družbe, katerih premoženje jerazdeljeno na delnice 48 . Ena od pravic, ki izhaja iz delnice, je tudi pravica do udeležbe priupravljanju ciljne družbe. Ta se uresničuje na skupščinah delniške družbe, in sicer priglasovanju o predlogih skupščinskih sklepov. Sklep skupščine delniške družbe jekorporacijski pravni akt, s katerim skupščina (prisotni delničarji) z izjavo svoje volje oblikujejovoljo družbe oziroma urejajo vprašanja, povezana z nastankom, poslovanjem aliprenehanjem delniške družbe.S pridobitvijo določenega števila delnic z glasovalno pravico si delničar pridobi toliko glasov,da lahko pomembno vpliva na odločitve oziroma sklepe skupščine, da torej vpliva na vodenjedružbe (če se seveda skupščin udeležuje in na njih glasuje). V praksi se uporablja izrazkontrola oziroma kontrolni delež, ki sicer ni izrecno definiran, vendar iz razlage določb ZPre-1izhaja, da je kontrola delež glasovalnih pravic, s katerim delničar oziroma krog oseb, kidelujejo usklajeno (torej kot en delničar), lahko pomembno vpliva na sprejem predlaganihsklepov. Kontrola družbe se namreč izvršuje z realizacijo upravičenj, ki izhajajo izkapitalskega deleža, torej iz imetništva delnic (ciljne) družbe z glasovalno pravico. Kontrola47 Glej npr. 119. člen ZTFI – poročanje imetnika delniških nakupnih opcij (finančni instrument).48 Področje uporabe določb ZPre-1 je določeno v prvem in drugem odstavku 4. člena ZPre-1, in sicer ZPre-1 velja za javnedelniške družbe, s čigar delnicami z glasovalno pravico se trguje na organiziranem trgu. Prav tako se ZPre-1 uporablja zadelniško družbo, s čigar delnicami se na organiziranem trgu ne trguje, če ima na zadnji dan leta pred letom, ki je pomembno zapresojo uporabe ZPre-1, najmanj 250 delničarjev ali več kot 4 milijone eurov celotnega kapitala, ki je razviden iz zadnje javneobjave letnega poročila na podlagi ZGD-1.27

oziroma kontrolni delež je v smislu določb ZPre-1 določena s prevzemnim pragom, in sicer stretjinskim deležem glasovalnih pravic v ciljni družbi.Prevzemni prag je točka (izražena v deležu glasovalnih pravic v ciljni družbi), do katereoziroma natančneje povedano, pred katero lahko oseba (ali krog oseb, ki delujejo usklajeno)prosto, to je brez obveznosti izstavitve prevzemne ponudbe, povečuje svoj delež glasovalnihpravic v delniški družbi, za katero se uporabljajo določbe ZPre-1. Povedano drugače,prevzemni prag je meja, na kateri za delničarja že nastopi obveznost dati prevzemnoponudbo, ta pa se začne z objavo prevzemne namere v roku 3 delovnih dni 49 od dne, ko jebil dosežen prevzemni prag. Od takrat naprej mora oseba (ali krog oseb, ki delujejousklajeno), vse nadaljnje delnice ciljne družbe z glasovalno pravico (in delniške nakupneopcije ali terminske pogodbe 50 ) pridobivati le še v okviru postopka prevzemne ponudbe.Prevzemni prag je torej delež glasovalnih pravic, ob katerem mora biti vsem preostalimdelničarjem ciljne družbe omogočeno, da prodajo delnice ciljne družbe z glasovalno pravicopod enakimi pogoji.7.2. Prevzem in prevzemni prag po ZPre-1Delež glasovalnih pravic v ciljni družbi je torej tisti ključni element, ki povzroči pomembnepravne učinke po določbah ZPre-1, saj je podlaga za definicijo prevzema in prevzemnegapraga, ko nastopi obveznost objave prevzemne ponudbe, ta pa je osrednji institut ZPre-1, skaterim se zasleduje namen ZPre-1, in sicer varstvo interesov malih delničarjev. Ugotavljanjedeleža glasovalnih pravic v ciljni družbi je urejeno z določbo 6. člena ZPre-1 (glej pojasnila k6. členu).Prevzem je skladno s prvim odstavkom 7. člena ZPre-1 definiran kot položaj, koprevzemnik 51 sam ali skupaj z osebami, ki delujejo usklajeno z njim, doseže prevzemni prag.Prevzemni prag v ciljni družbi pa je po določbi drugega odstavka 7. člena ZPre-1, 1/3 deležglasovalnih pravic v tej družbi. Tako sta prevzem in prevzemni prag določena s 1/3 deležemglasovalnih pravic v ciljni družbi. Z zakonom določen prevzemni prag postavlja domnevo, daprevzemnik z njim pridobi oziroma utrdi (dodatni prevzemni prag) kontrolo v ciljni družbi.Iz definicije prevzema torej izhaja, da je s pridobitvijo 1/3 deleža glasovalnih pravic prevzemže opravljen, zato mora biti prevzemnik pripravljen od vseh ostalih delničarjev odkupiti vsepreostale delnice ciljne družbe.7.3. Prevzemni prag pri osebah, ki delujejo usklajenoOsebe, ki delujejo usklajeno, imajo napram ostalim delničarjem položaj enega samegadelničarja (so usklajeni, torej kot eden). Zato je tudi logično, da se deleži glasovalnih pravicposameznih delničarjev, ki delujejo usklajeno, seštevajo.Zato se pri ugotavljanju, ali je krog oseb, ki delujejo usklajeno, dosegel prevzemni prag,najprej ugotovi delež glasovalnih pravic vsakega posameznega delničarja iz tega kroga,49 Tretji odstavek 24. člena ZPre-1.50 Glej 5. in 10. točko prvega odstavka 3. člena ZPre-151 T.j. en sam delničar ali pa krog oseb, ki delujejo usklajeno28

4. v kateri ima druga oseba pravico izvajati prevladujoč vpliv ali nadzor.(5) Druga oseba iz prejšnjega odstavka je obvladujoča oseba odvisne družbe.(6) Pri presoji, ali ima oseba položaj obvladujoče osebe, se pravicam te osebe iz tretjegaodstavka tega člena prištejejo pravice, katerih imetniki so druge osebe, v katerih ima taoseba večinski kapitalski delež ali večino glasovalnih pravic.(7) Za ožje družinske člane posamezne osebe po tem zakonu se štejejo:1. zakonec te osebe oziroma oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, kiima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledicekakor zakonska zveza (v nadaljnjem besedilu: zunajzakonska skupnost), ali s katero živi vregistrirani istospolni partnerski skupnosti;2. otroci oziroma posvojenci te osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti, in3. druge osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti in so osebi dodeljene v skrbništvo.(8) Za usklajeno delovanje se ne šteje uresničevanje glasovalne pravice na podlagiorganiziranega zbiranja pooblastil, če so bila zbrana v skladu z zakonom, ki urejagospodarske družbe, razen če je s tem samo prikrit sporazum, katerega cilj je pridobiti aliutrditi kontrolo nad ciljno družbo. O nameri, razlogih in načinu organiziranega zbiranjapooblastil v ciljni družbi mora pooblaščena oseba predhodno obvestiti Agencijo za trgvrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: agencija), sicer se domneva, da je zorganiziranim zbiranjem pooblastil samo prikrit sporazum iz prejšnjega stavka.(9) Agencija lahko ob soglasju ministra, pristojnega za gospodarstvo, v skladu s temzakonom določi podrobnejša merila usklajenega delovanja.8.1. SplošnoObrazložitevDefinicija usklajenega delovanja in njegovih pravnih posledic je pomembna za zasledovanjeosnovnega namena ZPre-1, to je za varstvo delničarjev, zlasti manjšinskih delničarjev, obspremembi kontrole v delniški družbi, pri čemer se to varstvo zagotavlja predvsem z obveznoprevzemno ponudbo. Za jasno določitev znakov usklajenega delovanja so zainteresirani(manjšinski) delničarji, ki utemeljeno pričakujejo objavo prevzemne ponudbe, ko skupinaoseb, ki delujejo usklajeno, doseže prevzemni prag. Osebe, ki delujejo usklajeno, se namrečobravnavajo kot ena sama oseba, njihovi deleži pa se seštevajo. Prav tako je definicijausklajenega delovanja pomembna za delničarje, ki nameravajo na določen način sodelovatiin želijo vedeti, ali bo zanje zaradi tega sodelovanja nastopila obveznost dati prevzemnoponudbo, če s skupnim deležem dosegajo prevzemni prag v ciljni družbi. Nenazadnje pa jedefinicija usklajenega delovanja pomembna tudi za Agencijo kot nadzorni organ, ki skrbi zaspoštovanje določb ZPre-1 (prvi odstavek 70. člena ZPre-1), t.j. pravilno izpolnitevobveznosti podati prevzemno ponudbo in sankcioniranje oseb, ki ravnajo v nasprotju zobveznostjo podati prevzemno ponudbo.30

Pomemben oziroma prevladujoč vpliv na vodenje delniške družbe z izvrševanjemglasovalnih pravic (t.i. kontrolo) ima lahko posamezna oseba, lahko pa tudi več oseb skupaj,ki delujejo kot ena. Imetništvo kontrole v delniški družbi, za katero se uporabljajo določbeZPre-1 je zakonito le, če je oseba oziroma skupina usklajeno delujočih oseb, ki ima kontrolo,že vsaj enkrat objavila prevzemno ponudbo, razen če gre za situacije, ki sodijo medtaksativno naštete izjeme (22. člen ZPre-1 in 22.a člen ZPre-1) oziroma za t.i. zatečenostanje (drugi odstavek 75. člena ZPre-1).ZPre-1 ne vsebuje definicije kontrole, definira pa pojem prevzema. Prevzem je položaj, koprevzemnik sam ali skupaj z osebami, ki delujejo usklajeno z njim, doseže prevzemni prag(prvi odstavek 7. člena ZPre-1). Kontrola v smislu ZPre-1 je torej določena s prevzemnimpragom, slednji pa je definiran kot 1/3 delež glasovalnih pravic v ciljni družbi 53 . Z dosegomprevzemnega praga nastopi obveznost dati prevzemno ponudbo, saj velja domneva, da imadelničar, ki pridobi delež glasovalnih pravic v delniški družbi v višini prevzemnega praga,pomemben vpliv na vodenje oziroma kontrolo v tej delniški družbi, ali da jo želi pridobiti. Vnekaterih primerih prevzemni prag dejansko prinese tudi kontrolo v ciljni družbi, v drugih ne 54 .Povedano drugače, ni nujno, da delničar ali krog oseb, ki deluje usklajeno in dosežeprevzemni prag v določeni družbi, dejansko pridobi tudi kontrolo v tej družbi. Ne glede na topa mora biti ob dosegu prevzemnega praga pripravljen odkupiti tudi vse preostale delnice tedružbe. Velja namreč, da je oseba ali skupina oseb (ki delujejo usklajeno), ki je pridobilakontrolni delež v delniški družbi, to družbo prevzela. Takrat nastane obveznost datiprevzemno ponudbo, torej obveznost ponuditi vsem preostalim delničarjem možnost, da seodločijo, ali bodo ostali delničarji v delniški družbi, v kateri je kontrolo pridobila oziromaprevzela nova oseba ali skupina oseb, ali pa bodo iz te delniške družbe izstopili, torej prodalisvoje delnice po pravični ceni (le-ta je v ZPre-1 definirana v 17. členu 55 ). V primeru kršitveobveznosti dati prevzemno ponudbo pa za osebo, ki je dosegla prevzemni prag oziroma zaskupino oseb, ki delujejo usklajeno in so dosegle prevzemni prag, torej za nezakonitegaprevzemnika, nastopi sankcija mirovanja glasovalnih pravic (glej 63. člen in tretji odstavek64. člena ZPre-1).Varstvo interesov delničarjev ciljne družbe je torej zagotovljeno predvsem z obveznostjoobjave prevzemne ponudbe ob pridobitvi oziroma spremembi kontrole v tej družbi. Kadarkontrolo v ciljni družbi pridobi en sam delničar, je to evidentno že na podlagi vpogleda vdelniško knjigo. Za takšnega delničarja je povsem jasno, da mora dati prevzemno ponudbo vskladu z določbami ZPre-1. Drugače pa je v primeru, ko se poveže več pravnih oziromafizičnih oseb, ki se dogovorijo o sodelovanju in o skupnem cilju v določeni delniški družbi.Vsakemu delničarju delniške družbe so dostopni podatki o velikosti deležev glasovalnihpravic vseh ostalih posameznih delničarjev, ne pa tudi morebitne povezave med njimi. Pravte povezave pa so lahko izredno pomembne oziroma celo odločilne za vodenje delniškedružbe. Zato bi morale biti znane vsem delničarjem. Pošten odnos do ostalih investitorjev(delničarjev) ter temeljno načelo enakopravne obravnave in obveščenosti vseh delničarjevterja takojšnje razkritje usklajenega delovanja. Vendar žal v praksi ni vedno tako, zato somogoči primeri, da določeno delniško družbo dlje časa vodi krog oseb, ki delujejo usklajeno,53 Od uveljavitve ZPre-1, to je od 11. 8. 2006 do 26. 5. 2012, je bil prevzemni prag določen kot 25-odstotni delež glasovalnihpravic v ciljni družbi.54 Glej tudi Zakon o prevzemih (ZPre-1) Uvodna pojasnila; prof. dr. Marijan Kocbek, doc. dr. Nina Plavšak, mag. DušanPšeničnik, GV Založba, Ljubljana, 2006 – stran 25.55 Glede določitve pravične cene glej tudi specialno določbo petega odstavka 64. člena ZPre-1.31

a tega ne razkrijejo in nikoli ne dajo prevzemne ponudbe. Na tak način se ogroža integritetatrga finančnih instrumentov in zaupanje vlagateljev v ta trg. Agencija je nekaj takih primerovže odkrila in ustrezno ukrepala (izdala odločbe po tretjem odstavku 64. člena ZPre-1). Civilnasankcija za kršitev obveznosti objave prevzemne ponudbe je mirovanje glasovalnih pravic izvseh delnic ciljne družbe, katerih imetnik je nezakoniti prevzemnik (ena oseba ali več oseb,ki delujejo usklajeno). Poleg civilne sankcije pa Agencija kot prekrškovni organ kršiteljemizreka tudi sankcije za prekršek (zlasti globa in opomin), lahko pa kršitelju tudi odvzame sprekrškom pridobljeno premoženjsko korist. V zvezi s slednjo je potrebno poudariti stališčeSveta Agencije za trg vrednostnih papirjev z dne 3.3.2010, ki preprečuje, da bi nezakonitiprevzemnik (oseba ali osebe, ki delujejo usklajeno) z nezakonitim ravnanjem pridobilpremoženjsko korist. Omenjeno stališče namreč določa, da se cena delnice ciljne družbe vprimerih, ko je Agencija nezakonitemu prevzemniku prepovedala uresničevanje glasovalnihpravic, ne določa po najvišji ceni, v kateri je prevzemnik v zadnjih 12 mesecih pridobil delniceciljne družbe, ampak po najvišji ceni, po kateri je nezakoniti prevzemnik pridobival delniceciljne družbe v obdobju zadnjih 12 mesecev od dne, ko bi moral objaviti prevzemno ponudbo.Usklajeno delovanje lahko ugotovi Agencija in na podlagi takšne ugotovitve izda odločbo potretjem odstavku 64. člena ZPre-1, lahko pa usklajeno delovanje določenih delničarjev naskupščini zatrjujejo tudi sami (ostali) delničarji ter zahtevajo prepoved oziromaneupoštevanje glasovalnih pravic kroga oseb, ki po njihovem prepričanju delujejo usklajeno,če skupaj dosegajo prevzemni prag. Odločitev, ali bo osebam, ki po trditvah delničarjevdelujejo usklajeno, prepovedano uresničevanje glasovalnih pravic, je v tem primeru na stranipredsednika skupščine delniške družbe. Če zahteva delničarjev po prepovedi glasovanjausklajenih oseb ni upoštevana, lahko vložijo izpodbojno tožbo po določbi prvega odstavka64. člena ZPre-1 (sprejem sklepa mora biti posledica glasov oseb, čigar glasovalne pravicebi morale mirovati).8.2. Usklajeno delovanje oseb po generalni klavzuli (prvi odstavek 8. člena ZPre-1)ZPre-1 z generalno klavzulo definira osebe, ki delujejo usklajeno (prvi odstavek 8. člena),nato pa v drugem in tretjem odstavku istega člena postavlja še dve pravni domnevi(izpodbitna in neizpodbitna domneva) usklajenega delovanja. Generalna klavzula je splošnooblikovano pravilo, ki določa elemente usklajenega delovanja:»Osebe, ki delujejo usklajeno, so osebe, ki na podlagi izrecnega ali tihega, ustno ali pisnosklenjenega sporazuma sodelujejo in katerih cilj je pridobiti ali utrditi kontrolo nad ciljnodružbo ali onemogočiti prevzemniku uspešnost prevzemne ponudbe.«Generalna klavzula torej določa dva elementa, ki morata biti podana (oba oziroma hkrati) zaugotovitev usklajenega delovanja:- sodelovanje na podlagi sporazuma in- cilj pridobiti oziroma utrditi kontrolo v ciljni družbi (usklajeno delovanje na aktivnistrani) ali onemogočiti prevzemniku uspešnost prevzemne ponudbe (usklajenodelovanje na pasivni strani).Vsaka aktivnost delničarjev, ki vsebuje oba zakonsko določena znaka usklajenegadelovanja, je usklajeno delovanje z vsemi posledicami, določenimi v ZPre-1, kot npr.32

seštevanje deležev oseb, ki delujejo usklajeno, solidarna obveznost objave prevzemneponudbe ob skupnem dosegu prevzemnega praga, določitev pravične cene v prevzemniponudbi itd. ZPre-1 za razliko od prejšnjega prevzemnega zakona (Zakon o prevzemih, Uradni listRS, št. 47/97), usklajenega delovanja ne definira več zgolj s skupnim delovanjem priuresničevanju glasovalnih pravic, torej z glasovanjem na skupščini. Praksa je namrečpokazala pomanjkljivosti takšne ureditve, saj so se osebe, ki so sodelovale in so imeleskupen cilj, obstoju zakonskih znakov usklajenega delovanja relativno enostavno izognile zrazličnim glasovanjem o predlogih skupščinskih sklepov, pri čemer je bilo očitno, da so bilisprejeti le tisti predlogi, ki so tem osebam ustrezali. Tako so te osebe skupaj dejansko imelekontrolo v delniški družbi, a jih zaradi različnega glasovanja na skupščinah ni bilo mogočeobravnavati kot osebe, ki delujejo usklajeno, in jim naložiti objavo prevzemne ponudbe. Pravto je namreč namen opredelitve usklajenega delovanja: zagotovitev doslednejšegaizpolnjevanja zakonske obveznosti objave prevzemne ponudbe ob dosegu prevzemnegapraga. Zakonodajalec je z drugačno opredelitvijo oseb, ki delujejo usklajeno, otežilizigravanje pravila o obvezni prevzemni ponudbi.Veljavna zakonska opredelitev oseb, ki delujejo usklajeno, povsem ustreza tudi opredelitvi izDirektive evropskega parlamenta in sveta 2004/25/ES, ki je z ZPre-1 prenesena v slovenskipravni red. Člen 2 (d) omenjene direktive namreč »osebe, ki delujejo usklajeno« definira kotfizične ali pravne osebe, ki sodelujejo s ponudnikom ali ciljno družbo na podlagi bodisiizrecnega bodisi tihega, bodisi ustnega bodisi pisnega sporazuma, katerih cilj je pridobitikontrolo nad ciljno družbo ali onemogočati uspešen izid ponudbe.Agencija je obravnavala primer usklajenega delovanja, ko so bili izpolnjeni zakonski znaki pogeneralni klavzuli, torej po prvem odstavku 8. člena ZPre-1, in sicer v postopku o prekršku 56 .8.3. Usklajeno delovanje oseb po izpodbitni domnevi (drugi odstavek 8. člena ZPre-1)Kot je že omenjeno, ZPre-1 poleg generalne klavzule določa tudi dve domnevi usklajenegadelovanja oseb. V primeru ugotovljenih zakonskih znakov katerekoli domneve usklajenegadelovanja se šteje, da obstajajo tudi zakonski znaki usklajenega delovanja po generalniklavzuli, torej sodelovanje na podlagi sporazuma in skupni cilj teh oseb. Z zakonskimidomnevami je torej olajšano ugotavljanje usklajenega delovanja, ki je pomembno (zlasti) českupni delež oseb, ki delujejo usklajeno, dosega ali presega prevzemi prag. Takrat namrečnastopijo v ZPre-1 določene posledice, npr. obveznost dati prevzemno ponudbo, v primerukršitve le-te pa prepoved uresničevanja glasovalnih pravic, možnost vložitve izpodbojne inodškodninske tožbe po določilih ZPre-1.Pri dokazovanju usklajenega delovanja po izpodbitni domnevi je potrebno ugotoviti v zakonudoločene povezave med osebami oziroma status oseb, za katere se dokazuje, da delujejousklajeno. Ko so ugotovljeni zakonski znaki po kateremkoli od petih zakonsko določenihdejanskih stanov (dovolj je eden), ki določajo izpodbitno domnevo usklajenega delovanja, sešteje, da osebe delujejo usklajeno. Pri izpodbitni domnevi usklajenega delovanja lahko56 Odločba je pravnomočna. Okrajno sodišče je namreč zavrnilo zahteve za sodno varstvo zoper odločbo Agencije ( SodbaOkrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. ZSV-1765/2009-2415 z dne 21. 4. 2011), Višje sodišče pa je zavrnilo pritožbe kršiteljev(Sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. PRp 920/2011 z dne 1. 2. 2012).33

osebe, na katere se domneva nanaša, dokazujejo, da kljub ugotovljenemu dejanskemustanu iz domneve, ne delujejo usklajeno.Če Agencija ugotovi kateregakoli od spodaj navedenih dejanskih stanov, se domneva, dausklajeno delujejo:1. osebe, ki jih povezujejo samo okoliščine v zvezi s pridobitvijo vrednostnihpapirjev, kot so:- časovno obdobje, v katerem so jih pridobivale; gre za primere, ko dve ali večoseb v določenem časovnem obdobju hkrati ali pa postopno kupujeta vrednostnepapirje iste ciljne družbe; Osebama je torej skupno časovno obdobje pridobivanjadelnic; konkreten primer je npr. ko so bili vrednostni papirji pridobljeni npr. tik predskupščino ali pred prevzemno ponudbo druge osebe ali oseb in se tako poskušaonemogočiti uspešnost te prevzemne ponudbe, ali pa neposredno po objaviposlovnih rezultatov;- velikost pridobljenih deležev, deležev, ki jih že imajo, deležev drugih imetnikov;pri tej domnevi se ugotavlja, kolikšne deleže so pridobile osebe, ki delujejo usklajeno,in sicer ali so ti deleži podobni 57 , zlasti, če prej niso bile imetnice vrednostnih papirjeviste družbe, ali je bil njihov delež neznaten. Pri tem je pomembna tudi siceršnjastruktura delničarjev. Če je namreč le-ta razdrobljena (veliko delničarjev, od katerihima velika večina zgolj nekaj delnic), je za pomemben vpliv dovolj že manjše številodelnic z glasovalno pravico. Drugačen je seveda položaj v primeru, ko je meddelničarji oseba (ali osebe, ki delujejo usklajeno), ki že dosega ali presega prevzemniprag (npr. po uspešno zaključeni prevzemi ponudbi) oziroma, če je njihov delež celonadpolovičen. Prav tako ni nepomembno dejstvo, da se skupščin delniških družbpraktično nikoli ne udeležijo vsi delničarji, zato je vpliv ostalih delničarjev sorazmernovečji. O skupščinskih predlogih odločajo na skupščini prisotni delničarji in za veljavnoodločanje (sklepčnost) ni zahtevana določena prisotnost. 58 To velja celo za takopomembne odločitve, ki spreminjajo statut delniške družbe (drugi odstavek 329. členaZGD-1) ali odpoklic člana nadzornega sveta (prvi odstavek 275. člena ZGD-1);ali – zadostuje torej (lahko) ugotovitev znakov usklajenega delovanja zgolj po eni od trehalinej, če se nanašajo na pridobivanje vrednostnih papirjev in če so bili podani v časupridobivanja vrednostnih papirjev 59- druge okoliščine v zvezi s temi pridobitvami, ki kažejo na skupni namen tehoseb; tu gre lahko za primere oseb, ki želijo pridobiti ali utrditi kontrolo nad ciljnodružbo zaradi njene dejavnosti, ki se dopolnjuje z dejavnostjo teh oseb – npr. različneproizvodne na eni in trgovinska dejavnost na drugi strani (tak prevzem lahko osebamzagotovi prodajne kanale) ali pa npr. lesna industrija in proizvodnja pohištva. Drug57 Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. G1/2009-15 z dne 6. 7. 2010 – osebi, ki sta delovali usklajeno, sta kupili natančnoenako število delnic ciljne družbe, in sicer tako, da je bila vsaka od njiju tik pod (takrat veljavnim) prevzemnim pragom (24,99%),skupaj pa sta ga seveda dosegali in presegali.58 Tako npr. lahko na skupščini veljavno odloča deset prisotnih od vseh 10.000 delničarjev.59 Glej sodbo in sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. G 4/2012-5 in G 5/2012-5 z dne 12. 6. 2012, seveda pod pogojem, da soti znaki dovolj prepričljivi in zanesljivo kažejo na usklajeno delovanje; če jih je več, pa se obravnavajo skupno.34

primer te domneve usklajenega delovanja so lahko pridobitve vrednostnih papirjevciljne družbe s strani dveh ali več oseb, in te pridobitve po obsegu daleč presegajovsa ostala trgovanja z istim vrednostnim papirjem ciljne družbe in povsem spremenijonjeno delniško strukturo. Prav tako lahko na usklajeno delovanje dveh ali več osebkaže dejstvo, da sta osebi (ali več oseb) vrednostne papirje ciljne družbe kupili od isteosebe 60 , po enakih – neobičajnih plačilnih pogojih oziroma njihovo preteklo trgovanjez istimi vrednostnimi papirji, torej ali so te osebe prej sploh kupovale delnice ciljnedružbe.Agencija je v nekaj primerih ugotovila usklajeno delovanje na podlagi izpodbitne domneve. Vvseh primerih so osebe dokazovale, da ne delujejo usklajeno. V enem primeru tožnica niizpodbijala ugotovljenih dejstev, ki predstavljajo znake usklajenega delovanja, pač pa jeizpodbijala samo domnevo, vendar neuspešno. Ugotovljeni so bili namreč znaki usklajenegadelovanja po vseh treh alinejah 1. točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1. Vrhovno sodiščeRS, ki odloča o tožbah zoper odločbe Agencije, je v tem primeru presodilo, da je Agencijaugotovila različne dejanske znake usklajenega delovanja, torej okoliščine, ki zanesljivokažejo na usklajeno delovanje. Teh znakov je bilo več, poleg tega so obstajali istočasno, kartoliko bolj zanesljivo kaže na usklajeno delovanje, zato je tožbo zavrnilo, torej je odločbapravnomočna (Sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. G 1/2009-15 z dne 6. 7. 2010).V drugem primeru je Vrhovno sodišče RS presodilo, da Agencija znakov usklajenegadelovanja ni pravilno ugotovila (Sodba in sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. G 4/2012-5in G 5/2012-5 z dne 12. 6. 2012). Iz sodbe izhaja, da tožnici nista uspešno izpodbilidejanskih ugotovitev Agencije o časovnem obdobju pridobivanja delnic (prva alineja 1. točkedrugega odstavka 8. člena ZPre-1), da pa Agencija ni pravilno uporabila tretje alineje 1.točke drugega odstavka 8. člena ZPre-1, in sicer okoliščin v zvezi s pridobitvami, ki kažejo naskupni namen – pridobitev kontrole v ciljni družbi. Iz sodbe namreč izhaja, da iz odločbeAgencije ni razvidno, kako ugotovljene okoliščine v zvezi s pridobitvami kažejo na skupninamen oseb, ki naj bi delovale usklajeno;2. člani poslovodstva ali nadzornega sveta oseb, ki delujejo usklajeno;Primer: družbe A, B in C delujejo usklajeno v ciljni družbi. Tudi člani poslovodstva innadzornega sveta družb A, B in C so delničarji ciljne družbe (vsi ti člani ali pa le nekateriizmed njih). Domneva se, da tudi te osebe delujejo usklajeno z družbami A, B in C, pri čemerje dopustno dokazovanje nasprotnega, saj gre za eno izmed izpodbitnih pravnih domnev.Tako se pri ugotavljanju, ali je nastopila obveznost objave prevzemne ponudbe (če jedosežen prevzemni prag), seštejejo deleži glasovalnih pravic družb A (npr. 10 %),B (npr. 10%) in C (npr. 10 %) in deleži glasovalnih pravic, ki jih imajo člani poslovodstva alinadzornega sveta teh družb (npr. teh oseb je skupaj deset, osem izmed njih pa so delničarkeciljne družbe in ima vsaka 0,5-odstotni delež glasovalnih pravic v ciljni družbi: v danemprimeru je skupni delež glasovalnih pravic vseh oseb, ki delujejo usklajeno, 34-odstoten. Čeje s skupnim deležem dosežen prevzemni prag, t.j. 1/3 delež glasovalnih pravic v ciljni60 Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. G1/2009-15 z dne 6. 7. 2010 – osebi, ki sta delovali usklajeno, sta ponudbe zaodkup delnic podajali različnim večjim delničarjem, pri čemer si njune ponudbe niso konkurirale niti pri enem od teh delničarjev.Po teh pridobitvah pa sta osebi preostale delnice, s katerimi sta si zagotovili položaj tik pod prevzemnim pragom in vsaka z istimštevilom delnic, dokupili od istega manjšega delničarja.35

družbi, so vse te osebe solidarno dolžne dati prevzemno ponudbo, razen če dokažejo, da nesodelujejo in da nimajo skupnega cilja pridobitve ali utrditve kontrole v ciljni družbi oziromaonemogočanja uspešnosti prevzemne ponudbe.3. člani poslovodstva ali nadzornega sveta z osebami, v katerih so člani tehorganov;Primer: družba A je delničarka ciljne družbe. Tudi pet članov poslovodstva in nadzornegasveta družbe A so delničarji ciljne družbe. Domneva se, da družba A in člani njenegaposlovodstva ali nadzornega sveta delujejo usklajeno. Tako se pri ugotavljanju, ali jenastopila obveznost objave prevzemne ponudbe (če je dosežen prevzemni prag), k deležuglasovalnih pravic družbe A v ciljni družbi (npr. 30 %) prištejejo deleži glasovalnih pravic, kijih imajo v isti ciljni družbi člani poslovodstva ali nadzornega sveta družbe A (npr. vsak imapo 1 %). Če je s skupnim deležem dosežen prevzemni prag (v danem primeru znaša skupnidelež glasovalnih pravic 35 %), so vse te osebe (torej pravna oseba - družba A in vseh petfizičnih oseb) solidarno dolžne dati prevzemno ponudbo 61 . Ker gre za izpodbitno domnevo,lahko te osebe dokazujejo, da kljub znakom usklajenega delovanja po 3. točki drugegaodstavka 8. člena ZPre-1, med njimi ni sodelovanja in skupnega cilja pridobitve ali utrditvekontrole v ciljni družbi oziroma onemogočanja uspešnosti prevzemne ponudbe.4. osebe, ki so med seboj povezane kot ožji družinski člani;Primer: izvenzakonska partnerja, njun 10-letni sin in njuna 8-letna hči so delničarji ciljnedružbe. Starša imata vsak po 15-odstotni delež glasovalnih pravic v ciljni družbi, otroka pavsak po 2 %. Njihovi deleži glasovalnih pravic v ciljni družbi se seštejejo in je v danemprimeru že dosežen prevzemni prag in je nastopila obveznost podati prevzemno ponudbo vskladu z ZPre-1,ali5. osebe, ki so predlagale sprejetje sklepa skupščine ciljne družbe o imenovanjuali odpoklicu članov organa vodenja ali nadzora ali drugega sklepa, ki se pozakonu, ki ureja gospodarske družbe, sprejema z večino najmanj treh četrtin prisklepanju zastopanega osnovnega kapitala in ki so z uresničevanjemglasovalnih pravic ali na drug način dosegle sprejetje tega sklepa.Primer: družbi A in B sta delničarki ciljne družbe. Družbi A in B sta predlagali sprejetje sklepao povečanju osnovnega kapitala, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, sprejema znajmanj 75-odstotno večino pri sklepanju zastopanega kapitala 62 . Na sami skupščini je deležglasovalnih pravic družb A in B, glede na prisotnost ostalih delničarjev, zadoščal, da sta ssvojimi glasovi dosegli izglasovanje tega sklepa, čeprav ostali delničarji tega predloga nisopodprli. V takem primeru se po izpodbitni domnevi šteje, da družbi A in B delujeta usklajeno.Če s skupnim deležem glasovalnih pravic v ciljni družbi dosegata prevzemni prag, sta61 Agencija je obravnavala primer usklajenega delovanja člana poslovodstva pravne osebe in iste pravne osebe, in sicer v postopku oprekršku. Odločba je pravnomočna. Glej Sodbo Okrajnega sodišča v Velenju, opr. št. ZSV 260/2010, z dne 21. 9. 2012.62 183. člen v zvezi s 329. členom Zakona o gospodarskih družbah.36

solidarno dolžni objaviti prevzemno ponudbo, razen če izpodbijeta domnevo usklajenegadelovanja.8.4. Usklajeno delovanje po neizpodbitni domnevi (tretji do šesti odstavek 8. členaZPre-1)Brez možnosti nasprotnega dokaza (praesumptio iuris et de iure) se šteje, da usklajenodelujeta odvisna družba (glej četrti odstavek 8. člena ZPre-1) in obvladujoča oseba (1. točkatretjega odstavka 8. člena ZPre-1) ter družbe, ki so odvisne od iste obvladujoče osebe(2. točka tretjega odstavka 8. člena ZPre-1). Če so podani elementi usklajenega delovanjapo 1. ali 2. točki tretjega odstavka 8. člena ZPre-1, potem se šteje, da sta izpolnjena znakausklajenega delovanja po generalni klavzuli iz prvega odstavka 8. člena ZPre-1, da torejosebe sodelujejo na podlagi sporazuma in da imajo skupen cilj. Gre za neizpodbitno pravnodomnevo, ko velja za resnično nekaj, kar na podlagi izkustev velja za resnično in zato tegasploh ni potrebno dokazovati. Tako lahko osebe, za katere je ugotovljeno usklajenodelovanje po neizpodbitni domnevi, prerekajo oziroma izpodbijajo le obstoj zakonskih znakovte domneve (npr. da ne gre za razmerje odvisnosti).Če ima npr. oseba A večino glasovalnih pravic v družbi B (1. točka četrtega odstavka8. člena ZPre-1), ali pravico imenovati ali razrešiti večino članov organa vodenja ali nadzorain je sočasno delničar družbe B (2. točka četrtega odstavka 8. člena ZPre-1), ima oseba Aneoviran oziroma neomejen vpliv na vse pomembne odločitve družbe B, zato velja, dadelujeta kot ena oseba, čeprav je družba B sicer pravno samostojna. V navedenih primerih(in povsem enako velja tudi za 3. in 4. točko četrtega odstavka 8. člena ZPre-1) je namrečzaradi korporacijskih povezav razmerje med njima tako tesno, da se šteje, da obvladujočaoseba in odvisna družba delujeta usklajeno (vertikalno usklajeno delovanje). Iz enakih, torejkorporacijskih razlogov velja neizpodbitna domneva usklajenega delovanja tudi med vsemidružbami, ki so odvisne od iste obvladujoče osebe (horizontalno usklajeno delovanje).Agencija je izdala odločbe o prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic, tako v primerih, koje ugotovila usklajeno delovanje obvladujoče osebe in njenih odvisnih družb (1. točkatretjega odstavka 8. člena ZPre-1), kot tudi v primerih, ko je ugotovila usklajeno delovanjedružb, ki so bile odvisne od iste obvladujoče osebe (2. točka tretjega odstavka 8. členaZPre-1). Kljub izrecni zakonski določbi, da gre za neizpodbitno domnevo, so strankeposkušale ovreči ugotovljeno usklajeno delovanje. Zatrjevale so namreč, da »dejansko« nedelujejo usklajeno in da je družba, ki je s pridobitvijo delnic ciljne družbe povzročila nastopsolidarne obveznosti objave prevzemne ponudbe (in je izvršila tudi več nadaljnjih transakcij zdelnicami ciljne družbe), to pridobitev (in tudi vse nadaljnje) opravila brez dogovora z ostalimidružbami oziroma obvladujočo osebo. Stranke v teh postopkih torej niso izpodbijale znakovusklajenega delovanja po neizpodbitni domnevi, ki so taksativno našteti v četrtem odstavku8. člena ZPre-1, pač pa so zgolj pavšalno zatrjevale, da kljub korporacijski povezanosti nedelujejo usklajeno. Stranke so dokazovale tudi, da niso imele namena prevzeti ali utrditikontrole v ciljni družbi ter da med njimi ni kakršnegakoli sporazuma. Vendar je v zvezi s tempomembno, da sta to bistvena elementa usklajenega delovanja po prvem odstavku 8. členaZPre-1 (generalna klavzula) in ne po tretjem odstavku 8. člena ZPre-1 (neizpodbitnadomneva). V svojih izjavah so stranke navajale, da bi bile kapitalsko povezane družbedolžne objaviti prevzemno ponudbo samo, če bi poleg znakov usklajenega delovanja po37

tretjem odstavku 8. člena ZPre-1, izpolnjevale tudi znake usklajenega delovanja po prvemodstavku 8. člena ZPre-1. Agencija in Vrhovno sodišče Republike Slovenije sta te navedbezavrnila kot neutemeljene, saj se v primeru ugotovljenega usklajenega delovanja oseb zaradinjihovega razmerja odvisnosti oziroma obvladovanja šteje, da sodelujejo na podlagisporazuma in da imajo skupni cilj. Prav v tem je namreč bistvena procesna vrednost teneizpodbitne domneve. Zaradi močne korporacijske povezanosti oseb, ki mora bitiugotovljena za vzpostavitev neizpodbitne domneve, saj tako določa četrti oziroma petiodstavek 8. člena ZPre-1, se šteje, da te osebe sodelujejo na podlagi sporazuma in da imajoskupni cilj in teh dejstev ni potrebno dokazovati v vsakem primeru posebej.Ko se ugotavlja položaj oziroma razmerje obvladujoče osebe A do odvisne družbe B, se vskladu s šestim odstavkom 8. člena ZPre -1 pravicam obvladujoče osebe, torej pravicam»druge osebe« iz četrtega odstavka 8. člena ZPre-1, prištejejo pravice, katerih imetnice soosebe, v katerih ima obvladujoča oseba A večinski kapitalski delež ali večino glasovalnihpravic. Povedano drugače, pravicam obvladujoče osebe A v odvisni družbi B, se prištejejopravice vseh od obvladujoče osebe A odvisnih družb, v odvisni družbi B.Agencija je obravnavala več primerov usklajenega delovanja obvladujoče osebe in odvisnedružbe oziroma družb, ki so bile vse odvisne od iste obvladujoče osebe. V določenih primerihje Vrhovno sodišče RS na tožbo tožečih strank (oseb, ki so delovale usklajeno) zoperodločbo Agencije o doseganju prevzemnega praga ter prepovedi uresničevanja glasovalnihpravic odločilo meritorno in sicer tako, da je njihovo tožbo zavrnilo 63 . Agencija je usklajenodelovanje na podlagi neizpodbitne domneve sicer ugotovila še v drugih odločbah, s katerimije usklajeno delujočim osebam zaradi doseganja prevzemnega praga tudi prepovedalauresničevanje glasovalnih pravic iz vseh njihovih delnic, vendar je bil med odločanjem otožbah zoper te odločbe z novelo ZPre-1D povišan prevzemni pragi (prej 25-odstotni deležglasovalnih pravic, trenutno veljaven prevzemni prag pa je 1/3 delež glasovalnih pravic vciljni družbi). Skupni delež usklajeno delujočih oseb je bil v omenjenih primerih višji od 25 %,a nižji od 1/3, torej niso več dosegale prevzemnega praga in zanje obveznost objaveprevzemne ponudbe ni več obstajala. Tako odločbe Agencije niso več imele nobenih pravnihposledic na usklajeno delujoče osebe. Vrhovno sodišče RS je zato zaradi neobstojapravnega interesa zavrglo tožbe teh oseb, saj jih odločbe Agencije niso več omejevale vpravici izvrševanja glasovalnih pravic iz delnic ciljnih družb. Po zakonskem povišanjuprevzemnega praga, usklajeno delujoče osebe namreč niso bile več v položaju nezakonitegaprevzemnika (niso več dosegale prevzemnega praga) zato odločbe Agencije nanje niso večimele vpliva (prepovedni del) 64 .63 V dveh primerih je sodišče vsebinsko odločilo o pravilnosti in zakonitosti odločb Agencije (Sodba in sklep Vrhovnega sodiščaRepublike Slovenije, opr. št. G 6/2011-20 z dne 28. 5. 2012; Sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. G 35/2012-5 z dne 12. 2.2013).64 Sklepi Vrhovnega sodišča RS, opr. št. G 11/2012-10, G 15/2012-11, G 16/2012-7 z dne 10. 7 2012; opr. št. št. G 30/2012-5 zdne 16. 10. 2012, G 28/2012-5 in G 29/2012-6 z dne 16. 10. 2012; opr. št. G 33/2010-14 in G 38/2010-16 z dne 13. 11. 2012,opr. št. G 34/2010-17 in G 36/2010-14 z dne 13. 11. 2012 in opr. št. G 35/2010-14 z dne 13. 11. 2012.38

8.5. Uresničevanje glasovalnih pravic na podlagi organiziranega zbiranja pooblastil(osmi odstavek 8. člena ZPre-1)Uresničevanje glasovalnih pravic na podlagi organiziranega zbiranja pooblastil, kot jedoločeno v Zakonu o gospodarskih družbah 65 , ni usklajeno delovanje, če z organiziranimzbiranjem pooblastil ni zgolj prikrit sporazum s ciljem pridobiti ali utrditi kontrolo v ciljni družbi.Pooblaščena oseba iz prvega odstavka 310. člena Zakona o gospodarskih družbah mora onameri, razlogih in načinu organiziranega zbiranja pooblastil za glasovanje na konkretniskupščini ciljne družbe, najprej obvestiti Agencijo, torej še preden začne z organiziranimzbiranjem pooblastil. Če pooblaščena oseba tega ne stori, se domneva, da gre za usklajenodelovanje delničarjev ciljne družbe. Če ti delničarji skupaj dosegajo prevzemni prag, zanjenastopi mirovanje glasovalnih pravic po samem zakonu (prvi odstavek 63. člena ZPre-1)oziroma lahko Agencija izda odločbo o prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic početrtem odstavku 64. člena ZPre-1.8.5. Podrobnejša merila usklajenega delovanja (deveti odstavek 8. člena ZPre-1):Agencija bi ob soglasju ministra, pristojnega za gospodarstvo, lahko določila podrobnejšamerila usklajenega delovanja, vendar se za to ni odločila. Praksa namreč kaže, da so primeriusklajenega delovanja tako raznoliki, da bi bilo z merili težko ujeti vso pestrost usklajenegadelovanja, ki se je že, ali pa se še bo pokazala. Agencija namen dobre obveščenosti inpravne varnosti zainteresiranih vlagateljev zasleduje tako, da izreke vseh svojih odločb izpostopkov v zvezi z usklajenim delovanjem, objavlja na svoji spletni strani 66 , nemudoma potem, ko jih svet Agencije sprejme 67 . Agencija na svoji spletni strani objavlja tudi vse odločitveVrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki odloča o tožbah, ki jih stranke vložijo zoperAgencijo oziroma zoper njene odločbe. Poleg tega Agencija objavlja vsa stališča, ki jih odoločenem vprašanju sprejema svet Agencije. Tako je delo Agencije povsem transparentno.9. Objava podatkov (9. člen)9. člen(objava podatkov)65 310. člen Zakona o gospodarskih družbah (organizirano zbiranje pooblastil):(1) Finančne organizacije, združenje delničarjev in druge osebe, ki nameravajo na skupščini uresničevati glasovalno pravico napodlagi organizirano zbranih pooblastil, morajo biti pisno pooblaščene (pooblaščena oseba).(2) Za organizirano zbiranje pooblastil se šteje vsako zbiranje pooblastil, ki je namenjeno več kot 50 delničarjem delniškedružbe, ki so imetniki delnic z glasovalno pravico.(3) Pooblastilo osebi iz prvega odstavka tega člena velja le za eno skupščino. Vsebovati mora predloge sklepov, predlogpooblaščene osebe za glasovanje k posameznim predlogom sklepov, poziv delničarju, naj ji da navodila za uresničevanjeglasovalne pravice z opozorilom, da bo, če ji delničar ne bo dal drugačnega navodila, uresničevala glasovalno pravico po svojihpredlogih, ki morajo biti v pooblastilu obrazloženi, in opozorilo, da lahko delničar pooblastilo kadarkoli prekliče.(4) Minister, pristojen za gospodarstvo, lahko predpiše vzorec pooblastila za glasovanje o posameznih zadevah na skupščini.(5) Pooblastila, zbrana v nasprotju z določbo prvega odstavka tega člena, in pooblastila, katerih vsebina je v nasprotju zdoločbami tretjega odstavka tega člena, so nična.(6) Poseben zakon lahko določi drugačen način organiziranega zbiranja pooblastil za določen namen.66 Glej šesti odstavek 64. člena ZPre-1.67 Glej odločitve Agencije na spletni strani: http://www.a-tvp.si/Default.aspx?id=268.39

(1) Če ta zakon določa dolžnost objave, jo je treba izpolniti na način, predpisan za objavoprospekta z zakonom, ki ureja trg vrednostnih papirjev, in na njegovi podlagi izdanimipredpisi.(2) Prevzemno namero, prevzemno ponudbo, spremembo in preklic prevzemne ponudbe ternjen izid je treba objaviti tudi v dnevniku, ki izhaja na celotnem območju Republike Slovenije.Obrazložitev9.1. Objava podatkov – katere podatke in kdo jih mora objaviti ter kakoZPre-1 določa podatke, ki morajo biti objavljeni (in se nanašajo na prevzemne ponudbeoziroma na nameravane prevzemne ponudbe), kdo mora te podatke objaviti in na kakšennačin. Zaradi varstva interesov delničarjev družb, za katere se uporabljajo določbe ZPre-1 terpotencialnih vlagateljev, morajo biti pravila o tem kdo, kaj in kako objavlja podatke v zvezi sprevzemnimi ponudbami ter nekatere druge podatke (glej točko 9.3), vnaprej in splošnodoločena ter znana. Udeleženci trga vrednostnih papirjev morajo namreč vedeti, kje lahkopričakujejo objavo podatkov, ki so pomembni za oblikovanje njihovih investicijskih odločitev.9.2. Način objave podatkovGlede načina objave podatkov, ki se morajo objavljati, ZPre-1 odkazuje na določbe zakona,ki ureja trg vrednostnih papirjev in podzakonske akte, izdane na njegovi podlagi. Zato morajobiti podatki, ki se morajo objavljati po določbah ZPre-1, objavljeni na enega od načinov,določenih v 74. členu Zakona o trgu finančnih instrumentov, torej:1. v dnevniku, ki se prodaja na celotnem ali pretežnem območju Republike Slovenije indrugih držav članic, če se z vrednostnimi papirji ciljne družbe trguje na organiziranih trgih vveč državah članicah;2. v tiskani obliki prospekta, ki je javnosti na razpolago brezplačno v prostorih upravljavcaorganiziranega trga, na katerega bodo uvrščeni v trgovanje vrednostni papirji, oziroma vprostorih na poslovnem naslovu izdajatelja in v vseh poslovalnicah finančnih posrednikov, kiopravljajo storitve in posle v zvezi z izvedbo vpisa oziroma prodaje in vplačila vrednostnihpapirjev;3. v elektronski obliki na javnih spletnih straneh izdajatelja ali finančnih posrednikov, če seprodaja javnosti opravlja prek finančnih posrednikov;4. v elektronski obliki na javnih spletnih straneh organiziranega trga, na katerem se zahtevauvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje 68 ;5. v elektronski obliki na javnih spletnih straneh agencije, če ta zagotavlja tako storitev vskladu s tretjim odstavkom 74. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov.Poseben način objave velja za prevzemno namero, prevzemno ponudbo, spremembo alipreklic prevzemne ponudbe ter njen izid, in sicer morajo biti ta dejstva obvezno objavljenatudi v dnevniku, ki izhaja na celotnem območju Republike Slovenije. To pomeni, da mora npr.68 Npr. SEO-net kot sistem elektronskega obveščanja Ljubljanske borze.40

prevzemnik spremembo prevzemne ponudbe obvezno objaviti tudi v dnevniku, ki izhaja nacelotnem območju Republike Slovenije, ne glede na to, da jo je objavil tudi na svoji spletnistrani ali na SEO-netu.9.3. Podatki, ki morajo biti objavljeni na predpisan način- prevzemna namera (prvi odstavek 24. člena ZPre-1);- objava o doseženem pragu uspešnosti prevzemne ponudbe (21. člen ZPre-1);- objava izjave prevzemnika in poslovodstva ciljne družbe o prevzemni nameri (tretjiodstavek 26. člena ZPre-1);- objava ponudbenega dokumenta – prospekta (28. člen ZPre-1);- prevzemna ponudba (11., 12., 13. in 43. člen ZPre-1);- sprememba prevzemne ponudbe (30. člen ZPre-1);- mnenje poslovodstva ciljne družbe o objavljeni prevzemni ponudbi (34. člen ZPre-1);- sklep o uveljavitvi spregleda obrambnih mehanizmov in sklep o njegovem preklicu (šestiodstavek 48. člena ZPre-1);- sklep o uveljavitvi vzajemnosti in o njegovem preklicu (peti odstavek 50. členaZPre-1);- preklic prevzemne ponudbe (52. člen ZPre-1);- prevzemnikovo obvestilo o izidu prevzemne ponudbe oziroma sklep o vpisu ustreznegapovečanja osnovnega kapitala v sodni register (54. člen ZPre-1);- odločba Agencije o izidu prevzemne ponudbe (četrti odstavek 56. člena ZPre-1);- obvestilo o organu, ki je pristojen za nadzor (65. člen ZPre-1).Poleg pomembnosti vsebine zgoraj navedenih podatkov za vlagatelje oziroma potencialnevlagatelje, je od objav navedenih podatkov odvisen tudi nastop drugih pravnih posledicoziroma dejstev v zvezi s prevzemnimi ponudbami. Tako začne npr. rok za sprejemprevzemne ponudbe teči po dnevu objave prevzemne ponudbe 69 . Prav tako je npr. cena zadelnico ciljne družbe odvisna od poslov s temi delnicami, ki jih je prevzemnik opravil v letupred dnem objave prevzemne ponudbe 70 .10. Obveščanje o deležu (10. člen)10. člen(obveščanje o deležu)(1) Če oseba doseže, preseže ali neha presegati 5, 10, 15, 20, 25-odstotni, 1/3, 50 in 75-odstotni delež glasovalnih pravic (v nadaljnjem besedilu: kvalificirani delež), mora o temobvestiti izdajatelja vrednostnih papirjev in agencijo v štirih delovnih dneh po dnevu, ko je zato izvedela ali bi morala izvedeti.69 Končni rok za sprejem prevzemne in morebitnih konkurenčnih ponudb je 60 dni od dneva, ko je bila objavljena prvaprevzemna ponudba. Rok za sprejem prevzemne ponudbe ne sme biti krajši od 28 in ne daljši od 60 dni od dneva objave teponudbe, pa tudi ne daljši od končnega roka.70 Cena v prevzemni ponudbi ne sme biti nižja od najvišje cene, po kateri je prevzemnik pridobil vrednostne papirje v obdobjuzadnjih 12 mesecev pred objavo te ponudbe – drugi odstavek 17. člena ZPre-1.41

(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora član organa vodenja ali nadzora družbe iz 4. členatega zakona obvestiti tega izdajatelja vrednostnih papirjev in agencijo o vsaki pridobitvi aliodsvojitvi deleža glasovalnih pravic v roku iz prejšnjega odstavka.(3) Način obveščanja in vsebino obvestila iz prejšnjih odstavkov določi agencija.(4) Izdajatelj vrednostnih papirjev mora obvestilo iz prvega in drugega odstavka tega členaobjaviti najpozneje v treh delovnih dneh po njegovem prejemu.ObrazložitevČlen je bil razveljavljen (3. točka prvega odstavka 587. člena ZTFI).II. PREVZEMNA PONUDBA11. Prevzemna ponudba (11. člen)11. člen(prevzemna ponudba)(1) Prevzemna ponudba je javno objavljen predlog za sklenitev pogodbe, ki je naslovljen navse imetnike vrednostnih papirjev in s sprejemom katerega je sklenjena pogodba o prodajiteh vrednostnih papirjev med prevzemnikom kot kupcem in akceptantom kot prodajalcem.(2) Konkurenčna ponudba je prevzemna ponudba, ki se nanaša na iste vrednostne papirjekakor prevzemna ponudba prvega prevzemnika (nadaljnjem besedilu: prva ponudba) ter je vskladu s tem zakonom objavljena po objavi prve ponudbe in pred iztekom roka za sprejemprve ponudbe.(3) Določbe tega zakona o prevzemni ponudbi se uporabljajo za vse vrste prevzemnihponudb, če ni za posamezno vrsto prevzemne ponudbe z zakonom drugače določeno.11.1. Prevzemna ponudbaObrazložitevPrevzemna ponudba je skladno z določbo prvega odstavka 11. člena ZPre – 1 javnoobjavljen predlog za sklenitev pogodbe med prevzemnikom (ponudnikom) in akceptantom(prodajalcem). Prevzemnik ponudbo na akceptante (vse imetnike vrednostnih papirjev zglasovalno pravico ciljne družbe) naslovi z objavo prevzemnega prospekta iz 28. člena ZPre– 1, akceptanti pa takšno ponudbo sprejmejo s podpisom izjave o sprejemu ponudbe iz 41.člena ZPre – 1 71 .71 Akceptantova izjava o sprejemu ponudbe začne učinkovati s trenutkom, ko je v centralnem registru izvršenakceptantov nalog.42

11.2. Konkurenčna ponudbaV določenih primerih interes za prevzem ciljne družbe obstaja pri več imetnikih ali skupinahoseb, ki v ciljni družbi delujejo usklajeno. V takšnih primerih objava prve prevzemne ponudbepraviloma izzove objavo prevzemne ponudbe konkurenta. Obe prevzemni ponudbi, tako prvakot tudi konkurenčna ponudba, tako glasita na iste vrednostne papirje ciljne družbe, imetnikivrednostnih papirjev ciljne družbe z glasovalno pravico pa pridobijo priložnost, da sprejmejotisto prevzemno ponudbo, ki je zanje ugodnejša. Slednje imetnikom omogoča predvsemdoločba 45. člena ZPre – 1. Ta akceptantom, ki so do objave konkurenčne ponudbe sprejeliprvo ponudbo, omogoča, da lahko odstopijo od prve ponudbe in sprejmejo konkurenčno.11.3. Pravila glede prve ponudbe in konkurenčne ponudbeSplošna pravila glede prevzemne ponudbe so si tako v primeru prve kot tudi konkurenčneponudbe enaka, razen kadar je to z ZPre – 1 izrecno določeno drugače (navedeno izhajatako iz določbe tretjega odstavka 11. člena kot tudi 42. člena ZPre – 1). Tako za obe vrstiprevzemnih ponudb velja, da mora prevzemnik objaviti prospekt, da mora glede ponujenecene upoštevati pravila iz 17. člena ZPre – 1 (pravična cena), da mora ustrezno deponiratidenarna sredstva, bančno garancijo ali nadomestne vrednostne papirje (za potrebe poplačilaakceptantov) ipd. Posebna pravila pa so s stališča prevzemnika ter glede konkurenčneprevzemne ponudbe določena v povezavi z rokom v katerem je konkurenčna ponudba lahkoobjavljena (prvi odstavek 43. člena ZPre – 1), glede oseb, ki lahko podajo konkurenčnoponudbo (drugi odstavek 43. člena ZPre – 1), ter glede praga uspešnosti konkurenčneponudbe (44. člen ZPre – 1). Omenjena pravila bodo opisana v obrazložitvah k citiranimdoločbam.V tem delu morda velja dodati tudi, da objava prve ter konkurenčne ponudbe pogostoprivede do tega, da si prvi prevzemnik in konkurent v prevzemnem postopku pričnetakonkurirati predvsem v višji ceni oziroma ugodnejšem menjalnem razmerju, ki ga v primerusprejema ene ali druge ponudbe lahko iztržijo akceptanti. V navedenem primeru morata takoprvi prevzemnik kot njegov konkurent upoštevati tudi določbo drugega odstavka 30. členaZPre – 1, ki tako možnost spreminjanja (prve ali konkurenčne) ponudbe dopušča v rokunajpozneje do 14 dne pred iztekom roka za sprejem prevzemne ponudbe. Ob tem končni rokza sprejem prevzemne ponudbe in morebitnih konkurenčnih ponudb ne sme biti daljši od 60dni šteto od dneva, ko je bila objavljena prva prevzemna ponudba (prvi odstavek 31. členaZPre – 1).12. Obvezna prevzemna ponudba (12. člen)12. člen(obvezna prevzemna ponudba)(1) Prevzemno ponudbo v skladu s tem zakonom mora dati prevzemnik, ki dosežeprevzemni prag.43

(2) Prevzemno ponudbo mora ponovno dati prevzemnik, ki je po končanem postopkuuspešne prevzemne ponudbe pridobil 10-odstotni delež glasovalnih pravic (v nadaljnjembesedilu: dodatni prevzemni prag).(3) Obveznost dati ponovno prevzemno ponudbo preneha, ko prevzemnik z uspešnoprevzemno ponudbo, pridobi najmanj 75-odstotni delež vseh delnic ciljne družbe zglasovalno pravico (v nadaljnjem besedilu: končni prevzemni prag).(4) Določbe tega zakona o obveznosti prevzemnika, ki doseže prevzemni prag, se smiselnouporabljajo tudi za prevzemnika, ki doseže dodatni prevzemni prag.(5) Z nastopom obveznosti prevzemnika po prvem ali drugem odstavku tega člena imetnikivrednostnih papirjev ne pridobijo pravice od prevzemnika zahtevati sklenitev pogodbe oodkupu teh vrednostnih papirjev, temveč za prevzemnika, ki krši to svojo obveznost, nastopimirovanje glasovalnih pravic v skladu s 63. členom tega zakona.Obrazložitev12.1. Obvezna prevzemna ponudba v primeru doseženega prevzemnega pragaPrevzemnik, ali skupina oseb, ki delujejo usklajeno, morajo dati prevzemno ponudbo, kodosežejo prevzemni prag 1/3 delež glasovalnih pravic v ciljni družbi (prvi odstavek 12. členaZPre – 1) 72 . Da bi prevzemnik lahko izvrševal glasovalne pravice iz delnic ciljne družbe morav primeru, ko doseže (oziroma preseže) prevzemni prag, prevzemno ponudbo tudi uspešnozaključiti. V primeru, ko prevzemne ponudbe ne zaključi uspešno, nastopi civilna sankcijamirovanja glasovalnih pravic, in sicer tako kot to določa 63. člen ZPre – 1. Sankcija nastopi zizdajo odločbe o neuspešnem izidu prevzemne ponudbe (56. člen v povezavi z četrtimodstavkom 63. člena ZPre – 1) 73 .12.2. Obvezna prevzemna ponudba v primeru doseženega dodatnega prevzemnegapragaObveznost vnovične objave prevzemne ponudbe ne preneha s tem, ko je enkrat prevzemnikže objavil prevzemno ponudbo, in jo tudi uspešno izvedel. Prevzemno ponudbo mora napodlagi določbe drugega odstavka 12. člena ZPre – 1 ponovno dati prevzemnik, ki je pouspešno končani prevzemni ponudbi pridobil 10-odstotni delež glasovalnih pravic (dodatniprevzemni prag). ZPre – 1 tako po uspešno končani prevzemni ponudbi prevzemniku nepušča povsem prostih rok pri nadaljnjem utrjevanju kontrole v ciljni družbi. Velja torej pravilo,da prevzemnik, ki preseže prevzemni prag, ne pa tudi končnega (o tem več v točki 12.3.),predpisuje vnovično obvezno prevzemno ponudbo, in sicer pod enakimi pogoji, kot so tiveljali za (prvo) obvezno prevzemno ponudbo (četrti odstavek 12. člena ZPre – 1).72 ZPre – 1 v drugem odstavku 7. člena kot prevzemni prag definira 1/3 delež glasovalnih pravic v ciljni družbi. S stališča 12.člena obveznost prevzemne ponudbe nastopi v trenutku doseganja 1/3 deleža glasovalnih pravic in ne šele po preseganjuomenjenega praga (ne pri 1/3 deležu glasovalnih pravic + ena delnica). V tem smislu tudi pravne posledice nastopijo vezano nadoseganje 1/3 deleža glasovalnih pravic ciljne družbe (npr. izguba glasovalnih pravic v primeru pridobitve omenjenega deleža,če prevzemnik ne objavi prevzemne ponudbe).73 Preostale pravne posledice neuspešne prevzemne ponudbe sicer določa 61. člen ZPre – 144

Dodatni prevzemni prag je v okviru prevzemne zakonodaje mogoče razumeti tudi kotoprostitev obveznosti vnovične objave za prevzemnika, ki je sicer prevzemno ponudbo ciljnedružbe že uspešno izvedel, vendar še ni dosegel končnega prevzemnega praga. Zakontakšnega prevzemnika ne sili k vnovični objavi prevzemne ponudbe ob pridobitvi prvenadaljnje delnice z glasovalno pravico ciljne družbe, pač pa mu to dolžnost nalaga šele, kobo vsota posameznih nakupov, izvedenih po uspešni prevzemni ponudbi, dosegla 10-odstotni delež glasovalnih pravic. Do takšnega deleža pa lahko pridobiva nove delnice tudimimo postopka s prevzemno ponudbo.Izračun 10-odstotnega deleža glasovalnih pravic je potrebno izvesti na podlagi enakihkriterijev (6. člena ZPre – 1), kot so ti v rabi za izračun prevzemnega praga. Navedeno izhajaiz četrtega odstavka 12. člena ZPre – 1.Tako v primeru obvezne prevzemne ponudbe, ko prevzemnik doseže ali preseže prevzemniprag, kot tudi v primeru, ko prevzemnik doseže ali preseže dodatni prevzemni prag, preostalidelničarji ne pridobijo pravice od prevzemnika zahtevati sklenitev pogodb o odkupupreostalih delnic ciljne družbe (peti odstavek 12. člena ZPre – 1). Prevzemnik lahko dosežeali preseže katerega koli izmed omenjenih pragov, vendar pa prinaša takšno dejanjenezakonite pridobitve (če pragov ni dosegel oz. presegel z uspešno prevzemno ponudbo)posledico, ki se izraža v nastopu mirovanja glasovalnih pravic zanj, in sicer v skladu s 63.členom ZPre – 1.12.2.1. Vštevanje deležev v dodatni prevzemni prag v primeru skupine oseb, ki v ciljnidružbi delujejo usklajenoZPre – 1 v 6. členu določa kako se izračunava delež glasovalnih pravic ciljne družbe, ter v 8.členu kriterije ki določajo, kdaj za posamezne osebe domneva, da delujejo usklajeno. Obupoštevanju obeh citiranih členov iz tretjega odstavka 7. člena ZPre – 1 nadalje izhaja, da jepotrebno pri ugotavljanju, ali so osebe, ki delujejo usklajeno, dosegle prevzemni prag, zavsako izmed njih potrebno ugotoviti delež glasovalnih pravic, nato pa se njihovi deležiseštevajo. Enako širšo interpretacijo terja tudi določba drugega odstavka 12. člena ZPre – 1(gl. četrti odstavek 12. člena ZPre – 1). Po mnenju Agencije je tudi ko gre za dodatniprevzemni prag potrebno upoštevati glasovalne pravice vseh oseb, ki delujejo usklajeno vciljni družbi, ne glede na to, da je prevzemno ponudbo na podlagi določbe prvega odstavka15. člena ZPre – 1 morda objavil ožji nabor prevzemnikov, oziroma ne glede na to, da sezapis glede obveznosti ponovne objave prevzemne ponudbe iz drugega odstavka 12. členaZPre – 1 omejuje na prevzemnika, ki je po končani uspešni prevzemni ponudbi pridobildodatnih 10-odstotkov glasovalnih pravic ciljne družbe. Povedano tudi drugače bi topomenilo, da je morda (prvo) prevzemno ponudbo resda objavila skupina npr. štirih oseb, kina podlagi neizpodbitne domneve iz 8. člena ZPre – 1 delujejo usklajeno, da pa se v deležglasovalnih pravic v smislu dodatnega prevzemnega praga v zvezi z nadaljnjimi pridobitvamiv prihodnosti prištevajo tudi delnice z glasovalno pravico ciljne družbe v lasti npr.novoustanovljene povezane osebe enega izmed prevzemnikov (zanjo bi prav tako veljalo, dana podlagi 8. člena ZPre – 1deluje usklajeno s prevzemniki). Takšno razumevanje je mogočepodkrepiti tudi z dejstvom, da omenjene novoustanovljene družbe ne bi smeli šteti kot˝samostojnega oz. od prevzemnikov neodvisnega˝ delničarja ciljne družb, kar bi posledičnopomenilo, da njegovih glasovalnih pravic ne bi smeli obravnavati ločeno od prevzemnikov.45

Drugačno tolmačenje bi pomenilo, da bi naveden delničar lahko pridobil do 1/3 deležglasovalnih pravic ciljne družbe brez objave prevzemne ponudbe, čeprav bi kontrolo v ciljnidružbi izvrševal usklajeno s prej omenjenimi preostalimi delničarji.12.3. Končni prevzemni pragObveznost objave obvezne prevzemne ponudbe prevzemniku na podlagi tretjega odstavka12. člena ZPre – 1 dokončno preneha po tem, ko prevzemnik z uspešno prevzemnoponudbo doseže najmanj 75% delež vseh delnic ciljne družbe z glasovalno pravico (končniprevzemni prag) 74 . Tako bi bil prevzemnik, ki bi npr. 80% delež glasovalnih pravic pridobilbrez objave prevzemne ponudbe, dolžan objaviti prevzemno ponudbo, sicer bi iz celotnekoličine izgubil glasovalne pravice (prevzemno ponudbo bi bil torej v navedenem primerudolžan podati, saj do 80% glasovalnih pravic ne bi prišel z uspešno prevzemno ponudbo,ampak brez nje).Končni prevzemni prag po ZPre – 1 je dejansko usklajen s 75% kvalificirano večino zasprejetje najpomembnejših sklepov skupščine (v skladu z ZGD-1), ki jo predstavljajo delnicez glasovalno pravico. Zaradi navedenega velja končnemu prevzemnemu pragu pripisati velikpomen v smislu varovanja manjšinskih delničarjev v obdobju, ko se prevzemnik navedenemupragu približuje. Zaradi omenjenega pomena je tudi smiselno oziroma nujno, da večinskidelničar (prevzemnik) do takšnega vpliva pride v postopku javne prevzemne ponudbe.Pri tem velja dodaten poudarek nameniti tudi samemu izračunu 75% deleža. V primeruizračuna prevzemnega in dodatnega prevzemnega praga se namreč izračun vrši glede naodstotek glasovalnih pravic v ciljni družbi (gl. 6. člen ZPre – 1). Ko gre za izračun končnegaprevzemnega praga pa se izračun 75-odstotnega deleža izračunava samo glede na delniceciljne družbe z glasovalno pravico (pomeni, da pri izračunu morebitnih glasovalnih pravic izdelniških nakupnih opcij ali terminskih pogodb v končnem prevzemnem pragu ne biupoštevali).12.3.1. Prištevanje glasovalnih pravic novega delničarja k skupini delničarjev, ki je napodlagi uspešne prevzeme ponudbe že presegla končni prevzemni pragIz pretekle prakse je poznano tudi vprašanje prištevanja deležev glasovalnih pravicposameznih novih delničarjev k glasovom tistih, ki so na podlagi uspešne prevzemneponudbe že presegli končni prevzemni prag. Agencija meni, da v primeru, ko bi novidelničarji npr. pristopili k delničarskemu sporazumu, na podlagi katerega delujejo usklajenodelničarji, ki so na podlagi uspešne prevzemne ponudbe že presegli končni prevzemni prag,ne bi nastopila obveznost objave prevzemne ponudbe za celotno skupino oseb oz.posameznika izmed njih. V opisanem primeru bi bilo namreč z vidika manjšinskih delničarjevvseeno, na kakšen način prvotni delničarji (stranke delničarskega sporazuma) utrjujejo svojpoložaj v ciljni družbi. Če pa bi se po priključitvi delničarskemu sporazumu razmerje deleževdelnic ciljne družbe med novimi in starimi člani spremenilo tako, da bi se delež starih članov74 V praksi lahko prevzemnik končni prevzemni prag doseže v postopku ene uspešne prevzemne ponudbe, lahko pa je vpostopku utrjevanja kontrole v ciljni družbi dejansko dolžan objaviti več prevzemnih ponudb pri čemer mu šele zadnja, s katerouspešno doseže 75-odstotni delež vseh delnic ciljne družbe z glasovalno pravico prinese možnost, da dodatne delnice pridobivazunaj oziroma brez vnovične prevzemne ponudbe.46

znižal pod 75-odstotni delež glasovalnih pravic ciljne družbe, bi nastopila obveznost objaveprevzemne ponudbe, saj bi štelo, da bi novi člani na nezakonit način (v nasprotju z ZPre – 1)dosegli in presegli prevzemni oziroma končni prevzemni prag v ciljni družbi. Do obveznostiobjave prevzemne ponudbe bi za osebe – podpisnike delničarskega sporazuma prišlo s prvopridobitvijo glasovalnih pravic ciljne družbe po tem, ko je delež padel pod končni prevzemniprag.13. Prostovoljna prevzemna ponudba (13. člen)13. člen(prostovoljna prevzemna ponudba)Prevzemno ponudbo v skladu s tem zakonom lahko da tudi prevzemnik, ki do objave namereza prevzemno ponudbo še ni dosegel prevzemnega praga.Obrazložitev13.1. Prostovoljna prevzemna ponudba – splošnoZakon določa, da ponudbo za prevzem lahko poda tudi prevzemnik, ki do objave namere zaprevzemno ponudbo še ni dosegel prevzemnega praga in zanj še ni nastopila obveznostizstavitve prevzemne ponudbe. Prevzemnik, ki namerava prevzeti družbo to lahko stori žeprej in ne šele, ko z doseganjem prevzemnega praga nastopi obveznost izstavitveprevzemne ponudbe. Razlika med prostovoljno in obvezno prevzemno ponudbo je tako vtrenutku pridobitve in količini vrednostnih papirjev, ko ponudba ne more biti več prostovoljnaampak postane obvezna.V primeru prostovoljne ponudbe pa ima prevzemnik odprte vse možnosti glede vrstenadomestila, tako da lahko ponudi ali plačilo v denarju, ali plačilo z nadomestnimivrednostnimi papirji, ki izpolnjujejo pogoje iz 18. člena ZPre-1, lahko ponudi kombinacijoplačila v denarju in nadomestnih vrednostnih papirjih ali pa alternativno ponudbo, kjer seimetnik odloči ali za plačilo v denarju ali pa za plačilo v nadomestnih vrednostnih papirjih.13.2. Prostovoljna ponudba, ko je končni prag že preseženV praksi so se pojavila vprašanja ali prevzemnik, ki je že dosegel ali presegel končniprevzemni prag in zanj po zakonu ne obstoji več obveznost izstavitve prevzemne ponudbe,lahko poda prostovoljno prevzemno ponudbo. Zakon določa le, da takšnemu prevzemnikuponudbe ni potrebno izstaviti, zato menimo, da je ponudbo tudi v takem primeru mogočeizstaviti saj jo zakon izrecno ne prepoveduje. Vendar pa v kolikor se prevzemnik odločiizstaviti prevzemno ponudbo, mora prevzemni postopek v celoti voditi v skladu z ZPre – 1.Tudi pri določitvi prevzemne cene bi zanj v takšnem primeru veljalo, da mora biti cenapravična in izpolnjevati kriterije iz 17. člena ZPre-1. Se pravi, da cena ne bi smela biti nižjaod najvišje cene po kateri je prevzemnik pridobil vrednostne papirje v obdobju zadnjih 12mesecev pred objavo ponudbe.47

13.3. Prostovoljna ponudba tudi za vrednostne papirje, ki niso vrednostni papirji ciljnedružbe iz 5. člena ZPre-1V okviru prostovoljne ponudbe se pojavi tudi vprašanje ali se lahko poleg ponudbe, ki semora nanašati na delnice z glasovalno pravico in na vrednostne papirje, ki dajejo imetnikudelniško nakupno opcijo, ponudba lahko nanaša tudi na ostale delnice (npr. prednostnedelnice brez glasovalne pravice). Po mnenju Agencije se ponudba lahko nanaša tudi naprednostne delnice brez glasovalne pravice, vendar pa v tem delu ponudba ni vezana nadoločila ZPre-1 in tudi uspešnost prevzemne ponudbe ne sme biti vezana na pogojpridobitve kakršnega koli odstotka takšnih delnic.14. Predmet prevzemne ponudbe (14. člen)14. člen(predmet prevzemne ponudbe)(8) Predmet prevzemne ponudbe morajo biti vsi vrednostni papirji ciljne družbe, katerihimetnik ni prevzemnik.(9) Šteje se, da je z začetkom učinkovanja akceptantove izjave o sprejemu prevzemneponudbe sklenjena pogodba o prodaji za celotno količino vrednostnih papirjev, ki so predmette izjave.14.1. Splošno:ObrazložitevOsnovni institut pravne ureditve prevzemov je obvezna prevzemna ponudba. Obveznost datiprevzemno ponudbo nastopi za vsakega delničarja (ali skupino oseb, ki delujejo usklajeno),ki doseže prevzemni prag 75 , ker velja domneva, da s tem pridobiva kontrolo v delniški družbi.S prevzemno ponudbo se nudi varstvo vsem ostalim (manjšinskim) delničarjem. Ti se lahkoob vsakokratni spremembi osebe (ali skupine oseb, ki delujejo usklajeno), ki ima kontrolo vdelniški družbi, odločijo, ali bodo ostali delničarji te delniške družbe, ali pa bodo iz njeizstopili, torej prodali nekaj ali vse svoje delnice ciljne družbe ponudniku oziromaprevzemniku.14.2. Predmet prevzemne ponudbe:Prevzemna ponudba se mora glasiti na vse vrednostne papirje ciljne družbe, ki še niso vimetništvu prevzemnika. Prevzemnik torej ne more svoje ponudbe omejiti glede deležavrednostnih papirjev, za katere ponuja pravično ceno in tudi ne glede kroga delničarjev, čigarvrednostne papirje ciljne družbe bi kupil. Povedano drugače, prevzemnik ne more datiprevzemne ponudbe le za polovico ali tretjino vrednostnih papirjev ciljne družbe (pri čemer biupošteval npr. delež, ki ga že ima, ali delež drugih delničarjev ali podobno) in tudi ne more vprevzemni ponudbi določiti, da se njegova ponudba nanaša le na delnice in delniške75 Razen v primeru taksativno določenih izjem – glej 22. člen in 22.a člen ZPre-148

nakupne opcije, katerih imetniki so le določeni delničarji ciljne družbe. Prevzemnik torejprevzemno ponudbo naslovi na vse (preostale) delničarje ciljne družbe in sicer na vsenjihove delnice.Ne glede na pravkar navedeno pa prevzemnik prevzemne ponudbe ne more nasloviti naosebe, ki z njim delujejo usklajeno. Od skupnega števila delnic ciljne družbe z glasovalnopravico se namreč poleg števila delnic, katerih imetnik je prevzemnik sam, odštejejo tudidelnice, katerih imetnice so osebe, ki delujejo usklajeno s prevzemnikom (lahko je takaoseba le ena, lahko pa jih je več). Osebe, ki delujejo usklajeno, se namreč obravnavajo koten delničar, zato ni logično in tudi ne v skladu namenom pravne ureditve prevzemov, da biprevzemnik ponudbo naslovil tudi na osebe, ki z njim delujejo usklajeno. Z obveznoprevzemno ponudbo se namreč omogoča varstvo interesov (manjšinskih) delničarjev, obspremembi osebe (ali skupine oseb, ki delujejo usklajeno), ki ima kontrolo v določeni delniškidružbi. Osebe, ki delujejo usklajeno, namreč sodelujejo in imajo skupen cilj pridobiti ali utrditikontrolo v ciljni družbi 76 (oziroma onemogočiti prevzemniku uspešnost prevzemne ponudbe,vendar to za razlago 14. člena ZPre-1 ni relevantno), zato se prevzemna ponudba glasi navse preostale delničarje, torej na tiste, ki te kontrole nimajo oziroma je nimajo več, in sicerzato, da se lahko odločijo, ali bodo kljub spremembi osebe oziroma skupine oseb, ki imapomemben vpliv na vodenje delniške družbe, ostali njeni delničarji ali bodo iz nje izstopili(prodali vse svoje delnice te delniške družbe). Prevzemna ponudba, ki bi bila naslovljena tudina osebe, ki delujejo usklajeno s prevzemnikom in se de iure štejejo kot ena oseba, bi takopomenila nesmisel (ponudba oziroma akcept sam sebi) in bi lahko odpirala tudi možnostzlorab (npr. določbe o pravični ceni).Poleg navedenega je obveznost oseb, ki delujejo usklajeno, dati prevzemno ponudbo obdosegu prevzemnega praga, solidarna 77 . Solidarna obveznost pomeni, da je za njenoizpolnitev, in sicer za celotno obveznost in ne le za njen del, odgovornih več dolžnikov in dalahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar koli hoče, dokler obveznost ni popolnomaizpolnjena 78 . Če pravilo obligacijskega prava prenesemo v pravno ureditev prevzemov, topomeni, da so prevzemno ponudbo dolžne dati vse osebe, ki delujejo usklajeno, lahko pa semed seboj dogovorijo, da bo prevzemno ponudbo dala ena ali nekatere od njih, a vsekakor vimenu vseh. Vlogo upnika imajo ob smiselni uporabi navedenega pravila vsi preostali(manjšinski) delničarji.Predmet prevzemne ponudbe morajo biti vsi vrednostni papirji ciljne družbe, katerih imetnikni prevzemnik. Vrednostni papirji v smislu določb ZPre-1 (glej pojasnila k členu 5. ZPre-1) sodelnice ciljne družbe z glasovalno pravico in vrednostni papirji, ki dajejo imetniku delniškonakupno opcijo 79 . Po splošni določbi prvega odstavka 178. člena ZGD-1 vsaka delnicavsebuje glasovalno pravico, po izjemi iz drugega odstavka 178. člena ZGD-1, se lahko brezglasovalne pravice izdajo samo prednostne delnice. Če prednostne delnice nimajoglasovalnih pravic, potem se prevzemna ponudba nanje ne nanaša. To pomeni, da sopredmet prevzemne ponudbe tako redne, kot prednostne delnice ciljne družbe, če imajo tudi76 Glej prvi odstavek 8. člena ZPre-177 Glej zlasti prvi in tretji odstavek 7. člena, prvi odstavek 12. člena ter 15. člen ZPre-1.78 Glej 395. člen OZ79 Delniška nakupna opcija, ki ni vsebovana v vrednostnem papirju, ampak nastane na podlagi drugačnega pravnega posla, nipredmet prevzemne ponudbe.49

slednje glasovalne pravice. Predmet prevzemne ponudbe so tako tudi lastne delnice ciljnedružbe.Delniška nakupna opcija je enostransko oblikovalno upravičenje, z uresničitvijo katerega jesklenjena prodajna ali menjalna pogodba ali drug pravni posel, na podlagi katerega imetnikte opcije pridobi delnice ciljne družbe z glasovalno pravico (5. točka prvega odstavka 3. členaZPre-1). Zgoraj podana definicija obeh vrst vrednostnih papirjev se torej veže na glasovalnepravice, saj le te omogočajo vpliv na vodenje delniške družbe, ki lahko pomeni tudiprevzem 80 , zato se tudi prevzemna ponudba nanaša samo na vrednostne papirje, ki imetnikudajejo tudi glasovalno pravico. Na tem mestu je potrebno ponovno poudariti, da je pridobitevdoločenega t.i. kontrolnega deleža glasovalnih pravic, tista objektivna okoliščina, ki povzročiobveznost dati prevzemno ponudbo zaradi pridobivanja kontrole oziroma pomembnegavpliva v delniški družbi. V vsaki takšni situaciji mora biti preostalim delničarjem danamožnost, da vse svoje delnice bodisi prodajo bodisi se odločijo ostati v tej delniški družbi,kljub ali pa prav zaradi spremembe osebe, ki ima kontrolo. Zaradi enake obravnavedelničarjev ciljne družbe mora biti ta možnost ponujena prav vsem delničarjem ciljne družbe,ki imajo glasovalno pravico, t.j. možnost vplivati na upravljanje družbe.Primeri:1. Prevzemnik je ob objavi prevzemne ponudbe imetnik 35-odstotnega deležaglasovalnih pravic v ciljni družbi. Njegova prevzemna ponudba mora glasiti navrednostne papirje ciljne družbe, iz katerih izhaja ves preostali, torej 65-odstotni deležglasovalnih pravic v ciljni družbi. Prevzemna ponudba ne more biti oblikovana tako,da preneha, ko prevzemnik postane imetnik takšne količine vrednostnih papirjevciljne družbe, da postane imetnik večinskega deleža glasovalnih pravic (50 % deležglasovalnih pravic +1 delnica z glasovalno pravico).2. Prevzemnik – oseba A je ob objavi prevzemne ponudbe imetnik 40-odstotnegadeleža glasovalnih pravic v ciljni družbe, oseba B je imetnica 4-odstotnega, oseba Cpa 1-odstotnega deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi. Osebe A, B in C delujejousklajeno (njihov skupni delež glasovalnih pravic je 45-odstoten). Zato prevzemneponudbe ne moreta sprejeti tudi osebi B in C, saj se prevzemna ponudba na njunevrednostne papirje ciljne družbe sploh ne nanaša. V opisanem primeru so namrečpredmet prevzemne ponudbe vrednostni papirji ciljne družbe, iz katerih izhajapreostali, to je 55-odstotni delež glasovalnih pravic. Oseba A – prevzemnik, ki je samimetnik 40-odstotnega deleža glasovalnih pravic, mora zaradi usklajenega delovanjaz osebama B in C ter skladno z določbo prvega odstavka 36. člena ZPre-1 naposeben denarni račun KDD, deponirati denarni znesek, ki je potreben za plačilopreostalih 55 % in ne 60 % vrednostnih papirjev ciljne družbe.3. Oseba A je imetnica 32-odstotnega deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi(prevzemni prag je 1/3 delež glasovalnih pravic v ciljni družbi). Oseba, B, ki delujeusklajeno z osebo A, je imetnica 5-odstotkov glasovalnih pravic v ciljni družbi.Prevzemno ponudbo objavi oseba A. Ta ponudba se glasi na preostali 63-odstotni80 Po definiciji iz prvega odstavka 7. člena je namreč prevzem položaj, ko prevzemnik sam ali skupaj z osebami, ki delujejousklajeno z njim, doseže prevzemni prag, ta pa je po določbi drugega odstavka istega člena, 1/3 delež glasovalnih pravic v ciljnidružbi.50

delež glasovalnih pravic v ciljni družbi in ne na 68-odstotni delež glasovalnih pravic.Predmet prevzemne ponudbe namreč ni tudi 5-odstotni delež glasovalnih pravicosebe B, ker ta deluje usklajeno z osebo A in se njuni deleži seštevajo. Pri opisanemprimeru kaže izpostaviti še dejstvo, da prevzemna ponudba osebe A ni prostovoljna,ampak obvezna, saj osebi A in B delujeta usklajeno in s skupnim deležem žedosegata prevzemni prag. Ker ponudba ni prostovoljna, ampak obvezna, je lahkonadomestilo za vrednostne papirje ciljne družbe samo denar. Prostovoljnaprevzemna ponudba pa je lahko tudi nadomestna, kombinirana ali alternativna (glejkomentar k 16. členu).14.3. Akcept kot domneva sklenitve pogodbe o prodaji vrednostnih papirjev ciljnedružbe:Ponudba po splošnih pravilih civilnega prava se razlikuje od prevzemne ponudbe v ZPre-1.Po Obligacijskem zakoniku (OZ) je ponudba: določeni osebi dan predlog za sklenitevpogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da bi se z njegovim sprejemom(akceptom) pogodba lahko sklenila. Prevzemna ponudba pa ni le določeni osebi (alidoločenim osebam) dan predlog, temveč se nanaša, kot je že navedeno zgoraj, na vseimetnike vrednostnih papirjev ciljne družbe. Poleg tega pa se šteje, da je z začetkomučinkovanja akceptantove izjave o sprejemu prevzemne ponudbe, (že) sklenjenapogodba o prodaji vrste, razreda in količine vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki jihakceptant navede v tej svoji izjavi.Postopek v zvezi s prevzemno ponudbo se začne z objavo prevzemne namere. Ta mora bitiobjavljena tudi v dnevniku, ki izhaja na celotnem območju Republike Slovenije (glej komentark 9. členu). V desetih do tridesetih dneh po objavi prevzemne namere, mora prevzemnikobjaviti tudi prevzemno ponudbo hkrati s ponudbenim dokumentom (prospekt). V prospektuso objavljeni vsi podatki, ki so potrebni, da se delničar ciljne družbe (oziroma imetnikdelniške nakupne opcije) lahko odloči, ali bo prevzemno ponudbo sprejel, ali ne (glej drugiodstavek 28. člena ZPre-1). Če se delničar odloči prodati vse ali le nekaj delnic ciljne družbe,prevzemno ponudbo sprejme tako, da poda pisno izjavo o sprejemu ponudbe (glej 40. členZPre-1). Pisno izjavo poda pri registrskemu članu 81 , ki vodi njegov račun nematerializiranihvrednostnih papirjev, v dobro katerega so vpisani vrednostni papirji, ki so predmet izjave osprejemu ponudbe.Akceptant v (pisni) izjavi o sprejemu ponudbe navede: (1) da sprejema prevzemno ponudboza določeno vrsto, razred in količino vrednostnih papirjev, ki so predmet te izjave; (2) daregistrskega člana pooblašča, da v njegovem imenu in za njegov račun pošlje izjavo osprejemu prevzemne ponudbe pooblaščenemu članu 82 , to je borznoposredniški družbi, ki je vimenu in za račun prevzemnika dala prevzemno ponudbo in opravlja dejanja v zvezi s toponudbo; (3) da borznoposredniško družbo, ki je v imenu in za račun prevzemnika dalaprevzemno ponudbo in opravlja dejanja v zvezi s to ponudbo, pooblašča, da v centralniregister nematerializiranih vrednostnih papirjev vnese njegov nalog za prenos vrednostnih81 To je borznoposredniška družba, ki ima položaj člana KDD in ki na podlagi pogodbe imetnikom nematerializiranih vrednostnihpapirjev vodi račune teh vrednostnih papirjev – 9. točka prvega odstavka 3. člena ZPre-182 To je borznoposredniška družba, ki ima položaj registrskega člana (glej prejšnjo opombo) in ki je v imenu in za računprevzemnika dala prevzemno ponudbo in v postopku v zvezi z njo opravlja druga pravna dejanja – 23. člen ZPre-151

papirjev ciljne družbe, ki so predmet njegove izjave o sprejemu ponudbe; (4) pri denarniponudbi navede številko svojega denarnega računa, na katerega naj se opravi plačilo ceneali razlike v ceni (glej tretji odstavek 17. člena ZPre-1) ter (5) svojo davčno številko 83 . V praksito poteka tako, da akceptant pri borznoposredniški družbi, ki vodi njegov računnematerializiranih vrednostnih papirjev, v dobro katerega so vpisani vrednostni papirji ciljnedružbe, prejme že pripravljen obrazec z vsebino, ki jo mora imeti izjava o sprejemu ponudbepo ZPre-1, vanj vpiše manjkajoče konkretne podatke (npr. število vrednostnih papirjev,datum ipd.) ter se podpiše.Akceptantova izjava o sprejemu prevzemne ponudbe začne učinkovati s trenutkom, ko je vcentralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev izvršen akceptantov nalog zaprenos nematerializiranih vrednostnih papirjev ciljne družbe z njegovega, na računnematerializiranih vrednostnih papirjev prevzemnika - glej prvi odstavek 41. člena ZPre-1.Določba tretjega odstavka 41. člena ZPre-1 določa pravne posledice, ki nastanejo zzačetkom učinkovanja izjave o sprejemu prevzemne ponudbe, in sicer: (1) med akceptantomkot prodajalcem in prevzemnikom kot kupcem je sklenjena pogodba o prodaji vrednostnihpapirjev, ki so predmet te izjave, za ceno in pod drugimi pogoji, določenimi v prevzemniponudbi; (2) akceptant z vrednostnimi papirji, ki so predmet te izjave, ne more večrazpolagati.Akceptantu tako poleg (učinkovite) izjave o sprejemu prevzemne ponudbe (z zgorajnavedeno vsebino) ni potrebno storiti ničesar več, da proda (svoje) delnice ciljne družbe inda se opravi tudi preknjižba v KDD (prenos delnic z računa nematerializiranih vrednostnihpapirjev akceptanta na račun nematerializiranih vrednostnih papirjev prevzemnika). Nesklene se torej še posebna pogodba o prodaji delnic ciljne družbe, ker ZPre-1 izrecnodoloča, da se šteje, da je z začetkom učinkovanja akceptantove izjave o sprejemuprevzemne ponudbe, (že) sklenjena pogodba o prodaji za celotno količino vrednostnihpapirjev, ki so predmet te izjave.15. Obvezna prevzemna ponudba oseb, ki delujejo usklajeno (15. člen)15. člen(obvezna prevzemna ponudba oseb, ki delujejo usklajeno)(1) Če osebe, ki delujejo usklajeno, skupaj dosežejo prevzemni prag, so solidarno zavezanedati prevzemno ponudbo v skladu s tem zakonom, razen če se sporazumejo, da bo dalaprevzemno ponudbo samo ena ali nekatere od njih.(2) Osebe, ki delujejo usklajeno, solidarno odgovarjajo za izpolnitev vseh obveznosti vpostopku prevzemne ponudbe. Za solidarne obveznosti oseb, ki delujejo usklajeno, sesmiselno uporabljajo določbe tega zakona o obveznostih posameznega prevzemnika.83 40. člen ZPre-152

(3) Pri smiselni uporabi določb sedmega odstavka 16. člena ter drugega in tretjega odstavka17. člena tega zakona se za solidarne obveznosti oseb, ki delujejo usklajeno, upoštevanajvišja od cen, ki jo je plačala katerakoli od njih.(4) Medsebojne pravice in obveznosti oseb, ki delujejo usklajeno, se presojajo v sorazmerjuz naložbo vsake od njih v vrednostne papirje, če se ne dogovorijo drugače.15.1 SplošnoObrazložitevIz prvega odstavka 15. člena ZPre -1 izhaja, da so v primeru, ko osebe, ki delujejo usklajeno,skupaj dosežejo prevzemni prag, solidarno zavezane dati prevzemno ponudbo v skladu zZPre -1, razen če se sporazumejo, da bo dala prevzemno ponudbo samo ena ali nekatere odnjih.Iz navedene zakonske določbe je razvidno, da se nanaša na osebe, ki:1. delujejo usklajeno in ki2. skupaj dosežejo prevzemni prag (to je 1/3 glasovalnih pravic v ciljni družbi).Kdaj se posamezne osebe štejejo za osebe, ki delujejo usklajeno, je določeno v 8. členuZPre-1. Po generalni klavzuli iz prvega odstavka 8. člena ZPre-1, usklajeno delujejo osebe,ki na podlagi izrecnega ali tihega, ustno ali pisno sklenjenega sporazuma sodelujejo, inkaterih cilj je pridobiti ali utrditi kontrolo nad ciljno družbo ali onemogočiti prevzemnikuuspešnost prevzemne ponudbe. Zaradi lažjega dokazovanja v praksi težko dokazljivihdejanskih stanov usklajenega delovanja, je zakonodajalec v drugem odstavku 8. člena ZPre-1 določil izpodbitne domneve usklajenega delovanja, v tretjem odstavku 8. člena ZPre-1 paneizpodbitne domneve usklajenega delovanja.V primeru izpodbitnih domnev o usklajenem delovanju je tako potrebno dokazati zgoljdejanski stan domneve, oseba, na katero se ta domneva nanaša, pa lahko dokaže, da kljubnavedeni domnevi ne deluje usklajeno z drugo osebo. Drugačna je situacija pri neizpodbitnidomnevi, ko je potrebno dokazati zgolj dejanski stan navedene domneve in se brez možnostinasprotnega dokaza šteje, da oseba, na katero se ta domneva nanaša, usklajeno deluje zdrugo osebo. Seveda je v obeh primerih mogoče zatrjevanje in dokazovanje, da določenadejstva in okoliščine sploh ne predstavljajo dejanskega stanu domneve – da torej domnevasploh ne obstaja. 84Osebe, ki delujejo usklajeno, morajo skupaj doseči prevzemni prag (1/3 delež glasovalnihpravic) v ciljni družbi, da zanje nastanejo pravne posledice iz 15. člena ZPre – 1. Ali soosebe, ki delujejo usklajeno, skupaj dosegle prevzemni prag, se ugotovi (izračuna) tako, dase v skladu z določbo tretjega odstavka 7. člena ZPre – 1 za vsako od njih ugotovi deležglasovalnih pravic v ciljni družbi v skladu s 6 členom ZPre – 1, nato pa se njihovi deležiseštejejo.84 Za več o usklajenem delovanju glej pojasnila k 8. členu ZPre-1.53

Če npr. osebe A, B in C delujejo usklajeno ter ima oseba A 15 % glasovalnih pravic, oseba B10% glasovalnih pravic in oseba C 9 % glasovalnih pravic, imajo torej skupaj 34 %glasovalnih pravic v ciljni družbi in so zato ker skupaj presegajo prevzemni prag, solidarnozavezane podati prevzemno ponudbo. Solidarna obveznost za omenjene družbe niabsolutna, saj se lahko sporazumejo, da bo podala prevzemno ponudbo le ena oziroma dveizmed njih, a v imenu vseh. V tem primeru se mora prevzemna ponudba glasiti na vse(preostale) delnice ciljne družbe, to je na vse, razen na tiste, katerih imetniki so osebe A, B inC.Primer 1Oseba X ima večino glasovalnih pravic v družbah A, B in C. Družba A ima 15 % glasovalnihpravic, družba B 10% glasovalnih pravic, družba C pa nima glasovalnih pravic v ciljni družbi,tako da imajo navedene družbe skupaj 25 % glasovalnih pravic v ciljni družbi. Družba C natopridobi 9 % glasovalnih pravic, tako da imajo družbe A, B in C skupaj 34 % glasovalnihpravic v ciljni družbi. V skladu z neizpodbitno domnevo iz 2. točke tretjega odstavka 8. členaZPre -1 s trenutkom pridobitve glasovalnih pravic družbe C v ciljni družbi, družbe A, B in Cusklajeno delujejo v ciljni družbi in so zato ker skupaj presegajo prevzemni prag solidarnozavezane podati prevzemno ponudbo. Njihova obveznost pa ni absolutna, saj se lahkosporazumejo, da bo podala prevzemno ponudbo le ena oziroma dve izmed njih v imenuvseh.Primer 2Družba A ima 15 % glasovalnih pravic, družba B 10% glasovalnih pravic, družba C pa 9 %glasovalnih pravic, torej imajo skupaj 34 % glasovalnih pravic v ciljni družbi. Oseba X imavečino glasovalnih pravic v družbah A, B, oseba Y pa večino glasovalnih pravic v družbi C.Oseba X od družbe Y pridobi vse delnice z glasovalnimi pravicami družbe C. Po tej pridobitvipostane tudi oseba C odvisna družba osebe X. V skladu z neizpodbitno domnevo iz 2. točketretjega odstavka 8. člena ZPre -1 s trenutkom pridobitve glasovalnih pravic osebe X odosebe Y, družbe A, B in C usklajeno delujejo v ciljni družbi in so zato ker skupaj presegajoprevzemni prag solidarno zavezane podati prevzemno ponudbo. Njihova obveznost pa niabsolutna, saj se lahko sporazumejo, da bo podala prevzemno ponudbo le ena oziroma dveizmed njih v imenu vseh.15.2 Solidarna odgovornost oseb, ki delujejo usklajenoV skladu z določbo drugega odstavka 15. člena ZPre -1 osebe, ki delujejo usklajeno,solidarno odgovarjajo za izpolnitev vseh obveznosti v postopku prevzemne ponudbe. Zasolidarne obveznosti oseb, ki delujejo usklajeno, se smiselno uporabljajo določbe tegazakona o obveznostih posameznega prevzemnika.Bistvo navedene določbe je v tem, da se solidarne obveznosti oseb, ki delujejo usklajeno,presojajo po tistih določbah ZPre -1, ki določajo obveznosti posameznega prevzemnika.Navedeno velja za izpolnitev vseh obveznosti v postopku prevzemne ponudbe. Obveznostiprevzemnika v postopku prevzemne ponudbe so npr. določene v prvem odstavku 24. členaZPre-1, ki določa, da mora prevzemnik pred objavo prevzemne ponudbe o tem, danamerava dati tako ponudbo, obvestiti Agencijo, poslovodstvo ciljne družbe in organ,54

pristojen za varstvo konkurence, ter jo isti dan objaviti (prevzemna namera). Če npr. osebe,ki delujejo usklajeno (in so skupaj dosegle prevzemni prag) sklenejo dogovor, da boomenjeno obveznost izpolnila ena izmed njih v imenu vseh, pa do izpolnitve obveznosti nepride, so vse solidarno odgovorne za neizpolnitev te obveznosti.Podobna je situacija v primeru obveznosti, ki jo določa prvi odstavek 28. člena ZPre -1. Tadoloča, da mora prevzemnik objaviti prevzemno ponudbo hkrati s ponudbenim dokumentomnajpozneje v 30 dneh in ne prej kakor v desetih dneh po objavi prevzemne namere.Primer 1Osebe A, B in C delujejo usklajeno, pri čemer ima oseba A 15 % glasovalnih pravic, osebaB 10% glasovalnih pravic in oseba C 9 % glasovalnih pravic, skupaj torej 34 % glasovalnihpravic v ciljni družbi. Osebe A, B in C v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZPre -1 skupajjavno objavijo prevzemno namero za prevzem ciljne družbe. Po objavi prevzemne namereosebe A, B in C sklenejo sporazum, da bo prevzemno ponudbo podala samo oseba A.Oseba A kljub sporazumu ne poda prevzemne ponudbe. Ne glede na sklenjeni sporazum soza opustitev prevzemne ponudbe napram delničarjem ciljne družbe v skladu s sedmimodstavkom 64. člena ZPre-1 odškodninsko odgovorne vse osebe in ne samo oseba A.Primer 2Osebe A, B in C delujejo usklajeno, pri čemer na isti dan oseba A pridobi 30 % glasovalnihpravic, oseba B 10% glasovalnih pravic in oseba C 9 % glasovalnih pravic Skupaj imajo torej49 % glasovalnih pravic v ciljni družbi. Navedene osebe v nasprotju z prvim odstavkom 15.člena ZPre -1 kljub preseganju prevzemnega praga ne dajo prevzemne ponudbe – četudi sose medsebojno dogovorile, da bo prevzemno ponudbo v imenu in za račun vseh podaladružba C.Agencija glede na navedeno in ne glede na medsebojni dogovor družb A, B in C v postopkunadzora izda odločbo iz tretjega odstavka 64. člena ZPre -1, s katero vsem navedenimosebam prepove uresničevati glasovalne pravice v ciljni družbi, dokler:- vse skupaj, ena izmed njih v imenu in za račun vseh ali pa več izmed njih v imenu in zaračun vseh, ne dajo prevzemne ponudbe za delnice ciljne družbe ali- dokler ne odtujijo delnic ciljne družbe, tako da prevzemnega praga ne bodo več dosegaleskupaj, ena ali pa več izmed njih.Po izdaji navedene odločbe oseba C odsvoji 9 % delnic z glasovalno pravico osebi D, ki nedeluje usklajeno z osebami A, B in C. Kljub omenjeni odsvojitvi oseba C s tem ni prostasolidarne obveznosti, da skupaj z osebama B in C da prevzemno ponudbo za delnice ciljnedružbe (razen, če bi se navedene osebe sporazumele, da bi dala prevzemno ponudbo samoena izmed njih). Odsvojitev vseh delnic z glasovalno pravico s strani osebe C namreč nepredstavlja nobenega po ZPre-1 opredeljenih izvršitvenih načinov (63. člen ZPre-1):prevzemna ponudba v imenu vseh oseb, ki delujejo usklajeno, ni bila podana, niti se deležvseh oseb, ki delujejo usklajeno v ciljni družbi ni zmanjšal pod prevzemni prag, t.j. 1/3 deležglasovalnih pravic v ciljni družbi.Osebe, ki delujejo usklajeno, so namreč glede na ureditev po ZPre-1 de iure ena oseba.Dejanja ene izmed oseb, ki sodi v krog oseb, ki delujejo usklajeno, zato avtomatično vplivajo55

ne le na obveznosti osebe, ki je dejanje izvršila, ampak tudi na vse ostale, lahko tudi povsempasivne osebe, ki sestavljajo krog oseb, ki delujejo usklajeno. Konkretno to pomeni, da sonpr. vse osebe, ki delujejo usklajeno, solidarno dolžne dati prevzemno ponudbo oziroma,alternativno, vse skupaj znižati svoj skupni delež glasovalnih pravic pod prevzemni prag.Potrebno je tudi poudariti, da imajo vse osebe, ki delujejo usklajeno, in na katere se nanašaodločba Agencije iz tretjega odstavka 64. člena ZPre -1, položaj, ki je zelo podoben položajuenotnega sospornika, kar pomeni, da dejanja enega izmed njih (lahko) učinkujejo na položajvseh drugih in sicer tako v postopku pred Agencijo kot tudi v postopku sodnega varstvazoper navedeno odločbo Agencije pred Vrhovnim sodiščem Republike Slovenije. To npr.pomeni, da če vloži tožbo na Vrhovno sodišče RS samo ena od oseb, ki delujejo usklajeno insodišče njeni tožbi ugodi ter odločbo Agencije iz tretjega odstavka 64. člena ZPre -1 odpravi,dejanje ene osebe posledično (pozitivno) učinkuje tudi na vse druge osebe iz omenjeneodločbe.15.3 Vrste prevzemne ponudbe in cena v prevzemni ponudbi oseb, ki delujejousklajenoTretji odstavek 15. člena ZPre -1 določa, da se pri smiselni uporabi določb sedmegaodstavka 16. člena ter drugega in tretjega odstavka 17. člena ZPre-1 za solidarne obveznostioseb, ki delujejo usklajeno, upošteva najvišja od cen, ki jo je plačala katerakoli od njih.Sedmi odstavek 16. člena ZPre-1 določa, da mora dati prevzemnik, ki je v zadnjih 12mesecih pred objavo prevzemne ponudbe za denarno plačilo pridobil vrednostne papirje, izkaterih izhaja pet ali več odstotni delež glasovalnih pravic, samo denarno ali alternativnoponudbo - ne pa nadomestne ponudbe v vrednostnih papirjih.Navedeni drugi odstavek 17. člena ZPre-1 v zvezi s pravično ceno določa, da cena vprevzemni ponudbi ne sme biti nižja od najvišje cene, po kateri je prevzemnik pridobilvrednostne papirje v obdobju zadnjih 12 mesecev pred objavo te ponudbe. Tretjiodstavek istega člena pa določa, da je prevzemnik v primeru, ko v enem letu po izteku rokaza sprejem prevzemne ponudbe, ki je bila uspešna, pridobi vrednostne papirje po ceni,ki je višja od cene v tej ponudbi, dolžan akceptantom v denarju izplačati razliko v ceniv osmih dneh od dneva te pridobitve. Ob tem se od dospelosti do izpolnitveprevzemnikove obveznosti smiselno uporablja 63. člen ZPre -1, kar pomeni, da navedeneosebe v tem času ne morejo uresničevati glasovalnih pravic. Najvišja od cen, ki jo je v vsehnavedenih primerih plačala katerakoli od oseb, ki delujejo usklajeno, se pri določitviprevzemne cene v prevzemni ponudbi upošteva ne glede na to, ali je posamezna od oseb,ki delujejo usklajeno, pred objavo prevzemne ponudbe odsvojila delnice ciljne družbe.Če pa je Agencija v postopku nadzora izdala odločbo skladno s tretjim odstavkom 64. členaZPre-1, nezakoniti prevzemnik pa nato z namenom, da preneha sankcija mirovanjaglasovalnih pravic iz prvega odstavka 63. člena ZPre-1, objavi prevzemno ponudbo zadelnice ciljne družbe, cena delnice ciljne družbe v tej prevzemni ponudbi ne sme biti nižjaod najvišje cene, po kateri je nezakoniti prevzemnik pridobil vrednostne papirje vobdobju zadnjih 12 mesecev od takrat, ko bi moral objaviti prevzemno ponudbo. 8585 Glej tudi stališče sveta Agencije, sprejeto na 316. seji dne 3. 3. 2010.56

Pravična cena v prevzemni ponudbi je urejena v 17. členu ZPre-1. Ta v drugem odstavkudoloča, da cena v prevzemni ponudbi ne sme biti nižja od najvišje cene, po kateri jeprevzemnik pridobil vrednostne papirje v obdobju zadnjih 12 mesecev pred objavo teponudbe. Citirana določba se uporablja, če prevzemnik ravna skladno z zakonom že obnastopu obveznosti objave prevzemne ponudbe za delnice ciljne družbe.Če pa gre, nasprotno, za prevzemnika, ki ni ravnal v skladu z zakonom, kar ugotovi Agencijav nadzornem postopku z odločbo iz tretjega odstavka 64. člena ZPre-1, je potrebno določbo17. člena ZPre-1 interpretirati v luči namena zakona, t.j. v zaščiti malih delničarjev. Vsidelničarji ciljne družbe morajo biti namreč enako in skladno z zakonom obravnavani vse odtakrat, ko za prevzemnika nastopi obveznost objaviti prevzemno ponudbo po ZPre-1. Malidelničarji ciljne družbe morajo v takšnem primeru imeti možnost izstopiti iz ciljne družbe podenakimi in takšnimi pogoji, kot so veljali v času nastanka obveznosti podati prevzemnoponudbo. Nezakonito ravnanje prevzemnika in časovni odmik od kršitve namreč ne moreimeti za posledico boljšega položaja prevzemnika od položaja tistega prevzemnika, ki ravnaskladno z zakonom (in na drugi strani, slabšega položaja delničarjev). Drugačnainterpretacija določb ZPre-1 bi pomenila obid zakona in celotnega namena ureditveprevzemne zakonodaje.15.4 Medsebojne pravice in obveznosti oseb, ki delujejo usklajenoMedsebojne pravice in obveznosti oseb, ki delujejo usklajeno, se presojajo v sorazmerju znaložbo vsake od njih v vrednostne papirje, če se ne dogovorijo drugače.PrimerOseba A ima 15 % glasovalnih pravic, oseba B 10% glasovalnih pravic, oseba C pa 9 %glasovalnih pravic, torej imajo skupaj 34 % glasovalnih pravic v ciljni družbi. Navedeneosebe, ki delujejo usklajeno, se sporazumejo, da bodo v postopku prevzemne ponudbekupile oziroma prevzele naslednje količine delnic z glasovalno pravico 86 : oseba A 30%,oseba B 30% in oseba C 6 % delnic.Če se drugače ne sporazumejo morajo v istih razmerjih (30: 30: 6) – to velja seveda samo zanotranje razmerje med osebami, ki delujejo usklajeno 87 - zagotoviti tudi denarna sredstva zaizplačilo cene za delnice ciljne družbe delničarjem. Osebi A in B morata tako zagotoviti vsakapo 45,45 % 88 denarnih sredstev, oseba C pa 9,10 % 89 denarnih sredstev za plačilo delnicdelničarjem v prevzemni ponudbi.86 Gre torej za »naložbo« v pomenu iz četrtega odstavka 15. člen ZPre -1.87 V skladu s 36. členom ZPre-1 mora namreč prevzemnik na poseben denarni račun KDD deponirati denarni znesek, ki jepotreben za plačilo vseh vrednostnih papirjev, na katere se nanaša prevzemna ponudba oziroma namesto deponiranjadenarnega zneska izročiti KDD garancijo banke s sedežem v državi članici EU, s katero se banka nepreklicno zavezuje, da bona prvi poziv KDD in brez ugovorov na poseben račun KDD izplačala znesek, ki je potreben za izpolnitev obveznosti plačilaakceptantom in sicer z rokom veljavnosti najmanj 30 dni po izteku roka za plačilo. Po 32. členu ZPre -1 so navedene obveznostiprevzemnika eden od pogojev za izdajo dovoljenja Agencije za prevzemno ponudbo. Iz navedenega razloga akceptantiprevzemnikove ponudbe oziroma prodajalci vrednostnih papirjev ciljne družbe niso podvrženi nikakršnim rizikom glede plačilakupnine za njihove vrednostne papirje.88 45,45 % = 30 X 100/ (30+30+6)89 9,10 % = 6 x 100/ (30+30+6)57

16. Vrsta nadomestila (16. člen)16. člen(vrsta nadomestila)(1) Prevzemnik v prevzemni ponudbi lahko ponudi denarno plačilo za vrednostne papirje (vnadaljnjem besedilu: denarna ponudba).(2) Prevzemnik v prevzemni ponudbi namesto denarnega plačila lahko ponudi vrednostnepapirje, ki izpolnjujejo pogoje, določene v 18. členu tega zakona (v nadaljnjem besedilu:nadomestni vrednostni papirji in nadomestna ponudba).(3) Prevzemnik v prevzemni ponudbi lahko ponudi nadomestne vrednostne papirje tudinamesto izplačila dela cene v denarju (v nadaljnjem besedilu: kombinirana ponudba).(4) Prevzemnik lahko v prevzemni ponudbi ponudi tudi alternativno nadomestne vrednostnepapirje ali denarno plačilo, tako da imajo imetniki vrednostnih papirjev pravico izbire (vnadaljnjem besedilu: alternativna ponudba).(5) Pri kombinirani ponudbi lahko prevzemnik oblikuje tudi alternativno ponudbo tako, da sepravica izbire nanaša samo na tisti del cene, ki naj se izplača v denarju, ali samo na tisti delcene, ki naj se izplača v nadomestnih vrednostnih papirjih.(6) Ne glede na drugi, tretji in četrti odstavek tega člena mora dati prevzemnik, ki je vnasprotju s tem zakonom presegel prevzemni prag, samo denarno ponudbo.(7) Ne glede na drugi, tretji in peti odstavek tega člena mora dati prevzemnik, ki je v zadnjih12 mesecih pred objavo prevzemne ponudbe za denarno plačilo pridobil vrednostne papirje,iz katerih izhaja pet ali več odstotni delež glasovalnih pravic, samo denarno ali alternativnoponudbo.Obrazložitev16. Splošno o vrstah nadomestila v prevzemni ponudbiEden izmed bistvenih razmislekov v postopku prevzemanja ciljnih družb po določbah ZPre –1 prevzemnik namenja finančni konstrukciji izvedbe prevzema. Prevzemnik se tako odloča otem ali bo delničarjem v zameno za vrednostne papirje ciljne družbe iz 5. člena ZPre – 1ponudil denarno plačilo (znotraj tega lahko prevzemnik ponudi lastna sredstva, lahko pa si jihseveda tudi izposodi), ali pa nadomestne vrednostne papirje (o tej vrsti nadomestila več vobrazložitvi k 18. členu ZPre – 1).Izbira med omenjenima vrstama nadomestila ni neomejena. V primeru, ko je prevzemnik vnasprotju z določbami ZPre – 1 presegel prevzemni prag, lahko v prevzemni ponudbidelničarjem ponudi zgolj denarno nadomestilo. Enako po mnenju Agencije velja tudi vprimeru nezakonitega preseganja dodatnega prevzemnega praga iz drugega odstavka 12.člena ZPre – 1. V takšnem primeru bi Agencija določbo citiranega člena uporabila v povezavi58

z določbo šestega odstavka 16. člena ZPre – 1. Razlog za uporabo navedene analogije jenezakonito presegajo (dodatnega) prevzemnega praga. To dejstvo je torej tisto, ki opravičujeomejitev izbire vrste nadomestila prevzemnika na zgolj denarno nadomestilo. Slednje jenamreč predvsem z vidika likvidnosti sredstev za delničarje ciljne družbe pravilomanajprivlačnejše.Omejitev na zgolj denarno oziroma alternativno prevzemno ponudbo za prevzemnika nastopitudi v primeru, ko v obdobju 12 mesecev pred objavo prevzemne ponudbe, pridobi pet aliveč odstotni delež glasovalnih pravic (sedmi odstavek 16. člena ZPre – 1). Navedenookoliščino Agencija enostavno preveri, saj je prevzemnik na podlagi 4. točke 2. člena Sklepao listinah, ki se priložijo zahtevi za izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo, in o podrobnejšivsebini prospekta (Uradni list RS, št. 3/07) Agencijo dolžan obvestiti o vrednostnih papirjih,na katere se nanaša ponudba, ki jih je prevzemnik pridobil v zadnjih 12 mesecih (obrazecPRE-VP12), navedene podatke pa Agencija direktno preverja tudi pri KDD – Centralnoklirinško depotni družbi.Deponiranje denarnega zneska (tako za primer denarne, kombinirane oziroma alternativneponudbe) določa 36. člen ZPre – 1, med tem, ko je omejitev razpolaganja z nadomestnimivrednostnimi papirji v postopku prevzemne ponudbe urejena v 37. členu istega zakona.Oboje seveda z namenom zagotovitve prejema nadomestila delničarjem, ki so sprejeliprevzemno ponudbo16.1. Kombinirana in alternativna ponudbaKadar prevzemnik v prevzemni ponudbi nadomestilo ponudi tako, da vsak delničar, kisprejme prevzemno ponudbo, v zameno za vrednostne papirje ciljne družbe pridobikombinacijo denarnih sredstev skupaj z nadomestnimi vrednostnimi papirji, govorimo okombinirani ponudbi. V navedenem primeru ne gre za izbiro med eno in drugo vrstonadomestila, ki bi bila prepuščena delničarjem (v takšnem primeru bi govorili o alternativniponudbi), pač pa za kombinacijo dveh vrst nadomestil, ki si ju glede na svojo finančnosposobnost za potrebe izvedbe prevzemnega postopka izbere prevzemnik.Dodatno kombinacijo izbire nadomestil določa tudi peti odstavek 16. člena ZPre – 1. Po tejdoločbi prevzemnik delničarjem ponudi neke vrste alternativno kombinirano ponudbo.Prevzemnik oblikuje ponudbo tako, da se pravica izbire nanaša samo na tisti del cene, ki najse izplača v denarju, ali pa samo na tisti del cene, ki naj se izplača v nadomestnihvrednostnih papirjih.17. Pravična cena (17. člen)17. člen(pravična cena)(1) Cena ali menjalno razmerje za nadomestne vrednostne papirje v prevzemni ponudbimora biti enako za vse vrednostne papirje posameznega razreda ali vrste vrednostnihpapirjev.59

(2) Cena v prevzemni ponudbi ne sme biti nižja od najvišje cene, po kateri je prevzemnikpridobil vrednostne papirje v obdobju zadnjih 12 mesecev pred objavo te ponudbe.(3) Če prevzemnik v enem letu po izteku roka za sprejem prevzemne ponudbe, ki je bilauspešna, pridobi vrednostne papirje po ceni, ki je višja od cene v tej ponudbi, je dolžanakceptantom v denarju izplačati razliko v ceni v osmih dneh od dneva te pridobitve. Oddospelosti do izpolnitve prevzemnikove obveznosti iz prejšnjega stavka se smiselnouporablja 63. člen tega zakona.(4) Če prevzemnik v prevzemni ponudbi ponuja nadomestne vrednostne papirje pomenjalnem razmerju, po katerem akceptant za en vrednostni papir prejme manj kakor ennadomestni vrednostni papir, mora akceptantom, ki ne razpolagajo z ustreznim številomvrednostnih papirjev, da bi lahko za celotno količino vrednostnih papirjev, glede katere bodosprejeli prevzemno ponudbo, prejeli nadomestne vrednostne papirje, ponuditi izplačilo razlikev denarju (v nadaljnjem besedilu: razlika v ceni).17.1. SplošnoObrazložitevZakon o prevzemih določa, da mora biti cena ali menjalno razmerje za nadomestnevrednostne papirje enaka za vse vrednostne papirje posameznega razreda ali vrstevrednostnih papirjev. V kolikor so predmet prevzemne ponudbe vrednostni papirji večrazredov se cena med posamezni razredi lahko razlikuje (na primer: če so predmetprevzema navadne in prednostne delnice, se lahko cena za navadne delnice razlikuje odcena za prednostne delnice). Osnovno načelo zakona je, da je potrebno imetnike enakihvrednostnih papirjev enako obravnavati.17.2. CenaCena v prevzemni ponudbi ne sme biti nižja od najvišje cene po kateri je prevzemnik vzadnjih 12 mesecih pred objavo prevzemne ponudbe pridobival delnice ciljne družbe. Vprimeru, da prevzemno ponudbo izstavijo osebe, ki delujejo usklajeno, se kot najvišja cenaupošteva najvišja od cen, ki jo je plačala katerakoli od oseb, ki delujejo usklajeno v obdobju12 mesecev pred izstavitvijo prevzemne ponudbe. To pravilo velja v primeru, ko prevzemnikravna skladno z zakonom že ob nastopu obveznosti objave prevzemne ponudbe. Če paprevzemnik ob nastopu obveznosti objave prevzemne ponudbe le-te ne poda in Agencija vnadzornem postopku izda odločbo s katero nezakonitemu prevzemniku prepoveuresničevanje glasovalnih pravic dokler ne da prevzemne ponudbe oziroma dokler deleža nezniža pod prevzemni prag in se nezakoniti prevzemnik nato odloči in objavi prevzemnoponudbo, pa je Svet Agencije sprejel stališče 90 , da cena v tej ponudbi ne sme biti nižja odnajvišje cene po kateri je nezakoniti prevzemnik pridobil vrednostne papirje v obdobju zadnjih12 mesecev od takrat, ko bi moral objaviti prevzemno ponudbo. Namen sprejetega stališča jezagotoviti enako obravnavo vseh imetnikov vrednostnih papirjev vse od takrat, ko za90 Stališče Sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev 3.3.201060

prevzemnika nastopi obveznost objaviti prevzemno ponudbo. Predvsem pa nezakonitoravnanje prevzemnika ne more imeti za posledico boljšega položaja od položaja tistegaprevzemnika, ki ravna skladno z zakonom. To vprašanje je aktualno predvsem v zadnjihletih, ko cena vrednostnih papirjev iz leta v leto pada. Če Agencija ne bi sprejela takšnegastališča bi nezakoniti prevzemniki lahko počakali, da rok 12 mesecev mine in nato ponudilikakršnokoli ceno.Zaradi načela enakega obravnavanja imetnikov vrednostnih papirjev je zakonodajalecdoločil, da če prevzemnik v roku enega leta po uspešno izvedeni prevzemni ponudbi pridobivrednostne papirje po ceni, ki je bila višja kot cena v prevzemni ponudbi, mora akceptantom,ki so sprejeli prevzemno ponudbo doplačati razliko v ceni. Razlika mora biti plačana vdenarju in v roku osmih dni po pridobitvi. Med takšne pridobitve se šteje tudi pridobitev vpostopku dokapitalizacije družbe. V primeru da se dokapitalizacija zgodi v roku enega letapo uspešno izvedenem prevzemu in je cena v dokapitalizaciji višja od cene v prevzemniponudbi potem mora prevzemnik, ki je v postopku dokapitalizacije vplačal vrednostne papirjepo ceni, ki je višja od cene v prevzemni ponudbi, akceptantom doplačati razliko meddokapitalizacijsko ceno in ceno iz ponudbe. Sankcija za nespoštovanje teh določb jemirovanje glasovalnih pravic iz vseh vrednostnih papirjev, katerih imetnik je takšenprevzemnik.Prav tako po mnenju Agencije pridobitev vrednostnih papirjev po ceni, ki je višja kot cena vprevzemni ponudbi, v roku enega leta po uspešno izvedenem prevzemnem postopkuobvezuje tudi prevzemnika, ki je prevzel ciljno družbo, ki pa v času novih oziroma nadaljnjihpridobitev v roku 1 leta po uspešnem prevzemnem postopku ni več ciljna družba v skladu s4. členom ZPre-1 (zaradi znižanja kapitala družbe ali znižanja števila delničarjev).Prevzemnik mora akceptantom, ki so sprejeli prevzemno ponudbo doplačati razliko v ceni,saj je ta obveznost nastopila v trenutku, ko je bila prevzemna ponudba uspešno zaključena,in prevzemnika obvezuje še eno leto po uspešno izvedeni prevzemni ponudbi, ne glede na toda ciljna družba ni več ciljna družba.Skladno z zakonom lahko prevzemnik (razen nezakonitega prevzemnika) namesto plačila vdenarju ponudi tudi nadomestne vrednostne papirje. Če je menjalno razmerje takšno, daakceptant za en vrednostni papir ciljne družbe prejme manj kakor en nadomestni vrednostnipapir mora prevzemnik akceptantom, ki ne razpolagajo z zadostnim številom vrednostnihpapirjev ciljne družbe, da bi lahko za celotno količino vrednostnih papirjev prejeli nadomestnevrednostne papirje ponuditi izplačilo razlike v denarju. (npr. Imetnik A je imetnik 124 delnicciljne družbe. Menjalno razmerje je 1: 0,7. Imetnik A bi moral dobiti 86,8 nadomestnihvrednostnih papirjev. Ker vrednostnega papirja ne moremo deliti bo zato dobil 86nadomestnih vrednostnih papirjev, razliko ki je manj kot en nadomestni vrednostni papir pamu bo prevzemnik izplačal v denarju). V tem primeru ne gre za kombinirano ponudbo alialternativno ponudbo, ampak samo za doplačilo razlike v ceni, ki nastane zaradi menjalnegarazmerja.61

18. Nadomestni vrednostni papirji (18. člen)18. člen(nadomestni vrednostni papirji)(1) Kot nadomestne vrednostne papirje sme prevzemnik ponuditi samo vrednostne papirje zglasovalno pravico, katerih izdajatelj je prevzemnik ali prevzemniku nadrejena družba, in kiizpolnjujejo naslednje pogoje:1. da so že izdani in uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu (v nadaljnjem besedilu:izdani nadomestni vrednostni papirji) ali2. da bodo izdani zaradi izpolnitve prevzemnikove obveznosti na podlagi prevzemneponudbe (v nadaljnjem besedilu: novi nadomestni vrednostni papirji) in da tvorijo isti razredoziroma vrsto z že izdanimi vrednostnimi papirji, ki so uvrščeni v trgovanje na organiziranemtrgu.(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko prevzemnik kot nadomestne vrednostne papirjeponudi izdane ali nove delnice z glasovalno pravico, katerih izdajatelj je prevzemnik aliprevzemniku nadrejena družba, in ki niso niti uvrščene v trgovanje na organizirani trg niti netvorijo istega razreda z delnicami, ki so uvrščene v trgovanje na organizirani trg, če:1. da alternativno ponudbo ali2. če so predmet prevzemne ponudbe vrednostni papirji ciljne družbe iz drugega odstavka 4.člena tega zakona.(3) Agencija lahko predpiše podrobnejše lastnosti, ki jih morajo izpolnjevati nadomestnivrednostni papirji, in pogoje glede značilnosti trgovanja z njimi.(4) Če so predmet prevzemne ponudbe nove delnice, se za povečanje osnovnega kapitala,ki je potrebno za njihovo izdajo, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarskedružbe, o povečanju osnovnega kapitala delniške družbe za izvedbo pripojitve.(5) Za nove nadomestne vrednostne papirje se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja trgvrednostnih papirjev, o javni ponudbi.(6) Če prevzemnik ponuja nove nadomestne vrednostne papirje, se šteje, da je agencija zizdajo dovoljenja za takšno prevzemno ponudbo izdala tudi odločbo o potrditvi prospektaglede teh nadomestnih vrednostnih papirjev.Obrazložitev:18.1. Splošno o prevzemni ponudbi z nadomestnimi vrednostnimi papirjiZPre – 1 v prvem odstavku 18. člena določa, da sme prevzemnik kot nadomestnevrednostne papirje ponuditi samo vrednostne papirje z glasovalno pravico, katerih izdajatelj62

je prevzemnik ali prevzemniku nadrejena družba. Ob tem velja, da morajo biti omenjenivrednostni papirji že izdani in uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali pa jih boprevzemnik zaradi izpolnitve svoje obveznosti šele izdal (v navedenem primeru morajo novivrednostni papirji z že obstoječimi in uvrščenimi v trgovanje na organiziranem trgu tvoriti istirazred oziroma vrsto).Kot to izhaja iz prejšnjega odstavka, mora biti izdajatelj nadomestnih vrednostnih papirjev zglasovalno pravico prevzemnik sam ali pa njemu nadrejena družba.Po definiciji iz tretjega odstavka 3. člena ZPre – 1 se pojem ˝nadrejena družba˝ uporabljaskladno s pomenom, ki ga opredeljuje ZGD – 1. Slednji v drugem odstavku 56. člena določa,da je družba nadrejena drugi družbi, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:1. če ima večino glasovalnih pravic v drugi družbi;2. če ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov poslovodstva ali nadzornega svetadruge družbe in je hkrati družbenik te družbe;3. če ima pravico do prevladujočega vpliva nad drugo družbo na podlagi podjetniškepogodbe ali drugega pravnega temelja, ali4. če je družbenik v drugi družbi in če na podlagi pogodbe z drugimi družbeniki te družbenadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi.Nadalje velja, da prevzemnik kot nadomestne vrednostne papirje lahko ponudi zgoljvrednostne papirje z glasovalno pravico. Navedeno tako pomeni, da delničarjem ciljnedružbe v prevzemni ponudbi kot nadomestilo za vrednostne papirje iz 5. člena ZPre – 1 nesmejo biti ponujeni npr. dolžniški vrednostni papirji 91 .Prevzemnik mora povezano s ponudbo nadomestnih vrednostnih papirjev v postopkuprevzema ciljne družbe upoštevati še kriterij, skladno s katerim lahko ponudi zgolj že izdanein v organizirano trgovanje uvrščene vrednostne papirje z glasovalno pravico, ali pavrednostne papirje, ki jih bo za potrebe izpolnitve svoje obveznosti šele izdal (novi vrednostnipapirji morajo z že obstoječimi in uvrščenimi v trgovanje na organiziranem trgu tvoriti istirazred oziroma vrsto). Izjemo od navedenega pravila določa drugi odstavek 18. člena ZPre –1, in sicer za primer nadomestnih (obstoječih ali novo izdanih) delnic z glasovalno pravico.Izjema določa, da lahko prevzemnik ponudi delnice, ki niso niti uvrščene v trgovanje naorganiziranem trgu niti z delnicami z organiziranega trga ne tvorijo isti razred oziroma vrsto,oboje v primeru, ko bodisi da alternativno ponudbo iz četrtega odstavka 16. člena ZPre – 1oziroma ko so predmet prevzemne ponudbe vrednostni papirji ciljne družbe iz drugegaodstavka 4. člena ZPre – 1. V slednjem primeru tako delničar ciljne družbe, ki ni javnadružba, kot nadomestilo v okviru sprejema prevzemne ponudbe dobi delnice, ki enako nisouvrščene v trgovanje na organiziranem trgu.Predpisa, s katerim bi bile podrobneje določene lastnosti, ki jih morajo izpolnjevatinadomestni vrednostni papirji oziroma pogoji glede značilnosti trgovanja z njimi, Agencija ni91 Določba v obliki, kot je opisana, velja od uveljavitve novele ZPre – 1C dalje (t. j. od 25. 2. 2012). Pred tem prvi odstavek 18.člena ZPre - 1 ni vseboval (odebeljenega) pristavka »vrednostni papirji z glasovalno pravico«, zaradi česar so prevzemniki kotnadomestne vrednostne papirje lahko ponudili tudi npr. že omenjene dolžniške vrednostne papirje (npr. obveznice). Zaradinavedenega je mogoče v določenem obdobju v okviru seznama prevzemnih ponudb na uradni spletni strani Agencije najti tudiprevzemne ponudbe za nadomestnimi vrednostnimi papirji (npr. obveznicami).63

predpisala (odločitev o potrebnosti izdaje predpisa je zakonodajalec prepustil Agenciji).Navedeno se po izkušnjah Agencije do sedaj ni izkazalo za potrebno.18.2. Izdaja novih (nadomestnih) vrednostnih papirjev z glasovalno pravicoV primerih prevzemnih ponudb z novimi nadomestnimi delnicami mora prevzemnik smiselnoupoštevati določbe, ki jih za izdajo delnic določa ZGD – 1, in sicer v delu povečanjaosnovnega kapitala delniške družbe zaradi pripojitve (588. člen ZGD – 1). Zato tudi ko gre zaizdajo novih nadomestnih delnic za potrebe prevzemne ponudbe velja, da mora izvesti vsepotrebne korake, ki privedejo do izdaje nadomestnih delnic ( npr. sklep o povečanjuosnovnega kapitala, nalog KDD za izdajo novih delnic in vpis le-teh v registernematerializiranih vrednostnih papirjev). Šele nato je namreč te mogoče izročiti delničarjemciljne družbe kot nadomestilo za poplačilo vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki so predmetprevzemne ponudbe.Nadalje pa velja, da se za nove nadomestne vrednostne papirje ne uporabljajo določbezakona, ki ureja trg vrednostnih papirjev (ZTFI) o javni ponudbi. Z navedenim je mišljenopredvsem to, da prevzemnikom zaradi izdaje novih nadomestnih vrednostnih papirjev nipotrebno pridobiti soglasja Agencije o potrditvi prospekta. Šteje se namreč, da je Agencija zizdajo dovoljenja za tovrstno ponudbo izdala tudi odločbo o potrditvi prospekta glede tehnadomestnih vrednostnih papirjev.Iz navedenega razloga prospekt, ki ga prevzemnik na podlagi ZPre – 1 pripravi v zvezi stovrstno prevzemno ponudbo, vključuje tudi obsežna razkritja, ki zadevajo nadomestnevrednostne papirje. Ta so določena v tretjem odstavku 28. člena ZPre – 1, podrobneje pa vkonkretnih točkah posameznih prilog Sklepa o listinah, ki se priložijo zahtevi za izdajodovoljenja za prevzemno ponudbo, in o podrobnejši vsebini prospekta (Uradni list RS, št.3/2007). Ker na naveden način prevzemnik v ustrezni meri razkrije podatke o nadomestnihvrednostnih papirjih odpade zahteva po oblikovanju prospekta v skladu z 2. poglavjem ZTFI.Ne glede na zapisano pa velja v tem delu opozoriti, da je prevzemnik, ki v prevzemniponudbi ponudi nadomestne vrednostne papirje, še vedno dolžan na podlagi določbe 52.člena ZTFI Agencijo tri dni pred začetkom ponudbe vrednostnih papirjev oziroma uvrstitvevrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu, obvestiti o uporabi izjeme od objaveprospekta (izjema iz 2. točke prvega odstavka 50. člena ZTFI ter izjema iz 3. točke prvegaodstavka 51. člena ZTFI).19. Bistvene sestavine prevzemne ponudbe (19. člen)19. člen(bistvene sestavine prevzemne ponudbe)(1) Prevzemna ponudba mora obsegati podatke o vrednostnih papirjih, na katere se nanaša.(2) Denarna, kombinirana in alternativna ponudba morajo obsegati tudi ceno, ki joprevzemnik ponuja, izraženo v znesku denarnega plačila za en vrednostni papir.64

(3) Nadomestna, kombinirana in alternativna ponudba morajo obsegati tudi:1. podatke o nadomestnih vrednostnih papirjih, ki jih prevzemnik ponuja, in2. menjalno razmerje, izraženo v številu nadomestnih vrednostnih papirjev za en vrednostnipapir ciljne družbe.(4) Prevzemna ponudba ne sme vsebovati drugih pogojev, razen razveznih in odložnihpogojev, določenih v tem zakonu.ObrazložitevBistveni sestavini prevzemne ponudbe sta: vrednostni papirji ciljne družbe, na katere seprevzemna ponudba nanaša in cena za vrednostne papirje ciljne družbe. Če je predmetprevzemnikovega izpolnitvenega ravnanja plačilo denarnega nadomestila mora prevzemnaponudba po drugem odstavku 19. člena ZPre-1 obsegati ceno, izraženo v znesku denarnegaplačila za en vrednostni papir ciljne družbe. Če je predmet prevzemnikovega izpolnitvenegaravnanja zagotovitev nadomestnih vrednostnih papirjev mora prevzemna ponudba po tretjemodstavku 19. člena ZPre-1 obsegati podatke o nadomestnih vrednostnih papirjih in menjalnorazmerje, izraženo v številu nadomestnih vrednostnih papirjev za en vrednostni papir ciljnedružbe.Prevzemna ponudba ne sme vsebovati drugih pogojev, razen razveznih in odložnih pogojev,določenih v ZPre-1. Navedeno pomeni, da niso možni primeri, ko bi npr. nek prevzemnikobjavil prevzemno ponudbo s pogojem, da je le-ta za prevzemnika zavezujoča le v primeru,če Javna Agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (AVK) izda soglasje zakoncentracijo. Odločba AVK o skladnosti koncentracije s pravili konkurence namreč nepredstavlja dovoljenja ali soglasja drugega organa iz prvega odstavka 20. člena ZPre-1, zatotudi ne predstavlja obveznega razveznega pogoja. Objava prevzemne ponudbe s pogojem,vezanim na dovoljenje AVK zaradi zgoraj navedenih dejstev zato ni možna.20. Obvezni razvezni pogoji (20. člen)20. člen(obvezni razvezni pogoji)(10) Če je za pridobitev vrednostnih papirjev, ki so predmet prevzemne ponudbe, polegdovoljenja iz 32. člena tega zakona potrebno dovoljenja ali soglasje drugega organa, moraprevzemna ponudba vsebovati razvezni pogoj, ki nastopi, če pristojni organ do izteka roka zasprejem te ponudbe:1. tega dovoljenja ne izda;2. zavrne izdajo tega dovoljenja ali soglasja ali3. izda dovoljenje ali soglasje samo za pridobitev deleža, manjšega od deleža vrednostnihpapirjev kot vsote količine vrednostnih papirjev, ki jih je prevzemnik že pridobil, in tistih, gledekaterih so akceptanti sprejeli prevzemno ponudbo tega prevzemnika.(11) Če so predmet prevzemne ponudbe novi nadomestni vrednostni papirji, mora tavsebovati tudi razvezni pogoj, ki nastopi:65

1. pri vseh novih nadomestnih vrednostnih papirjih; če prevzemnik ali drug izdajatelj izprvega odstavka 18. člena tega zakona v roku iz prvega odstavka 58. člena tega zakona neizda popolnega naloga za izdajo teh vrednostnih papirjev;2. pri novih delnicah:- če pristojni organ izdajatelja do izteka roka za sprejem te ponudbe ne sprejmeustreznega sklepa o povečanju osnovnega kapitala in na podlagi tega sklepa nepredlaga vpisa povečanja osnovnega kapitala v sodni register ali- če pristojno sodišče zavrne predlog za vpis tega povečanja osnovnega kapitala vsodni register;3. pri novih nadomestnih vrednostnih papirjih, ki niso delnice: če pristojni organ izdajatelja doizteka roka za sprejem te ponudbe ne sprejme ustreznega sklepa o izdaji teh vrednostnihpapirjev.20.1. SplošnoObrazložitevZ začetkom učinkovanja akceptantove izjave o sprejemu prevzemne ponudbe se šteje, da jesklenjena pogodba o prodaji za celotno količino vrednostnih papirjev, ki so predmet te izjave.Kljub temu izvršitev pogodbe ne velja brezpogojno, saj zakon določa nekatere predpostavke,ki morajo biti izpolnjene, da do izvršitve lahko pride. V 20. členu ZPre-1 sta tako določeni dveskupini takšnih predpostavk, prva, ki zasleduje javni interes (prvi odstavek 20. člena ZPre-1)in druga, namenjena zaščiti zasebnega interesa akceptantov.Predpostavke, določene v 20. členu ZPre-1 so opredeljene kot razvezni pogoj (tretji odstavek20. člena ZPre-1), kar pomeni, da gre za objektivno, bodoče in negotovo dejstvo, ki povzročiprenehanje veljavnosti pogodbe o prodaji vrednostnih papirjev (tretji odstavek 59. členaObligacijskega zakonika) 92 .20.2. Dovoljenje ali soglasje drugega organa (prvi odstavek 20. člena ZPre-1)V postopku izdaje dovoljenja za prevzemno ponudb se presoja, ali je bila obstoječimdelničarjem s prevzemno ponudbo ponujena primerna cena, ali so bile razkrite vserelevantne informacije, da se lahko odločijo za (ne)sprejem prevzemne ponudbe, ali so bilepredložene ustrezne garancije, ki jamčijo za izpolnitev obveznosti prevzemnika ipd, ni papredmet odločanja v tem postopku tudi presoja primernosti prevzemnika.Kljub temu pa ZPre-1 z institutom obveznega razveznega pogoja – katerega izpolnitev jeprenehanje veljavnosti pogodb o prodaji vrednostnih papirjev in neuspešnost prevzemneponudbe (glej pojasnila k 53. členu) – posredno omogoča tudi javnopravni nadzor nad tem,da kontrole v ciljnih družbah, za katere je zakonodajalec presodil, da obstaja potreba tudi pojavnopravni kontroli glede primernosti imetnikov delnic, ne pridobi prevzemnik, ki z vidikaorganizacije, finančne moči, transparentnosti poslovanja, naložbenih ciljev ni primerenprevzemnik.92 Uradni list RS, št. 97/07 – UPB1, v nadaljevanju OZ.66

Tako področni zakoni s področja finančnih trgov 93 določajo, da mora bodoči imetnik deleža,ki presega t.i. kvalificiran delež v nadzorovanem subjektu 94 , t.j. v bankah, hranilnicah,(po)zavarovalnicah, pokojninskih družbah, borznoposredniških družbah, borzi, klirinškodepotni družbi, družbah za upravljanje, pridobiti dovoljenje nadzornega organa. 95 Dovoljenjeza vsakršno pridobitev delnic potrebuje npr. tudi oseba, ki želi pridobiti navadne delnicekoncesionarja, ki prireja posebne igre na srečo (drugi odstavek 56. člena Zakona o igrah nasrečo) 96 .Kot obvezni razvezni pogoj pa se ne šteje odločba o skladnosti koncentracije s pravilikonkurence (1. alineja prvega odstavka 50. člena Zakona o preprečevanju omejevanjakonkurence 97 ). Določba šestega odstavka 44. člena ZPOmK-1 namreč določa, da tudimorebitna prepoved izvrševanja konkurence ne vpliva na izvedbo javne ponudbe po zakonu,ki ureja prevzeme, kar pomeni, da odločba Agencije za varstvo konkurence ne predstavljadovoljenja oziroma soglasja iz prvega odstavka 20. člena ZPre-1.Potrebno je tudi poudariti, da se dovoljenje ali soglasje ne nanaša zgolj na dovoljenjaoziroma soglasja, ki jih poda organ RS, ampak tud dovoljenja in soglasja tujih organov.20.3. Novi nadomestni vrednostni papirji (drugi odstavek 20. člena ZPre-1)Če razvezni pogoj iz prvega odstavka 20. člena ZPre-1 zasleduje pretežno javni interes(primernost osebe, ki pridobiva kontrolo v ciljni družbi), razvezni pogoj iz drugega odstavka20. člena ZPre-1 v pretežni meri zasleduje interese delničarjev ciljne družbe – potencialnihakceptantov. Za razliko od denarne prevzemne ponudbe oziroma nadomestne (kombinirane,alternativen) prevzemne ponudbe, katere predmet so že izdani vrednostni papirji, v postopkuprevzemne ponudbe z novimi vrednostnimi papirji kot garant (istočasne) izpolnitve namrečvse do izdaje vrednostnih papirjev KDD 98 ne more nastopati. Zakon zato kot razvezni pogojdoloča primer, ko prevzemnik (ali drug izdajatelj) bodisi ne sprejme ustreznega sklepa opovečanju osnovnega kapitala bodisi ne izda popolnega naloga za izdajo novih vrednostnihpapirjev.93 Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10-UPB5 (52/11 popr.), 9/11-ZPlaSS-B, 35/11, 59/11, 85/11, 48/12 in105/12, v nadaljevanju ZBan-1), Zakon o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 99/10-UPB7, 90/12 in 102/12, vnadaljevanju ZZavar), Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, v nadaljevanjuZPIZ-2), Zakon o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10-UPB3, 78/11, 55/12 in 105/12-ZBan-1J, vnadaljevanju ZTFI), Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 77/11, 10/12-ZPre-1C in 55/12, v nadaljevanju ZISDU-2).94 Banke (45. člen ZBan-1), hranilnice (prvi odstavek 380. člena v zvezi s 45. členom ZBan-1), (po)zavarovalnice(18. člen ZZavar), pokojninske družbe (332. člen ZPIZ-2), borznoposredniške družbe (155. člen ZTFI v zvezi s 45.členom ZBan-1), borza (319. člen ZTFI v zvezi s 45. členom ZBan-1), klirinško depotna družba (410. člen ZTFI vzvezi s 45. členom ZBan-1), družbe za upravljanje (36. člen ZISDU-2).95 Banke in hranilnice: Banka Slovenije; (po)zavarovalnice in pokojninske družbe: Agencija za zavarovalni nadzor;borznoposredniške družbe, borza, klirinško depotna družba, družbe za upravljanje: Agencija za trg vrednostnihpapirjev.96 Uradni list RS, št. 14/11 – UPB3, v nadaljevanju ZIS.97 Uradni list RS, št. 36/08, 40/09, 26/11 in 57/12, v nadaljevanju ZPOmK-1.98 Glej 36. (deponiranje denarnega zneska pri KDD) in 37. člen ZPre-1 (deponiranje vrednostnih papirjev pri KDDin prepoved razpolaganja).67

Obveznost izdaje popolnega naloga za izdajo novih nadomestnih vrednostnih papirjev zakondoloča za vse vrste vrednostnih papirjev (1. točka drugega odstavka 20. člena ZPre-1), pričemer za nove nadomestne vrednostne papirje, ki niso delnice določa samo še en dodatnipogoj – sprejem ustreznega sklepa o izdaji vrednostnih papirjev (3. točka drugega odstavka20. člena ZPre-1), za nove delnice pa še dva dodatna pogoja – sklep o povečanjuosnovnega kapitala in predlog za vpis le-tega v sodni register, vpis povečanja osnovnegakapitala v sodni register (2. točka drugega odstavka 20. člena ZPre-1). Postavlja sevprašanje, ali je tovrstno razlikovanje med vrednostnimi papirji, ki so, in med vrednostnimipapirji ki niso delnice (še vedno) utemeljeno.Pri odgovoru na gornje vprašanje je potrebno izhajati iz prvega odstavka 18. člena ZPre-1, kidoloča, kateri vrednostni papirji se sploh lahko ponudijo kot nadomestilo v postopku sprevzemno ponudbo (nadomestni vrednostni papirji). Od uveljavitve dalje 99 so to lahko samoše vrednostni papirji z glasovalno pravico 100 oziroma – glede na siceršnjo statusno pravnoureditev – še ožja (pod) množica delnic z glasovalno pravico; vrednostni papir v slovenskempravnem redu, ki daje pravico do soudeležbe pri upravljanju z delniško družbo, je namrečizključno delnica (glej npr. drugi odstavek 176. člena ZGD-1). Vsa upravljavska upravičenjaso namreč inkorporirana v izdanih delnicah, le-teh pa od delnic ni mogoče ločiti (in jih npr.dodati nekemu drugemu vrednostnemu papirju, npr. obveznici), saj so pravice iz delnicnedeljive (šesti odstavek 176. člena ZGD-1). 101Določba 3. točke drugega odstavka določa (razvezni) pogoj v primeru, ko novi nadomestnivrednostni papirji niso delnice; ker pa so prav delnice edini vrednostni papir z glasovalnopravico in so samo takšni vrednostni papirji lahko dani kot nadomestilo (glej 18. člen ZPre-1)menimo, da omenjeno razlikovanje ni več potrebno.Pogoji iz prve in druge točke drugega odstavka 20. člena ZPre – 1 morajo biti podanikumulativno (povečanje osnovnega kapitala, vpis sklepa o povečanju osnovnega kapitala vsodni register, izdaja popolnega naloga za izdajo novih delnic). Šele izpolnitev vsehnavedenih pogojev namreč daje potrebna zagotovila, da bo akceptant prejel ponujenonadomestilo.99 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih (Uradni list RS, št. 10/12, v nadaljevanju ZPre-1C).100 Določba 5. člena ZPre-1 namreč definira vrednostne papirje ciljne družbe. Za preostale vrednostne papirje(npr. za potrebe definicije nadomestnih vrednostnih papirjev) je zato potrebno uporabiti términ vrednostni papir vpomenu, ki ga daje matični zakon, t.j. Zakon o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10-UPB3, 78/11in 55/12, v nadaljevanju ZTFI) v 25. členu. V praksi je to pomenilo, da so bili do uveljavitve ZPre-1C kotnadomestni vrednostni papirji lahko ponujeni vse kategorije vrednostnih papirjev iz 25. člena ZTFI.101 To seveda ne pomeni, da določena upravičenja iz delnic, tudi glasovalne pravice, ne morejo uveljavljatirazlične, tudi od imetnika različne, osebe. A ob tem velja poudariti, da gre za ločitev po subjektivnem kriteriju(posamezna upravičenja iz enotne delnice lahko zgolj izvršujejo različne osebe) ni pa predmet delitve samadelnica (glasovalnih upravičenj iz delnice A tako ni mogoče priključiti upravičenjem, ki jih daje obveznica B).68

21. Prag uspešnosti ponudbe (21. člen)21. člen(prag uspešnosti ponudbe)(1) Prag uspešnosti ponudbe je najnižji odstotek vseh vrednostnih papirjev, ki jih moraprevzemnik skupaj z vrednostnimi papirji, ki jih že ima, pridobiti na podlagi prevzemneponudbe, da bi ga ta zavezovala.(2) Prevzemnik lahko v prevzemni ponudbi določi prag uspešnosti ponudbe.(3) Če je v prevzemni ponudbi določen prag uspešnosti ponudbe, so vse pogodbe, ki sosklenjene s sprejemom te ponudbe, sklenjene pod odložnim pogojem, ki nastopi, če je praguspešnosti ponudbe dosežen, in pod razveznim pogojem, ki nastopi, če ta prag ni dosežen.(4) Če je prag uspešnosti ponudbe dosežen, mora prevzemnik to objaviti naslednji delovnidan.21. 1. Prag uspešnosti ponudbe - splošnoObrazložitevPrevzemno ponudbo poda oseba ali skupina oseb, ki delujejo usklajeno (v nadaljevanjuprevzemnik), z namenom prevzeti ciljno družbo ter posledično v njej izvrševati kontrolo. Sprevzemno ponudbo prevzemnik manjšinskim delničarjem ponudi možnost izstopa iz družbepo pravilih, ki jih določa ZPre – 1. Ne glede na to, da je ZPre – 1 v prvi vrsti namenjenzagotovitvi zaščite manjšinskim delničarjem, pa je določba 21. člena citiranega zakonanamenjena predvsem zaščiti interesa prevzemnika.Kot to izhaja iz prvega odstavka 21. člena ZPre – 1 pomeni prag uspešnosti ponudbe najnižjiodstotek vseh vrednostnih papirjev, ki jih mora prevzemnik skupaj z vrednostnimi papirji, kijih že ima, pridobiti na podlagi prevzemne ponudbe, da bi ga ta zavezovala. PrevzemnikaZPre – 1 v primeru, ko preseže prevzemni ali dodatni prevzemni prag ˝sili˝ k temu, da objaviprevzemno ponudbo. Prevzemnik je tako navedeno dolžan storiti, če želi ohraniti glasovalnepravice ter ne namerava presežnih vrednostnih papirjev (t. j. vrednostnih papirjev nadprevzemnim pragom) odtujiti, vendar pa mu zakon dopušča, da v ponudbi določi praguspešnosti, ki ga mora doseči, da bi ga ponudba zavezovala. Prevzemnika, ki je presegelprevzemni ali dodatni prevzemni prag, lahko npr. naložba v ciljno družbo zanima zgolj vprimeru, da bo presegel končni prevzemni prag 75% delnic z glasovalno pravico in mudodatnih prevzemnih ponudb v primeru postopnega utrjevanja kontrole ne bi bilo potrebnoveč objavljati (prevzemnik torej v prevzemni ponudbi 75% delež delnic z glasovalno pravicodoloči kot prag uspešnosti ponudbe). Zakonodajalec je v navedenem primeru prepoznallegitimen interes prevzemnika, ki se tako lahko samostojno odloči, ali želi pogodbe zobstoječimi delničarji skleniti pod odložnim in razveznim pogojem.69

21. 2. Sprejem ponudb pod odložnim in razveznim pogojemAli bo prevzemnik določil prag uspešnosti ponudbe, ali ne, je njegova prostovoljna odločitev.V primeru, da prag uspešnosti ponudbe določi, pa pravne posledice ponudbe nastopijo šelepo tem, ko je izdana odločba o izidu te ponudbe. Prevzemna ponudba ni uspešna, če jeprevzemnik v ponudbi določil prag uspešnosti in ta prag ni bil dosežen (4. točka prvegaodstavka 53. člena ZPre – 1). V navedenem primeru se pogodbe, ki so bile medprevzemnikom in akceptantom sklenjene v okviru prevzemne ponudbe razvežejo (gl. tudiprvo točko prvega odstavka 61. člena ZPre – 1). V nasprotnem primeru, ko torej prevzemnikdoseže prag uspešnosti, se je izpolnil pogoj za veljavnost pogodb, ki so bile sklenjene ssprejemom prevzemne ponudbe. KDD mora v osmih dneh po prejemu odločbe o iziduuspešne prevzemne ponudbe v imenu in za račun prevzemnika izpolniti denarno obveznostali obveznost prenosa nadomestnih vrednostnih papirjev akceptantom (gl. 57. in 58. členZPre – 1), po izpolnitvi omenjenih obveznosti pa tudi prenese vrednostne papirjeakceptantov na račun vrednostnih papirjev prevzemnika (59. člen ZPre – 1).V tem delu morda velja podrobneje pojasniti dodatno posledico, ki jo nosi prevzemnik vprimeru, da je v prevzemni ponudbi določil prag uspešnosti ponudbe, pa ta ni bil dosežen.Drugi odstavek 63. člena ZPre – 1 določa, da če prevzemnik, ki je dosegel prevzemni prag,da prevzemno ponudbo, pa je ta neuspešna, nastopijo pravne posledice mirovanjaglasovalnih pravic iz prvega odstavka istega člena. Prvi odstavek 63. člena ZPre – 1 določa,da prevzemnik glasovalnih pravic ne more uresničevati iz vseh delnic z glasovalno pravicociljne družbe. Citirani člen nadalje predpisuje tudi, da navedena civilna sankcija velja doobjave prevzemne ponudbe v skladu z ZPre – 1 ali do odtujitve vrednostnih papirjev indelniških nakupnih opcij ali terminskih pogodb, ki niso vsebovane v vrednostnih papirjih, takoda prevzemnik prevzemnega oziroma dodatnega prevzemnega praga ne dosega več. Četako povežemo povzete določbe velja, da prevzemnik, ki si je v prevzemni ponudbi določilprag uspešnosti, in le tega ni dosegel, zaradi česar je njegova ponudba neuspešna, po izdajiodločbe, s katero Agencija ugotovi, da je bila prevzemna ponudba neuspešna, izgubiglasovalne pravice, in sicer iz vseh delnic z glasovalno pravico 102 .Strogost sankcije iz zadnjega stavka prejšnjega odstavka te točke je mogoče obrazložitipredvsem z namenom preprečevanja prevzemnih ponudb ˝špekulativne narave˝. DoločbeZPre – 1 tako preprečujejo objavo prevzemne ponudbe, v katerih bi prevzemnik z namenomlegalizacije glasovalnih pravic prevzemno ponudbo sicer objavil, bi se pa obveznosti odkupadelnic od malih delničarjev dejansko izognili, saj bi se pogodbe zaradi nedoseganjaprevzemnega praga (neuspešnosti ponudbe) razvezale že po zakonu samem. Da bi se torejtovrstne prevzemne ponudbe preprečevale, sankcija mirovanja glasovalnih pravic iz vsehdelnic ciljne družbe prevzemniku nastopi tudi v primeru, ko prevzemnik prevzemnoponudbo sicer objavi, pa ta zaradi nedoseženega praga uspešnosti ni uspešna.21. 3. Znižanje praga uspešnosti v okviru prevzemne ponudbeZPre – 1 prevzemniku dopušča možnost znižanja praga uspešnosti prevzemne ponudbe. Napodlagi določbe 2. točke prvega odstavka 30. člena ZPre – 1 sme prevzemnik po tem, ko je102 Več o tem tudi v točki 63.4.1.70

ila prevzemna ponudba objavljena, le to spremeniti z določitvijo nižjega praga uspešnosti(ta se lahko spremeni tudi do te mere, da praga uspešnosti več ni). Sprememba prevzemneponudbe z dvigom praga uspešnosti ni mogoča.O znižanju praga uspešnosti mora prevzemnik ustrezno obvestiti javnost (objava), onavedenem pa mora obvestiti tudi Agencijo in KDD. Akceptanti, ki so prevzemno ponudbosprejeli pred njeno spremembo, od ponudbe ne morejo odstopiti, pač pa se zanje šteje, daso jo sprejeli. Gre za logično posledico dejstva, da gre za spremembo prevzemne ponudbe,ki je za akceptante ugodnejša (to še posebej velja za primer druge dopustne spremembeprevzemne ponudbe, ki se nanaša na višjo ponudbeno ceno).21. 4. Prag uspešnosti konkurenčne ponudbeZPre – 1 za konkurenčno prevzemno ponudbo določa nekatera posebna pravila, med drugimtudi glede praga uspešnosti. Ker navedeno določa poseben člen (44. člen ZPre – 1), ga vtem delu zgolj omenjamo (več o njegovi vsebini v ustrezni točki tega gradiva).21. 5. Objava obvestila o doseženem pragu uspešnosti ponudbeKo prevzemnik doseže prag uspešnosti ponudbe, mora to dejstvo naslednji dan objaviti.Glede objave podatkov mora prevzemnik slediti določbi 9. člena ZPre – 1. Za objavoobvestila o doseženem pragu uspešnosti velja, da ga mora prevzemnik objaviti na način,predpisan za objavo prospekta z zakonom, ki ureja trg vrednostnih papirjev 103 .22. Izjeme pri obveznosti dati prevzemno ponudbo (22. člen)22. člen(izjeme pri obveznosti dati prevzemno ponudbo)(1) Oseba, ki je dosegla prevzemni prag, ni dolžna dati prevzemne ponudbe, če ga jedosegla s pridobitvijo vrednostnih papirjev:1. na podlagi neodplačnega posla, sklenjenega med zakoncema, zunajzakonskimapartnerjema, partnerjema v registrirani istospolni skupnosti ali osebami, ki so v sorodstvu vravni vrsti do vključno tretjega kolena, ali na podlagi razdelitve premoženja ob razvezi alirazveljavitvi zakonske zveze, ob prenehanju zunajzakonske skupnosti ali registriraneistospolne partnerske skupnosti;2. na podlagi dedovanja;3. pri izvedbi združitve ali delitve delniške družbe z zamenjavo za vrednostne papirje pravneosebe, ki je zaradi združitve ali delitve prenehala, če namen združitve ali delitve ni bilprevzem ciljne družbe;4. zaradi prenosa vrednostnih papirjev s prevzemnika po izvedeni prevzemni ponudbi naosebe, ki so ali za katere sešteje, da so pri njej delovale usklajeno, ali na koncernskopovezane družbe;103 Gl. 74. člen Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. št.108/10 – ZTFI-UPB3 in 78/11).71

5. s pridobitvijo večinskega deleža v prevzemniku, katere namen ni bil prevzem ciljne družbe,ali6. s pridobitvijo vrednostnih papirjev, ki so ji bili izročeni kot vložki pri ustanovitvi alipovečanju njenega osnovnega kapitala in ki ima položaj holdinške družbe;7. na podlagi izvršljive odločbe, izdane v kazenskem oziroma prekrškovnem postopku.(2) Oseba, ki je dosegla prevzemni prag, tudi ni dolžna dati prevzemne ponudbe:1. če ga je dosegla zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala družbe z umikom delnic,izvedenega na podlagi sklepa skupščine, pri sprejetju katerega ni sodelovala, ali2. če je delež glasovalnih pravic drugega delničarja ali drugih delničarjev, ki skupaj tvorijokoncern po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v ciljni družbi višji od deleža te osebe.(3) Oseba, ki je kot upnik zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja dosegla prevzemniprag oziroma dodatni prevzemni prag s pridobitvijo vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki je vpostopku zaradi insolventnosti po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradiinsolventnosti in prisilno prenehanje, ni dolžna dati prevzemne ponudbe. Obveznost datiprevzemno ponudbo te osebe nastane ob prvi nadaljnji pridobitvi vrednostnih papirjev ciljnedružbe izven postopka zaradi insolventnosti.(4) Agencija lahko opredeli podrobnejša merila glede pridobitve vrednostnih papirjev iz 3., 5.in 6. točke prvega odstavka tega člena.(5) Za osebo, ki je oproščena obveznosti dati prevzemno ponudbo po prvem ali drugemodstavku tega člena, nastane obveznost dati prevzemno ponudbo po tem zakonu ob prvinadaljnji pridobitvi teh vrednostnih papirjev, razen če prevzemnega praga ne dosega več.(6) Oseba, ki je oproščena obveznosti dati prevzemno ponudbo po prvem in drugemodstavku tega člena, mora o tem obvestiti agencijo v roku treh delovnih dni od nastopaokoliščin iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, razen v primeru iz 7. točke prvegaodstavka tega člena, ko mora agencijo obvestiti nemudoma, ko je obveščena o pridobitvivrednostnih papirjev.Obrazložitev22.1 Izjeme pri obveznosti dati prevzemno ponudbo – splošnoV skladu z Direktivo 2004/25/ES se je zakonodajalec odločil in odstopanja od splošnih pravil,ki določajo obveznost izstavitve prevzemne ponudbe uredil z vključitvijo le teh v nacionalnapravila, tako da je v 22. Členu ZPre-1 taksativno določil osem izjem zaradi katerihprevzemniku, ki je dosegel prevzemni prag ni potrebno dati prevzemne ponudbe.22.2. Privilegirane pridobitvePrvi sklop izjem predstavljajo tako imenovane privilegirane pridobitve. Gre za pridobitve napodlagi neodplačnih pravnih poslov sklenjenih med zakonci oziroma izvenzakonskimipartnerji, partnerji v registrirani istospolni skupnosti ali med osebami, ki so v sorodu v ravni72

vrsti do vključno tretjega kolena, zaradi razdelitve premoženja ob razvezi oziromaprenehanju partnerske skupnosti.Prav tako predstavlja privlegirano pridobitev tudi pridobitev vrednostnih papirjev na podlagidedovanja.K temu sklopu izjem po mnenju Agencije lahko prištejemo še primere, ko prevzemnik napodlagi različnih zakonov ex lege, brez svoje volje pridobi vrednostne papirje ciljne družbe.Tako na primer Republika Slovenija na podlagi Zakona o dedovanju, 104 Zakona o finančnemposlovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, 105 Zakona o odvzemupremoženja nezakonitega izvora, 106 pridobi določeno premoženje med katerim so lahko tudivrednostni papirji ciljnih družb. V vseh teh primerih se Republika Slovenija premoženju nemore odpovedati, niti nima nikakršnega vpliva na samo pridobitev – pridobitev se namrečzgodi.22.2. Preseganje prevzemnega praga zaradi statusno pravnih spremembNaslednjo izjemo predstavljajo primeri, ko zaradi statusno pravnih sprememb združitve(pripojitve ali spojitve) ali delitve (razdelitev, oddelitev ali izčlenitev) delničarji delniškedružbe, ki je zaradi združitve ali delitve prenehala, pridobijo vrednostne papirje nove ciljnedružbe in presežejo prevzemni prag niso dolžni dati prevzemne ponudbe če namen delitveali združitve ni bil prevzem ciljne družbe. Postopek združitve in delitve je natančno določen vZGD-1 in zahteva precejšen nabor dokumentov in soglasje skupščine delničarjev družb, ki sov postopku združitve ali delitve udeležene. Med ostalimi dokumenti mora poslovodstvo vsakeod družb, ki je udeležena v postopku združitve ali delitve pripraviti poročilo o združitvi alidelitvi. V poročilu mora poslovodstvo v skladu s 582. členom in 626. členom ZGD-1 vporočilu razložiti ter pravno in ekonomsko utemeljiti razloge za združitev oziroma delitev terposledice le te.22.3. Prenos vrednostnih papirjev po uspešno izvedenem prevzemnem postopku naosebe, ki delujejo usklajenoZakon določa, da prevzemne ponudbe niso dolžne dati osebe, ki so ali za katere se šteje dadelujejo usklajeno in na katere je prevzemnik po izvedenem prevzemnem postopku preneselvrednostne papirje. Prav tako obveznost dati prevzemno ponudbo ne nastopi, če prevzemnikpo izvedenem prevzemnem postopku vrednostne papirje prenese na koncernsko povezanedružbe. V teh primerih gre zgolj za formalno spremembo lastništva, kontrola nad ciljnodružbo pa ostane osebam, ki so med seboj povezane na podlagi sporazuma ali se zanje napodlagi zakona domneva, da delujejo usklajeno ali pa so koncernsko povezane družbe.Osebe, ki so na kakršen koli način sodelovale pri prevzemu, lahko po uspešno izvedenem104 Zakon o dedovanju (ZD), Ur. l. RS, št. 15/1976, 23/1978, 17/1991, 13/1994, 40/1994 odl.US:U-I-3/1993-17, 82/1994,117/2000 Odl.US:U-I-330/97-28, 67/2001, 83/2001, ki v 9. členu določa: »Zapuščina brez dedičev postane lastnina RepublikeSlovenije.«105 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Ur. l. RS, št.126/07,40/09, 59/09, 52/10,106/10, 26/11, 47/11, 87/11, ki v drugem odstavku 374. člena določa: »Če upniki ali družbeniki ne pristanejona prevzem premoženja iz prvega odstavka tega člena, se to premoženje prenese na Republiko Slovenijo.106 Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), Ur. l. RS št. 91/2011, ki v 34. členu določa: »V sodbi, s katerougodi tožbenemu zahtevku, sodišče ugotovi, da je določeno premoženje nezakonitega izvora, ga odvzame lastniku in odloči, dato premoženje s pravnomočnostjo sodbe postane last Republike Slovenije.«73

prevzemnem postopku med seboj prosto prenašajo vrednostne papirje, brez obveznosti datiprevzemno ponudbo.22.4. Pridobitev večinskega deleža v prevzemniku, katere namen ni bil prevzem ciljnedružbeKot možno izjemo zakon navaja pridobitev večinskega deleža v prevzemniku, katere namenni bil prevzem ciljne družbe. S tem so mišljeni primeri, ko prevzemnik pridobi večinski delež vciljni družbi, ki ima v večinski lasti še kakšno ali kakšne ciljne družbe, namen pa ni bilprevzem te ali teh družb, temveč le prevzem ciljne družbe. Ali so izpolnjeni pogoji za uporabote izjeme Agencija ugotavlja v vsakem posamičnem primeru upoštevaje vsa dejstva inokoliščine.Primer v katerem je Agencija menila, da so okoliščine takšne, da opravičujejo uporabo teizjeme je sledeč:Delničar A, ki na podlagi neizpodbitne domneve deluje usklajeno z delničarji (B, C,D, E), pouspešno izvedeni dokapitalizaciji, s katero se zagotovi družbi X zakonsko zahtevanakapitalska ustreznost postane, skupaj s temi delničarji večinski delničar družbe X. Zaradivečinskega deleža v družbi X nastopi zakonska domneva o usklajenem delovanju delničarjaA z družbo X. Zaradi tega se v ciljnih družbah (O,P,R), kjer so obstoječi delničarji, delničarA in/ali delničarji ki z njim delujejo usklajeno (B,C,D,E), prištejejo še delnice katerih delničarje družba X, zaradi tega pa se skupni delež teh oseb v teh ciljnih družbah poveča prekoprevzemnega praga.Ali je zaradi nastale situacije nastopila obveznost delničarja A in/ali ostalih, ki z njim delujejousklajeno (B,C,D,E,X), dati prevzemno ponudbo za ciljne družbe O,P,R?V konkretnem primeru, delničarju A in ostalim delničarjem, ki z njim delujejo usklajeno ni bilopotrebno dati prevzemne ponudbe za ciljne družbe O,P,R iz razloga, ker namen delničarja Apri dokapitalizaciji družbe X ni bil prevzem ciljnih družb O,P,R ampak je bil namendokapitalizacije zagotoviti družbi X zakonsko zahtevano kapitalsko ustreznost.22.5. Pridobitev vrednostnih papirjev izročenih kot stvarni vložek pri ustanovitvi alipovečanju osnovnega kapitala holdinške družbeZakon kot izjemo določa tudi pridobitev vrednostnih papirjev preko prevzemnega praga podpogojem, da je bil prevzemni prag dosežen s pridobitvijo vrednostnih papirjev, ki so biliizročeni družbi, ki ima status holdinške družbe, kot stvarni vložek pri ustanovitvi ali povečanjunjenega osnovnega kapitala. Da gre za holdinško družbo morata biti kumulativno izpolnjenapogoj, da ima ta družba v lasti večino deleža v drugi ali drugih pravno samostojnih družbah,in da opravlja dejavnost holdinga. Se pravi, da ustanavlja, financira in upravlja to družbo alidružbe katerih večinski lastnik je. Na primer: Družbenik A ustanovi družbo C, ki jeregistrirana za opravljanje dejavnosti holdinga s stvarnim vložkom 47% delež v družbi B.Družbi C v tem primeru kljub preseganju prevzemnega praga v družbi B ni potrebno datiprevzemne ponudbe. Družbenik A namreč še vedno preko holdinške družbe C katere edinidelničar je, kontrolira družbo B. Dejansko gre za izjemo, ki jo je zakonodajalec priznal iz74

azloga, ker gre zgolj za prenos kontrole ciljne družbe iz prvotnega delničarja A na holdinškodružbo C, pri čemer pa se za preostale male delničarje razmere v smislu obvladovanja ciljnedružbe B de facto niso spremenile.Agencija pa opozarja, da za izjemo iz 6. točke prvega odstavka tega člena ne gre v primeru,ko se delničarju pri dokapitalizaciji družbe zaradi tega, ker ostali obstoječi delničarji neizkoristijo prednostne pravice do vplačila novih delnic, njegov delež avtomatično povečapreko prevzemnega praga. Da bi se takšni situaciji v naprej izognili, Agencija predlaga, da sena vpisnem potrdilu ob vplačilu dokapitalizacijskega zneska izrecno navede, da delničarglede na končni izid dokapitalizacije vpisuje le tolikšno število delnic s katero ne bo presegelprevzemnega praga, morebitni presežek pa se vrne.22.6. Preseganje prevzemnega praga zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala z umikomdelnicRavno obraten primer kot pri prejšnji točki pa nastopi, če se zmanjša osnovni kapital družbez umikom delnic in delničar zaradi tega preseže prevzemni prag. Zakonodajalec je takšnemudelničarju priznal izjemo in ga oprostil dati prevzemno ponudbo samo pod pogojem, da tadelničar ni sodeloval pri sprejetju takšnega sklepa. Prav vseeno je ali se delničar skupščine,ki je odločala o sprejetju takšnega sklepa sploh ni udeležil, ali se je samo pri tej točki vzdržalglasovanja ali pa je morda celo glasoval proti sprejetju takšnega sklepa. Pomembno je le, dani glasoval za sprejetje takšnega sklepa.22.7. Delež drugega delničarja ali koncernsko povezanih delničarjev večji od deležaprevzemnikaKot zadnjo izjemo, ki pa je v praksi najbolj prisotna, je zakonodajalec določil položaj, koprevzemnik, ki je sicer dosegel prevzemni prag, ni dolžan dati prevzemne ponudbe, če vciljni družbi obstaja delničar ali skupina delničarjev, ki skupaj tvorijo koncern, ki ima večjidelež od deleža prevzemnika. Razlog za priznanje izjeme je v tem, da ne glede na to, da jeprevzemnik dosegel prevzemni prag, pa dejansko ni prevzel kontrole nad ciljno družbo, sajobstaja drug delničar ali koncernsko povezana skupina delničarjev, ki je močnejša od njegain le ta obvladuje družbo. Vendar pa izjema velja le v primeru, ko je delež posameznegadelničarja višji od deleža prevzemnika oziroma če gre za koncernsko povezane osebe vskladu z ZGD-1. Ne velja pa v primeru, ko imajo višji delež od prevzemnikovega osebe, kidelujejo usklajeno (ali na podlagi sporazuma ali na podlagi domneve).Primer: Prevzemnika A in B sta v prevzemnem postopku v ciljni družbi W pridobila 38 %delež glasovalnih pravic. Po končanem prevzemnem postopku, pa sta v skladu z 2.odstavkom 12. člena pridobila še manj kot 10% delež glasovalnih pravic, tako da sta imelaskupaj 47 % delež glasovalnih pravic v ciljni družbi. Delničar C, ki se je v tej ciljni družbipribliževal 25 % deležu 107 glasovalnih pravic je Agencijo povprašal ali je v primerupreseganja prevzemnega praga v tej ciljni družbi dolžan dati prevzemno ponudbo ali lahkouporabi izjemo in svoj delež poveča do skupnega deleža delničarja A in B. Ker v konkretnem107 V času, ko je bilo vprašanje zastavljeno je bil prevzemni prag še 25 % glasovalnih pravic, sedaj pa je 1/3 delež glasovalnihpravic v ciljni družbi.75

primeru delničarja A in B ni šlo za delničarja, ki bi tvorila koncern po zakonu, ki urejagospodarske družbe, je Agencija delničarju C pojasnila, da deleža glasovalnih pravic brez dabi dal prevzemno ponudbo ne more povečati do skupnega deleža delničarja A in B, lahko pasvoj delež poveča le do toliko, da bo njegov delež nižji kot je delež posameznega največjegadelničarja. V primeru, da bi bil delež 47 % med delničarjema A in B razdeljen na 30 % in 17% potem bi delničar C svoj delež lahko povečal na delež 30 % minus ena delnica.Zanimivo odločitev glede uporabe izjeme iz 2. točke drugega odstavka 22. člena sta vprimeru, ki ga bomo opisali v nadaljevanju, zavzeli Okrožno sodišče v Kopru s sodbo opr. št.Pg 344/2008 in Višje sodišče v Kopru s sodbo Opr. št. Cpg 91/2009.Prevzemniki A, B, C, D in E in so na podlagi sporazuma delovali usklajeno in v ciljni družbi Ypresegli prevzemni prag s pridobitvijo 49,41% deleža glasovalnih pravic. V ciljni družbi Y jeobstajal delničar P, katerega delež glasovalnih pravic je znašal 32,63%. Agencija je izdalaodločbo s katero je ugotovila, da so prevzemniki A,B,C,D in E na podlagi sporazuma delovaliusklajeno in presegli prevzemni prag, zato jim je prepovedala uresničevati glasovalnepravice v ciljni družbi Y, dokler ne bodo dali prevzemne ponudbe oziroma dokler svojegadeleža v ciljni družbi Y ne bodo znižali pod prevzemni prag. Kakšen mesec po izdaji odločbeAgencije je bila sklicana skupščina ciljne družbe Y. Delničarji A,B,C,D in E so nekaj dni predzasedanjem skupščine odsvojili tolikšno količino delnic ciljne družbe, da je njihov deležglasovalnih pravic znašal 32,37 %, se pravi manj kot delež glasovalnih pravic delničarja P.Delničarji A,B,C,D in E so se udeležili navedene skupščine in izvrševali svoje glasovalnepravice. Agencija je zaradi tega pri pristojnem sodišču na podlagi 1. odstavka 64. členaZPre-1 vložila tožbo za razveljavitev sklepov skupščine, ki so bili sprejeti, saj po njenemmnenju delničarji A,B,C,D in E ne bi smeli glasovati saj so jim bile glasovalne praviceodvzete dokler ne bodo dali prevzemne ponudbe oziroma dokler svojega deleža ne bodoznižali pod (tedaj veljavni!) prevzemni prag, ki je bil po mnenju Agencije 25% delež 108glasovalnih pravic.Sodišči sta v tem primeru zavzeli stališče, da so delničarji A,B,C,D in E s tem ko so odsvojilitoliko delnic, da je njihov skupni delež glasovalnih pravic znašal manj kot delež delničarja P,ravnali v skladu z 2. točko prvega odstavka 63. člena v povezavi z 2. točko drugega odstavka22. člena ZPre-1, zato je obveznost dati prevzemno ponudbo s tem prenehala in so znovapridobili glasovalne pravice iz vseh delnic, katerih imetniki so še ostali. Po mnenju sodiščslovenska prevzemna zakonodaja pozna poleg splošnega (25% delež glasovalnih pravic 109 )prevzemnega praga tudi druge »posebne« prevzemne pragove, ki so prilagojeni posebnimsituacijam, ki so opredeljene kot izjeme v 22. členu ZPre-1. Takšen posebni prevzemni pragpredstavlja višina deleža delničarja, ki ima v ciljni družbi višji delež glasovalnih pravic kotprevzemnik. Zaradi navedenega sta sodišči mnenja, da bi morala biti razlaga prevzemnegapraga v določbi 2. točke prvega odstavka 63. člena ZPre – 1 širša in bi morala zajemati tudisituacije določene v 22. členu istega zakona.108 Sedaj znaša prevzemni prag 1/3 delež glasovalnih pravic v ciljni družbi.109 V času odločanja sodišč je bil prevzemni prag še 25 % glasovalnih pravic, sedaj pa je 1/3 delež glasovalnih pravic v ciljnidružbi.76

Agencija se s takšnim stališčem sodišča ne more strinjati in meni, da gre v takšnih primerihza izigravanje zakona 110 . Namen 63. člena ZPre-1 je sankcioniranje položajev v katerih bimorale osebe dati prevzemno ponudbo pa tega niso storile. Odločba Agencije se je nanašalana čas, ko so tožene stranke presegale prevzemni prag in tudi delež do takrat največjegadelničarja. Sankcija za takšno kršitev predvidena v 63. členu pa je izstavitev prevzemneponudbe ali odsvojitev pod prevzemni prag, ki je bil 25 % delež 111 glasovalnih pravic. S temda so odsvojili toliko delnic da so prišli pod delež največjega delničarja po našem mnenjuniso ravnali v skladu s 63. členom ZPre – 1. Izjema iz 22. člena ZPre – 1 bi bila pravilnouporabljena, če bi se prevzemniki, ki so presegli prevzemni prag ustavili pod deležemnajvečjega delničarja.22.8. Prenos vseh delnic z enega delničarja na novega delničarjaAgencija je bila že večkrat povprašana ali je potrebno objaviti prevzemno ponudbo v primeru,ko je imetnik delnic ciljne družbe en sam delničar, ki želi iz družbe izstopiti in svoj deležprodati novemu delničarju.Agencija meni, da je v teh primerih potrebno izhajati iz namena zakona, ki je predvsemzaščita manjšinskih delničarjev. Ker v takšnih primerih manjšinski delničarji ne obstajajo,prevzemniku zato ni potrebno dati prevzemne ponudbe.22.9. Pridobitev na podlagi izvršljive odločbe izdane v kazenskem ali prekrškovnempostopkuKot izjema, ko prevzemniku, ki je dosegel prevzemni prag ni potrebno dati prevzemneponudbe, je določen tudi primer, ko so vrednostni papirji pridobljeni na podlagi izvršljiveodločbe izdane v kazenskem ali prekrškovnem postopku. Razlog za priznanje izjeme je vtem, da v takšnih primerih prevzemnik nima nikakršnega vpliva na izvršitev takšne odločbe inse mu pridobitev zgodi na podlagi le te.22.10. Pridobitev vrednostnih papirjev v insolvenčnih postopkihZ novelo ZPre-1C je zakonodajalec kot izjemo priznal tudi primere, ko upniku ciljne družbe,ki je v postopku zaradi insolventnosti svoje terjatve zamenjal za vrednostne papirje ciljnedružbe in s tem dosegel prevzemni prag, ni potrebno dati prevzemne ponudbe. V postopkuzaradi insolventnosti, katere namen je reševanje družb, je potrebno interese lastnikov medkaterimi so tudi manjšinski delničarji začasno postaviti za interese družbe in upnikov, ki sopripravljeni s svojimi vložki reševati družbo in ji omogočiti nadaljnje poslovanje. V primeru, dati upniki ne bi bili oproščeni dati prevzemno ponudbo, bi se možnosti za reševanje družb, kiso zašle v težave precej zmanjšale. Interes vseh delničarjev pa bi moral biti ohranitevdružbe. V kolikor se po končanem postopku insolventnosti deleži glasovalnih pravicpovečajo, pa nastopi obveznost dati prevzemno ponudbo.110 Podobno stališče ima Vrhovno sodišče RS. Glej 42. točko obrazložitve sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. G 6/2011 z dne28. 5. 2012.111 V času odločanja sodišč je bil prevzemni prag še 25 % glasovalnih pravic, sedaj pa je 1/3 delež glasovalnih pravic v ciljnidružbi.77

V primeru, ko v ciljni družbi, ki je v postopku prisilne poravnave, v skladu s 199a. členomZFPPIPP, pride do zmanjšanja osnovnega kapitala na 0 EUR, razveljavitve vseh obstoječihdelnic in istočasnega povečanja osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki, po izvedenempovečanju delež posameznega delničarja, ki z vplačilom denarnega zneska doseže delež, kidosega prevzemni prag, ne gre za izjemo po tretjem odstavku 22. člena. Ta izjema namrečvelja le za upnike, ki so v postopku zaradi insolventnosti zaradi finančnega prestrukturiranjadosegli prevzemni prag. Opisana izjema pa ne velja za delničarje, ki so imeli na dansprejema sklepa o povečanju osnovnega kapitala položaj delničarja insolventnega dolžnikain imajo pravico do vpisa in vplačila novih delnic.Vendar pa po mnenju Agencije v zgoraj navedenih okoliščinah tudi za delničarje obveznostobjave prevzemne ponudbe ne nastopi. V primeru, ko se namreč kapital zniža na 0 EUR inse istočasno poveča, ne obstojijo (več) mali delničarji, ki bi jih ZPre-1 moral varovati.Zainteresirani delničarji - lahko pa tudi upniki - istočasno na novo vstopijo v družbo. Gre zapodobno situacijo kot ob ustanovitvi nove družbe: v takšnem primeru pa obveznostprevzemne ponudbe ne nastane, če tudi delež posameznega delničarja dosega ali presegaprevzemni prag.22. a Pridobitev vrednostnih papirjev na podlagi unovčevanja zavarovanja (22. a člen)22. a člen(pridobitev vrednostnih papirjev na podlagi unovčevanja zavarovanja)(1) Prevzemne ponudbe ni dolžna dati banka oziroma banka države članice po zakonu, kiureja bančništvo (v nadaljnjem besedilu: banka), ki je prevzemni prag oziroma dodatniprevzemni prag dosegla s pridobitvijo vrednostnih papirjev ciljne družbe na podlagiunovčenja zavarovanja, katerega predmet so bili vrednostni papirji ciljne družbe.(2) Iz vrednostnih papirjev ciljne družbe, ki jih je banka pridobila na način iz prvega odstavkatega člena, banka ne sme uresničevati glasovalnih pravic.(3) Za banko, ki je oproščena obveznosti dati prevzemno ponudbo po prvem odstavku tegačlena, nastane obveznost dati prevzemno ponudbo po poteku dveh let od pridobitvevrednostnih papirjev na način iz prvega odstavka tega člena.(4) O pridobitvi vrednostnih papirjev na način iz prvega odstavka tega člena mora bankaobvestiti agencijo v treh delovnih dneh od pridobitve.ObrazložitevZ novelo ZPre-1C je zakonodajalec obveznost dati prevzemno ponudbo oprostil tudi banke,ki so vrednostne papirje ciljne družbe pridobile na podlagi unovčenja zavarovanja, kateregapredmet so bili vrednostni papirji ciljne družbe, pod pogojem, da iz teh vrednostnih papirjevne izvršujejo glasovalnih pravic. Namen unovčenja zavarovanja je namreč poplačilo terjatevin ne upravljanje ciljne družbe. Postopki prodaje večjih paketov vrednostnih papirjev so ponavadi dolgotrajnejši, zato zakon bankam omogoča, da jim s prodajo ni potrebno hiteti78

oziroma prodati na vrat na nos, ampak v roku dveh let od pridobitve, saj se s premišljenoprodajo lahko iztrži več, kar pa je v interesu tako banke kot dolžnika, ki je v zavarovanje dalvrednostne papirje.23. Pooblaščeni član (23. člen)23. člen(pooblaščeni član)V imenu in za račun prevzemnika mora dati prevzemno ponudbo in v postopku v zvezi z njoopraviti druga pravna dejanja borznoposredniška družba, ki ima položaj registrskega člana (vnadaljnjem besedilu: pooblaščeni član).ObrazložitevPrevzemnik prevzemne ponudbe in s prevzemom povezanih dejanj ne more dati oz. voditisam, ampak mora to storiti preko pooblaščenega člana.Pooblaščeni član, ki v imenu in za račun prevzemnika da prevzemno ponudbo in vprevzemnem postopku za prevzemnika opravlja druga pravna dejanja, je borznoposredniškadružba, ki ima položaj registrskega člana.Pojem borzno posredniška družba 112 , ki se uporablja v Zakonu o prevzemih, ne predstavljasamo borznoposredniške družbe, kot jo definira ZTFI-1 113 , temveč zajema tudi banko alidrugo investicijsko podjetje, ki je upravičeno opravljati storitve v zvezi z vrednostnimi papirjiin drugimi finančnimi instrumenti na območju Republike Slovenije (2. točka prvega odstavka3. člena ZPre – 1). Seznam vseh družb, ki imajo dovoljenje za opravljanje investicijskihstoritev in poslov 114 je objavljen na spletni strani Agencije.Pojem registrski član v skladu z 9. točko prvega odstavka 3. člena ZPre-1 predstavljaborznoposredniško družbo, ki ima položaj člana klirinško-depotne družbe in ki na podlagipogodbe imetnikom nematerializiranih vrednostnih papirjev vodi račune teh vrednostnihpapirjev.Registrski član je tako oseba, ki za akceptanta opravlja ustrezna dejanja, potrebna zasprejem prevzemne ponudbe.Registrskega člana je treba razlikovati od pooblaščenega člana. Čeprav ima tudi pooblaščeničlan položaj člana klirinško depotne družbe, pooblaščeni član v postopku s prevzemnoponudbo opravlja pravna dejanja za prevzemnika in ne za akceptante.112 Definiran v 3. členu ZPre-1.113 Drugi odstavek 11. člena ZTFI določa, da je borzno posredniška družba investicijsko podjetje s sedežem v RepublikiSloveniji, ki ni banka in ki je pridobilo dovoljenje Agencije za opravljanje investicijskih storitev in poslov.114 Obsega: borznoposredniške družbe, ki jim je agencija izdala dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov, banke,ki jim je Banka Slovenije izdala dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev in poslov in družbe za upravljanje, ki jim jeagencija izdala dovoljenje za opravljanje storitev gospodarjenja oziroma pomožnih storitev.79

Pooblaščeni član je torej tisti registrski član:- ki vodi prevzemnikov račun nematerializiranih vrednostnih papirjev, v dobro kateregase, če je prevzemna ponudba uspešna, prenesejo vrednostni papirji akceptantov, in- ki ga prevzemnik pooblasti, da v njegovem imenu in za njegov račun da prevzemnoponudbo in v postopku v zvezi z njo opravi druga pravna dejanja.III. POSTOPEK V ZVEZI S PREVZEMNO PONUDBO24. Prevzemna namera (24. člen)24. člen(prevzemna namera)(1) Prevzemnik mora pred objavo prevzemne ponudbe o tem, da namerava dati takoponudbo (v nadaljnjem besedilu: prevzemna namera), obvestiti agencijo, poslovodstvo ciljnedružbe in organ, pristojen za varstvo konkurence, ter jo isti dan objaviti.(2) Poslovodstvo ciljne družbe in prevzemnik morata o prevzemni nameri takoj obvestitipredstavnike delavcev, če teh ni, pa delavce.(3) Prevzemnik, ki doseže prevzemni prag, mora obveznosti iz prvega odstavka tega členaizpolniti v treh delovnih dneh od dneva, ko doseže ta prag.24.1 Prevzemna namera – splošnoObrazložitevPrevzemne aktivnosti prevzemnik v praksi praviloma prične že veliko pred objavo prevzemnenamere. Predvidoma gre predvsem za pregled smotrnosti, sinergijskih učinkov, finančnekonstrukcije naložbe ter ostalih podobnih parametrov, ki določajo, ali je prevzem smiselnoizvesti. Dejansko pa se postopek v zvezi s prevzemno ponudbo, ko ideja o navedenempraviloma postane javna, prične z objavo prevzemne namere. Zaradi navedenega zaprevzemno namero velja, da mora biti objavljena na način, ki doseže čim večji obsegzainteresirane javnosti. Objavo mora tako prevzemnik v skladu z 9. členom ZPre-1 izvesti nanačin, ki ga ZTFI predvideva za razkritje prospektov 115 , obvezno pa tudi v dnevniku, ki izhajana celotnem območju Republike Slovenije.O prevzemni nameri mora prevzemnik pred njeno objavo obvestiti Agencijo, poslovodstvociljne družbe in Javno Agencijo Republike Slovenije za varstvo konkurence, ter jo isti danobjaviti, kot to določa drugi odstavek 9. člena ZPre-1.115 74. člen ZTFI določa objavo na enega izmed naslednjih načinov: z objavo v dnevniku, ki se prodaja na celotnem območjuRepublike Slovenije, v tiskani obliki, ki je javnosti dostopna v prostorih upravljavca organiziranega trga ali v prostorih naposlovnem naslovu izdajatelja, v elektronski obliki na javnih spletnih straneh izdajatelja, finančnih posrednikov, organiziranegatrga ali Agencije.80

V izogib situaciji, ko bi Agencija lahko domnevala, da je obvestilo o nameri zavajajoče, morabiti le-to vsaj lastnoročno podpisano.24.2. Objava prevzemne namere preden prevzemnik preseže prevzemni pragPrevzemnik, ki nima delnic z glasovalno pravico ciljne družbe ali pa ima delež, s katerim nedosega oz. presega prevzemnega praga, lahko prevzemno namero objavi kadarkoli, ker zanjrok za objavo (razen v smislu zadnjega odstavka prejšnje točke) ni predpisan z zakonom.Zapisano pomeni, da ima prevzemnik glede dejanskega pričetka postopka v zvezi sprevzemno ponudbo povsem proste roke. Nasprotno velja v situaciji iz naslednje točke.24.3. Objava prevzemne namere po tem, ko prevzemnik preseže prevzemni pragČe prevzemnik pridobi delež glasovalnih pravic ciljne družbe, s katerim preseže prevzemniprag, to ne predstavlja kršitve ZPre-1, v kolikor navedeni pridobitvi v roku treh dni (vezano nadoločbo tretjega odstavka 24. člena ZPre – 1) sledi objava prevzemne namere in obvestilozgoraj navedenih oseb, ter v nadaljevanju v zakonskih rokih prevzemna ponudba.Preseganje prevzemnega praga, če mu v predpisanem roku sledi objava prevzemne namereter prevzemne ponudbe v skladu z ZPre-1, samo po sebi ne sme predstavljati kršitveprevzemne zakonodaje.Pridobitev delnic preko prevzemnega praga je mogoče razumeti tudi kot težnjo po zagotovitvičim višjega deleža delnic z glasovalno pravico ciljne družbe s ciljem zagotovitve uspešnegaprevzema. Če torej navedenemu skladno z določbami ZPre – 1 ustrezno sledijo vsi postopki,prevzemnik za navedeno ni sankcironiran. Kar zadeva zaščito manjšinskih delničarjev velja,da zaradi navedenega ta ni v ničemer zmanjšana. Cena v prevzemni ponudbi mora enakoizpolnjevati kriterije iz 17. člena ZPre – 1 (upoštevan mora torej biti tudi predmeten nakuppreko prevzemnega praga), v primeru neuspešne prevzemne ponudbe pa prevzemnikuenako nastopijo pravne posledice iz drugega odstavka 63. člena ZPre – 1 (mirovanjeglasovalnih pravic).24.4. Priključitev novega prevzemnika k že obstoječemuObstoječemu prevzemniku, ki je že objavil prevzemno namero za prevzem določene ciljnedružbe, se lahko v času do objave prevzemne ponudbe pridruži nov prevzemnik. V takšnemprimeru je pomembno, da je sprememba o prevzemni nameri javno objavljena in da so o njejtakoj obveščene vse osebe iz 24. člena ZPre-1.Do zgoraj opisane situacije bi lahko npr. prišlo v primeru, ko bi se naknadno, po objaviprevzemne namere, prevzemniku (npr. v skladu s sporazumom o usklajenem delovanju)želela priključi še dodatna oseba. ZPre – 1 po mnenju Agencije ne vsebuje določbe, ki bitakšno ˝priključitev˝ preprečevala. Bi se bilo pa v navedenem primeru primerno na takšnospremembo odzvati čim prej, vsekakor pa v roku treh delovnih dni (rok iz tretjega odstavka24. člena ZPre – 1). Navedeno bi po mnenju Agencije veljalo predvsem za tiste situacije, kobi prvi prevzemnik samostojno obvladoval manj kot 1/3 delež glasovalnih pravic ciljne81

družbe, skupaj z osebo, s katero bi delovala usklajeno (oseba, ki bi se mu priključila) pa biprevzemni prag presegala. V nasprotnem primeru bi Agencija navedeno štela za kršitevdoločb ZPre – 1.25. Obvestilo o dogovorih (25. člen)25. člen(obvestilo o dogovorih)Poslovodstvo ciljne družbe mora v dveh delovnih dneh od objave prevzemne namereobvestiti agencijo o morebitnih dogovorih ali pogajanjih s prevzemnikom ali o tem, da takihdogovorov ali pogajanj ni.25. Obvestilo o dogovorih – splošnoObrazložitevTa člen določa, da mora poslovodstvo ciljne družbe Agencijo v dveh delovnih dneh od objaveprevzemne namere obvestiti o dogovorih ali pogajanjih s prevzemnikom ali o tem, da takihdogovorov ali pogajanj ni. Navedeno pomeni, da obveznost poslovodstva ciljne družbeobstaja ne glede na to, ali so dogovori oziroma pogajanja med obema stranema obstajali aline.Namen te določbe je seznaniti Agencijo o morebitnih poprejšnjih dogovorih in pogajanjih vzvezi s prevzemom zaradi opravljanja nadzornih nalog, ki jih Agencija vrši zaradi sprejetjaustreznih ukrepov, med drugim tudi v primeru nevarnosti zavajanja vlagateljev.Tako velja, da mora poslovodstvo ciljne družbe Agencijo obvestiti npr. o sodelovanju sprevzemnikom glede pogojev prevzema kontrolnega deleža družbe, glede omejitveobrambnih dejanj ciljne družbe, morebitne prodaje lastnih delnic ali delnic z glasovalnopravico v lasti članov uprave ciljne družbe prevzemniku ipd.25.1. Objava obvestila o dogovorih25. člen ZPre – 1 ne določa, da bi morala ciljna družba obvestilo o dogovorih javno objaviti.Ne glede na zapisano pa se je v zvezi s tistimi ciljnimi družbami, s katerih delnicami zglasovalno pravico se trguje na organiziranem trgu (ciljne družbe iz prvega odstavka 4. členaZPre – 1; t. j. javne družbe) oblikovala drugačna praksa. Javne družbe so namreč na podlagidoločb ZTFI 116 dolžne objavljati notranje informacije, ki bi lahko vplivale na ceno njenihvrednostnih papirjev (v tem primeru torej delnic z glasovalno pravico). Javne družbe takopraviloma ocenijo, da obvestilo o dogovorih izpolnjuje kriterije iz 373. člena ZTFI (kriteriji, kidoločajo, kdaj posamezna informacija šteje za notranjo informacijo), zato jih sočasno s116 3. poglavje ZTFI javnim družbam predpisuje obveznosti razkrivanja nadzorovanih informacij (106. člen ZTFI), 10. poglavje pakonkretneje predpisuje obveznosti glede razkrivanja notranjih informacij.82

predložitvijo Agenciji tudi javno objavijo. Objavo izvršijo na način iz 1. točke prvega odstavka136. člena ZTFI 117 .26. Izjava o prevzemni nameri (26. člen)26. člen(izjava o prevzemni nameri)(1) Če na podlagi razmer na trgu kapitala izhaja, da namerava prevzemnik opraviti prevzem,zlasti pa:1. če med dvema osebama obstaja dogovor o prevzemu;2. če je cena vrednostnega papirja na organiziranem trgu pomembno narasla in bi se iz tegadalo sklepati, da bo dana prevzemna ponudba, ali3. če je pristojni organ prevzemnika dokončno določil ceno v prevzemni ponudbi, ki še niobjavljena,lahko agencija od takega prevzemnika zahteva, da v 24 urah od prejema zahteve agencijedoločno izjavi, ali namerava dati prevzemno ponudbo.(2) V primeru iz prejšnjega odstavka lahko agencija od poslovodstva ciljne družbe zahteva,da v 24 urah od prejema zahteve agencije določno izjavi, ali je seznanjeno s prevzemnonamero.(3) Prevzemnik in poslovodstvo ciljne družbe morata v roku iz prvega in drugega odstavkatega člena posredovati vsebino izjave o prevzemni nameri agenciji in jo objaviti.ObrazložitevZakon o prevzemih Agenciji omogoča, da lahko v primeru suma, da določena osebapripravlja prevzem nad neko ciljno družbo, od te osebe zahteva, da se v kratkem roku (24 urod prejema zahteve Agencije) izjasni o tem, ali namerava dati prevzemno ponudbo ali ne.Prav tako lahko Agencija zahteva pojasnilo tudi od poslovodstva ciljne družbe, in sicer da sev enakem roku kot prevzemnik izjasni o tem, ali je seznanjeno s prevzemno namero.Namen te določbe je seznaniti tako Agencijo kot vse preostale delničarje ciljne družbe zinformacijo, da se nad določeno ciljno družbo pripravlja prevzem. Ta informacija je Agenciji vpomoč pri opravljanju njene nadzorne naloge, tudi za primer, da bi šlo za zavajanjevlagateljev, preostalim delničarjem pa mora biti dana možnost, da s prodajo delnicprevzemniku zapustijo ciljno družbo.Tako poslovodstvo kot ciljna družba morata izjavo, ki jo posredujeta Agenciji, tudi objaviti.Glede objave velja prvi odstavek 9. člena ZPre-1, ki pravi, da če zakon določa dolžnostobjave, jo je treba izpolniti na način, predpisan za objavo prospekta z zakonom, ki ureja trgvrednostnih papirjev (ZTFI) in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.117 Citiran člen določa, da mora javna družba nadzorovano informacijo (notranje informacije sodijo mednje) objaviti na način, kiomogoča hiter dostop do teh informacij na nediskriminacijski podlagi.83

Sankcija v primeru, da poslovodstvo ali prevzemnik Agenciji v predpisanem roku neposredujeta vsebine izjave o prevzemni nameri in je ne objavita, je prekršek po 9. alineiprvega odstavka 72. člena ZPre-1.27. Odstop od prevzemne namere (27. člen)27. člen(odstop od prevzemne namere)(1) Če prevzemnik po objavi prevzemne namere od nje odstopi, eno leto po tem ne sme datinove prevzemne ponudbe, razen če za ta odstop pridobi soglasje agencije.(2) Agencija izda soglasje za odstop od prevzemne namere, če so razlog zanj okoliščine iz52. člena tega zakona.27.1. SplošnoObrazložitevObvestilo o namenu podati prevzemno ponudbo (prevzemna namera) ne povzroči posledicle za prevzemnika (npr. dolžnosti objave, obvestila predstavnikom delavcem ciljne družbe,naknadne objave prevzemne ponudbe), ampak tudi za ciljno družbo. Le-te so lahko enkratne(npr. obveznost obvestiti predstavnike delavcev, dolžnost obvestitve Agencije gledemorebitnih dogovorih ali pogajanjih s prevzemnikom) ali pa trajn(ejš)e narave (uveljavitevpravila nevtralnosti uprave). Predvsem slednje lahko ciljno družbo pri poslovanju resnoomejuje.Določbe, ki omejujejo odstop od prevzemne namere, zato zasledujejo cilj, da bi bileaktivnosti prevzemnika resne oziroma odgovorne že v fazi, ko potencialni prevzemnik zgoljoblikuje namero prevzeti ciljno družbo – in ne šele v fazi, ko že pridobi dovoljenje Agencije zaprevzemno ponudbo, deponira ustrezna denarna sredstva (garancijo) oziroma nadomestnevrednostne papirje in objavi prevzemno ponudbo s ponudbenim dokumentom. Določitevpogojev za odstop od prevzemne namere in posledic odstopa od prevzemne namere brezsoglasja Agencije je po našem mnenju sorazmerna posledicam, ki doletijo ciljno družbo vprimeru (neresne) prevzemne namere.27.2. Pogoji za odstop od prevzemne namereOkoliščine iz 52. člena ZPre-1 so – tako kot za preklic prevzemne ponudbe – upravičenrazlog za odstop od prevzemne namere, pod pogojem, da Agencija za odstop izda soglasje.Za razliko od preklica prevzemne ponudbe pa v primeru, ko obstojijo okoliščine iz 52. členaZPre – 1 in to dejstvo ugotovi tudi Agencija, odstop od prevzemne namere nima za posledicoprepovedi podati novo prevzemno ponudbo. Povedano drugače, za odstop od prevzemne84

namere ni potrebno, da so podane okoliščine iz 52. člena ZPre-1 (kot pri preklicu prevzemneponudbe), a v tem primeru prevzemnik eno leto ne sme dati nove prevzemne ponudbe.Kot »okoliščine iz 52. člena tega zakona« je po našem mnenju potrebno upoštevati le»okoliščine, ki tako otežujejo izpolnitev obveznosti prevzemnika, da nakup vrednostnihpapirjev ne ustreza več njegovemu pričakovanju in bi bilo po splošnem mnenju nepravičnoohraniti pogodbe v veljavi.« (spremenjene okoliščine) 118 ne pa tudi ostalih dveh okoliščinoziroma dejstev, na katere se sklicuje 52. člen ZPre – 1 (prospekt, konkurenčna prevzemnaponudba).Prevzemna namera je obvestilo prevzemnika podano Agenciji, poslovodstvu ciljne družbe inorganu, pristojnemu za varstvo konkurence, da namerava dati prevzemno ponudbo, ki setako po obliki kot tudi po vsebini pomembno razlikuje od ponudbenega dokumentaprospekta. Vsebine prevzemne namere zakon ne določa, medtem ko zelo natančno določavsebino prospekta (28. člen ZPre – 1). Med drugim je ena izmed bistvenih sestavinprospekta tudi opis okoliščin, v katerih prevzemnik lahko prekliče prevzemno ponudbo (5.točka drugega odstavka 28. člena ZPre - 1). Različnost v vsebini, navsezadnje pa tudi vnamenu dokumenta (obvestilo določenim naslovnikom in javnosti o nameri za prevzem –prevzemna namera; opis konkretne ponudba za odkup delnic, naslovljena imetnikom delnic –prospekt) nakazuje zaključek, da sklica na določbo 52. člena ZPre – 1 ni mogoče razumeti vsmeri, da bi moral za (opravičljiv) odstop od prevzemne namere prevzemnik to že predvidetiv prevzemni nameri.Iz podobnih razlogov kot okoliščine, ki bi opravičevala odstop od prevzemne namere tudi nimogoče upoštevati »konkurenčne prevzemne namere«. Dejstvo, da obstaja še enpotencialni prevzemnik, ki je izkazal »zgolj« prevzemno namero – pri čemer se sploh še neve in ne more vedeti, ali bo prevzemna ponudba drugega interesenta takšna, da mu bopovzročala konkurenco (zaradi boljše cene, nižjega pragu uspešnosti, boljšega denarnegarazmerja, ambicioznejšega poslovnega načrta po opravljenem prevzemu ipd.) navsezadnjepa niti to, ali po konkurenčna ponudba sploh podana – po našem mnenju ne morepredstavljati opravičljivega razloga za odstop od prevzemne namere.Spremenjene okoliščine, ki opravičujejo odstop od prevzemne namere, so sicer obravnavanev pojasnilih k 52. členu ZPre-1. 11927.3. Pravne posledice odstopa od prevzemne namereV primeru, da prevzemnik za odstop od prevzemne namere pridobi soglasje Agencije,pravnih posledic ni.Drugače je v primeru, ko prevzemnik za odstop od prevzemne namere ne pridobi soglasjaAgencije, ko torej zanj niti ne zaprosi oziroma ko Agencija izdajo soglasja zavrne, ker nisopodane okoliščine iz 52. člena ZPre-1.118 Glej pojasnila k 52. členu.119 Glej tudi sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. G 7 / 2012 z dne 15.10.2012.85

Zakon sicer povsem jasno določa, da prevzemnik, ki za odstop od prevzemne namere nepridobi soglasja Agencije, eno leto od odstopa ne sme dati nove prevzemne ponudbe. S temv zvezi pa se pojavlja vprašanje, ali prevzemnika, ki je sicer že imetnik delnic ciljne družbe 120 ,v takšnem primeru doleti tudi dodatna sankcija mirovanja glasovalnih pravic. Menimo, da jeodgovor na to vprašanje pritrdilen. Določba prvega odstavka 27. člena ZPre-1, ki določaprepoved podati novo prevzemno ponudbo v obdobju enega leta, je praktično identičnaprvemu delu določbe tretjega odstavka 61. člena ZPre-1, ki pa ureja pravne poslediceneuspešne prevzemne ponudbe. Poleg posledic, navedenih v 61. členu ZPre-1, pa jeposledica neuspešne prevzemne ponudbe tudi mirovanje glasovalnih pravic (drugi odstavek63. člena ZPre-1). Zato je utemeljen zaključek, da v primeru odstopa od prevzemne namerebrez soglasja Agencije, prevzemniku mirujejo tudi glasovalne pravice iz delnic, katerihimetnik je – seveda, v kolikor presega prevzemni prag.Če namreč zakon določa mirovanje glasovalnih pravic v primeru preklica prevzemneponudbe – za kar morajo biti podani isti razlogi, kot za izdajo soglasja za odstop odprevzemne namere – je namreč mogoče zaključiti, da je še toliko bolj utemeljeno, da nastopienaka sankcija v primeru, ko niti razlogi niso bili izkazani.28. Prospekt (28. člen)28. člen(prospekt)(1) Prevzemnik mora objaviti prevzemno ponudbo hkrati s ponudbenim dokumentom (vnadaljnjem besedilu: prospekt) najpozneje v 30 dneh in ne prej kakor v desetih dneh poobjavi prevzemne namere.(2) Prospekt mora vsebovati vse podatke, ki so potrebni, da imetniki vrednostnih papirjevoblikujejo ustrezno odločitev glede sprejema prevzemne ponudbe, predvsem pa:1. osebno ime in prebivališče ali firmo in sedež prevzemnika;2. delež in vrsto vrednostnih papirjev ter delež glasovalnih pravic, ki jih prevzemnik ob objaviprevzemne ponudbe že ima v ciljni družbi;3. bistvene sestavine prevzemne ponudbe iz prvega, drugega in tretjega odstavka 19. členatega zakona;4. podatke o rokih in načinu izpolnitve prevzemnikove obveznosti, ki bo nastala s sprejemomprevzemne ponudbe;5. opis okoliščin, v katerih lahko prevzemnik prekliče prevzemno ponudbo;6. datum začetka in konca roka za sprejem prevzemne ponudbe;7. pri prevzemni ponudbi, dani pod razveznim pogojem iz 20. člena tega zakona: vsebinorazveznega pogoja;8. če je v prevzemni ponudbi določen prag uspešnosti: najnižji odstotek vseh vrednostnihpapirjev ciljne družbe, ki jih mora prevzemnik skupaj z vrednostnimi papirji, ki jih že ima,pridobiti na podlagi prevzemne ponudbe, da bi ga ta zavezovala;120 Primer: prevzemnik, ki je presegel dodatni prevzemni prag, prevzemnik, ki je povečal delež glasovalnih pravic, ki jih je imelob uveljavitvi oziroma začetku uporabe zakona (75. člen, 6. člen ZPre-1B, tretji odstavek 4. člena).86

9. podatke o načinu deponiranja denarnega zneska oziroma bančne garancije in opispostopka plačila cene akceptantom;10. namen prevzemnika glede prihodnjega poslovanja ciljne družbe in družbe prevzemnika,če prevzemna ponudba vpliva nanjo, glede varovanja delovnih mest delavcev inposlovodstva, vključno z vsako spremembo pogojev zaposlovanja ter njegov strateški načrtza obe družbi z možnimi posledicami za zaposlovanje in sedež družbe;11. navedbo prava, ki se uporablja za sklenjene pogodbe,12. določitev pristojnega sodišča, in13. če je ciljna družba družba iz drugega odstavka 4. člena tega zakona, mora prevzemnik vprospektu objaviti:– pisno poročilo revizorjev o primernosti cene v prevzemni ponudbi, ki ga sestavi en ali večrevizorjev, ki jih na predlog prevzemnika imenuje sodišče. Za revizijo primernosti cene vprevzemni ponudbi se smiselno uporabljajo določbe 583. člena Zakona o gospodarskihdružbah (Uradni list RS, št. 42/06, 60/06 – popravek, 26/07 – ZSDU-B, 33/07 – ZSReg-B,67/07 – ZTFI in 10/08; v nadaljnjem besedilu ZGD-1). Revizorjem v poročilih ni treba razkritiinformacij zaradi razlogov iz prve in tretje alineje drugega odstavka 305. člena ZGD-1; in– pisno poročilo, v katerem prevzemnik pojasni primernost cene v prevzemni ponudbi inmorebitne razloge za ceno, če ta v pisnem poročilu revizorjev ni bila spoznana za primerno.(3) Če prevzemnik ponuja nadomestne vrednostne papirje, mora prospekt vsebovati tudi:1. podatke o njihovem izdajatelju;2. zadnjo tržno ceno nadomestnih vrednostnih papirjev pred objavo prevzemne ponudbe innjihovo knjigovodsko vrednost;3. natančno določene pravice imetnika, ki izhajajo iz nadomestnih vrednostnih papirjev;4. druge podatke, ki jih mora vsebovati prospekt za uvrstitev vrednostnih papirjev naorganizirani trg;5. opis postopka prenosa ponujenih nadomestnih vrednostnih papirjev in6. pri novih nadomestnih vrednostnih papirjih tudi opis postopka za njihovo izdajo.(4) Agencija lahko določi podrobnejšo vsebino prospekta.28.1 Prospekt – splošnoObrazložitevPrevzemnik mora objaviti prospekt (in prevzemno ponudbo) v zakonsko predpisanem roku, vnjem pa mora razkriti informacije, ki so predpisane z zakonom in katerih namen jeakceptantom olajšati odločitev glede tega, ali sprejeti prevzemno ponudbo ali ne.28.2 Rok za objavo prospektaRok iz prvega odstavka 28. člena ZPre-1 je materialni rok, v katerem prevzemnik po objaviprevzemne namere lahko uveljavi svojo pravico do objave prevzemne ponudbe. Prevzemnikmora objaviti prospekt (in prevzemno ponudbo) najpozneje v 30 dneh po objavi prevzemnenamere in ne prej kot v 10 dneh po objavi prevzemne namere. Navedenega roka ni mogočepodaljšati (npr. da bi prevzemnik pred iztekom tega roka vložil pisno prošnjo za podaljšanje znamenom ta rok podaljšati – primer: vložil bi prošnjo za podaljšanje roka iz razloga, da mu je87

zmanjkalo časa za pridobitev vseh listin, ki jih mora skupaj z zahtevkom in prospektompredložiti Agenciji, vendar Agencija takšne prošnje ne bi mogla odobriti), zato pravicaprevzemnika do objave prospekta po poteku tega roka preneha oziroma ugasne.28.3 Informacije, ki jih mora vsebovati prospektPrevzemnik mora prospekt sestaviti v skladu z drugim odstavkom 28. člena ZPre-1. Agencijaje na podlagi četrtega odstavka omenjenega člena predpisala podrobnejšo vsebinoprospekta s Sklepom o listinah, ki se priložijo zahtevi za izdajo dovoljenja za prevzemnoponudbo, in o podrobnejši vsebini prospekta (Uradni list, RS, št. 3/2007).Sestava prospekta je dejanje, ki ga mora prevzemnik opraviti pred objavo prevzemneponudbe in je hkrati tudi pogoj, da Agencija izda dovoljenje za prevzemno ponudbo izdrugega odstavka 32. člena ZPre-1, ki ga mora prevzemnik prav tako pridobiti pred objavoprevzemne ponudbe. Vsemu navedenemu mora torej prevzemnik zadostiti znotraj roka izprvega odstavka 28. člena ZPre-1.V primeru, da prevzemnik Agenciji predloži prospekt, ki ni sestavljen v skladu z določbodrugega odstavka 28. člena ZPre-1, Agencija v zvezi s pomanjkljivo sestavo prospektaprevzemniku izda sklep o dopolnitvi, če gre za pomanjkljivosti, ki jih je mogoče odpraviti (tretjiodstavek 544. člena ZTFI). V tem primeru se tovrstni sklepi o dopolnitvi ne nanašajo naprocesne predpostavke, ampak že na samo vsebino listine (ki mora biti zahtevi priložena, karje procesna predpostavka v skladu s 3. točko prvega odstavka 544. člena ZTFI). Če v sklepuo dopolnitvi v odrejenem roku prevzemnik Agenciji ne predloži prospekta s predpisanovsebino, potem Agencija zahtevo za izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo, s sklepomzavrže na podlagi četrtega odstavka 544. člena ZTFI. V vsakem primeru pa bo zaprevzemnika po izteku roka iz prvega odstavka 28. člena ZPre-1 nastopila že omenjenaprekluzija.29. Odgovornost za pravilnost prospekta (29. člen)29. člen(odgovornost za pravilnost prospekta)(1) Če so v prospektu navedeni neresnični podatki, so osebe, ki so ga izdelale ali sodelovalepri njegovi izdelavi, solidarno odgovorne imetnikom vrednostnih papirjev za škodo, če sovedele ali bi morale vedeti za neresničnost podatkov.(2) Osebe iz prejšnjega odstavka odgovarjajo za škodo tudi, če v prospektu niso navedenibistveni podatki, ki bi lahko vplivali na odločitev imetnika vrednostnih papirjev glede sprejemaponudbe.(3) Agencija ne odgovarja za resničnost ali popolnost podatkov, navedenih v prospektu.88

Obrazložitev29.1. Odgovornost za pravilnost prospekta - splošnoProspekt je dokument na podlagi katerega se imetniki vrednostnih papirjev z glasovalnopravico ciljne družbe odločijo o tem, ali bodo sprejeli prevzemno ponudbo, ali ne. Prospektmora tako imetnikom podati dovolj točnih informacij, da se ti lahko odločijo, ali bodo kotsolastniki ciljne družbe v njej ostali, ali bodo pod pogoji, ki jih v prospektu predstaviprevzemnik, iz nje izstopili. Glede na zapisano bi torej prevzemnik pri pripravi prospektamoral zasledovati predvsem cilj ustrezne informiranosti imetnikov vrednostnih papirjev ciljnedružbe, da bi ti lahko sprejeli ustrezno odločitev.S stališča imetnika je pomembno, da so podatki v prospektu resnični oziroma da ti nisoneresnični (prvi odstavek 29. člena ZPre – 1). Enako je s stališča imetnika pomembno, da sov prospekt vključeni vsi bistveni podatki oziroma da iz njega le ti niso izpuščeni (drugiodstavek 29. člena ZPre – 1). Če bi namreč imetnik v zvezi s prevzemno ponudbo sprejeldokončno odločitev, ki bi se kasneje izkazala za napačno (recimo da bi prevzemno ponudbosprejel), bi bilo zanj povsem nepomembno, ali jo je sprejel iz razloga, ker so bili v prospektuneresnični podatki (če bi bili torej v prospektu predstavljeni resnični podatki, se za sprejemprevzemne ponudbe ne bi odločil), ali pa iz razloga, ker mu bistvene informacije niso bilepoznane (če bi bile torej v prospektu razkrite določene bistvene informacije, se za sprejemprevzemne ponudbe ne bi odločil). Posledica zanj bi bila v obeh primerih enaka, utrpel biškodo, ki je ne bi, če bi bila razkritja v prospektu ustrezna.V obeh izmed opisanih primerov ima imetnik vrednostnih papirjev, ki je utrpel škodo, odoseb, ki so izdelale 121 prospekt, ali so pri njegovi izdelavi sodelovale, možnost uveljavljatisolidarno odškodninsko odgovornost 122 . Omenjen institut zagotavlja imetniku vrednostnihpapirjev večjo pravno varnost, saj lahko celotno odškodnino zahteva od katerega koli izmedsodelujočih pri izdelavi prospekta. Odškodninsko odgovornost sicer ureja Obligacijskizakonik (Uradni list RS, št. 97/07– OZ-UPB1).29.2. Izjava odgovornih oseb v prospektuSklep o listinah, ki se priložijo zahtevi za izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo, in opodrobnejši vsebini prospekta v poglavju 5 priloge 2 določa, da morajo biti v prospektvključeni podatki o osebah, ki so odgovorne za izdajo prospekta. V tem poglavju morajoomenjene osebe napisati in podpisati naslednjo izjavo:»Izjavljamo, da prospekt vsebuje resnične, točne, popolne in vse bistvene podatke, ki sopomembni za odločanje investitorjev o sprejemu prevzemne ponudbe.«Vsebino prospekta podpiše prevzemnik. S podpisom odgovarja za resničnost informacij,podanih v prospektu. Na ta način je tudi v prospektu ˝formalizirana˝ odgovornost oseb (npr.121 Besedo izdelati je v kontekstu obravnavanega člena potrebno razumeti predvsem v smislu izdelave besedila prospekta in nenjegove fizične izdelave.122 Solidarna odškodninska odgovornost pomeni odgovornost vseh oseb, ki so izdelale ali so sodelovale pri izdelavi prospekta,ne glede na to, katera izmed njih je dejanski povzročitelj nastale škode.89

prevzemnika, odgovorne osebe prevzemnika, borznoposredniške družbe, odgovorne osebeborznoposredniške družbe,…), ki so sodelovale pri izdelavi prospekta, kar pomeni, daimetniki delnic že ob odločanju o sprejemu prevzemne ponudbe točno vedo, katerekonkretne osebe odgovarjajo za pravilnost, resničnost in relevantnost objavljenih podatkov.29. 3. Odgovornost Agencije glede podatkov navedenih v prospektuAgencija izda dovoljenje za prevzemno ponudbo če ugotovi, da je prospekt sestavljen vskladu z 28. členom ZPre – 1 (1. točka drugega odstavka 32. člena ZPre – 1). Agencija vsmislu citiranega člena preverja, ali je prevzemnik v prospekt vključil podatke, ki jih zahtevaZPre – 1 in na njegovi podlagi izdani Sklep o listinah, ki se priložijo zahtevi za izdajodovoljenja za prevzemno ponudbo, in o podrobnejši vsebini prospekta. Ali so vsi podatkitočni ter ali so navedeni vsi bistveni podatki, ki so pomembni za presojo prevzemneponudbe, Agencija tekom izdaje dovoljenja 123 ne more ugotavljati, zaradi česar tudi ne morebiti odškodninsko odgovorna za nepravilne, neresnične podatke oziroma za opustitev objaverelevantnih podatkov.30. Sprememba prevzemne ponudbe (30. člen)30. člen(sprememba prevzemne ponudbe)(1) Ko je prevzemna ponudba objavljena, jo sme prevzemnik spremeniti samo tako:1. da ponudi višjo ceno ali ugodnejše menjalno razmerje ali2. da določi nižji prag uspešnosti, če ga je v prevzemni ponudbi določil.(2) Prevzemnik lahko spremeni prevzemno ponudbo najpozneje 14 dni pred iztekom roka zanjen sprejem.(3) Prevzemnik mora do izteka roka iz prejšnjega odstavka izpolniti naslednje obveznosti,sicer sprememba prevzemne ponudbe nima pravnega učinka:1. objaviti spremembo prevzemne ponudbe;2. o spremembi prevzemne ponudbe pred njeno objavo obvestiti agencijo in KDD;3. če spremeni prevzemno ponudbo tako, da ponudi višjo ceno: deponirati dodatni denarniznesek v višini razlike med spremenjeno in prejšnjo ceno na način, določen v 36. členu tegazakona;4. če spremeni prevzemno ponudbo, s katero ponuja izdane nadomestne vrednostne papirjetako, da ponudi ugodnejše menjalno razmerje: deponirati ustrezno dodatno količino tehvrednostnih papirjev na način, določen v 37. členu tega zakona.(4) Če prevzemnik spremeni prevzemno ponudbo, se šteje, da so tudi akceptanti, ki sosprejeli prevzemno ponudbo pred objavo te spremembe, sprejeli spremenjeno prevzemnoponudbo.123 Roki za odločanje o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo so namreč izjemno kratki – glej 553. člen ZTFI – kar že samopo sebi onemogoča preverjanje resničnosti, pravilnosti in popolnosti objavljenih podatkov.90

30.1. Sprememba prevzemne ponudbeObrazložitevZakon določa, da prevzemnik po tem, ko je objavil prevzemno ponudbo, lahko le to tudispremeni. Prevzemna ponudba se lahko spremeni le na boljše: t.j. tako, da se ponudi višjacena ali ugodnejše menjalno razmerje oziroma da se določi nižji prag uspešnosti kot je bildoločen v prvotni ponudbi. Ponudnik lahko ponudbo spremeni večkrat.Ponudba se lahko spremeni najpozneje 14 dni pred iztekom roka za njen sprejem. Iztek rokase v primeru spremenjene ponudbe podaljša za 7 dni, vendar največ do izteka končnegaroka za sprejem prevzemne ponudbe. Končni rok za sprejem prevzemne ponudbe je 60 dniod objave prve prevzemne ponudbe.Da bo spremenjena prevzemna ponudba imela pravne učinke, mora prevzemnik v roku 14dni pred iztekom roka za sprejem prevzemne ponudbe o spremenjeni prevzemni ponudbiobvestiti Agencijo in KDD ter spremenjeno ponudbo tudi javno objaviti. V kolikor se sspremenjeno ponudbo cena za vrednostne papirje, na katere se ponudba nanaša, zviša,mora prevzemnik na posebnem denarnem računu KDD deponirati tudi znesek, ki predstavljarazliko med spremenjeno (višjo) in prejšnjo (nižjo) ceno za vse – in ne morebiti samo za»preostale« - vrednostne papirje, na katere se ponudba nanaša. Velja namreč pravilo, da sotudi akceptanti, ki so sprejeli prevzemno ponudbo pred objavo spremenjene prevzemneponudbe, sprejeli spremenjeno prevzemno ponudbo.V kolikor se prevzemna ponudba, s katero se ponujajo izdani nadomestni vrednostni papirji,spremeni tako, da se ponudi ugodnejše menjalno razmerje, mora prevzemnik pri KDDdeponirati ustrezno dodatno količino nadomestnih vrednostnih papirjev. Tudi pri tovrstnispremembi velja, da so akceptanti, ki so ponudbo sprejeli pred objavo spremembe, sprejelitudi spremenjeno ponudbo.31. Rok za sprejem prevzemne ponudbe (31. člen)31. člen(roki za sprejem prevzemne ponudbe)(1) Končni rok za sprejem prevzemne in morebitnih konkurenčnih ponudb je 60 dni od dneva,ko je bila objavljena prva prevzemna ponudba (v nadaljnjem besedilu: končni rok).(2) Rok za sprejem prevzemne ponudbe ne sme biti krajši od 28 in ne daljši od 60 dni oddneva objave te ponudbe, pa tudi ne daljši od končnega roka.(3) Iztek roka za sprejem prevzemne ponudbe se podaljša v naslednjih primerih in zanaslednje število dni, vendar največ do izteka končnega roka:1. v primeru iz četrtega odstavka 21. člena tega zakona: za 14 dni, razen če je objavaopravljena več kakor 14 dni pred iztekom prvega roka;2. če prevzemnik spremeni prevzemno ponudbo v skladu s prejšnjim členom: za sedem dni;91

3. če je dana konkurenčna ponudba: do izteka roka za sprejem konkurenčne ponudbe, če seta izteče pozneje.Obrazložitev31.1 Rok za sprejem prevzemne ponudbe – splošnoPrevzemna ponudba nima neomejenega roka trajanja, zakon namreč določa minimalno inmaksimalno število dni za sprejem ponudbe. Prevzemnik pri posamezni prevzemni ponudbilahko določi rok trajanja ponudbe poljubno, seveda ob upoštevanju z zakonom določenihmeja oziroma časovnih okvirjev.31.2. Končni rokPrvi odstavek 31. člena ZPre – 1 določa končni rok za sprejem prevzemne in morebitnihkonkurenčnih ponudb, in sicer je ne glede na vrsto ponudbe (prva, konkurenčna,spremenjena) končni rok 60 dni od dneva, ko je bila objavljena prva prevzemna ponudba.Kot prvi dan, od katerega se začne šteti končni rok za sprejem ponudbe, se upošteva prvidan po dnevu objave ponudbe. V primeru, ko prevzemnik želi, da je rok za sprejem ponudbedejansko 60 dni, je primerno oziroma priporočljivo v objavi izrecno določiti, da začne teči rokza sprejem ponudbe prvi, torej naslednji dan po objavi.Če bi prevzemna ponudba začela veljati že z dnem objave (vsebovala bi npr. navedbo »odvključno dneva objave«), bi to lahko v primeru pojava konkurenčne ponudbe in s tempodaljševanja rokov, pomenilo celo rok za sprejem prve ponudbe 61 dni, saj se končni rokzačne šteti šele prvi dan po objavi prve ponudbe. V izogib takšnim situacijam Agencija meni,da se ponudba ne bi smela začeti že z dnem objave.Podobno velja tudi za primere, ko želi prevzemnik izkoristiti minimalni rok za sprejemponudbe, to je 28 dni. V primeru, ko se ponudba začne z dnem objave, in ima rok za sprejemnpr. od vključno 1. do vključno 28. dne v mesecu, bi to sicer pomenilo, da je rok za sprejemponudbe res 28 dni, vendar glede na to, da se minimalni rok začne šteti prvi dan po objavi, tov praksi pomeni 27 dni od dneva objave, kar pa je v nasprotju z določbami 31. člena ZPre-1.Tudi v tem primeru se po mnenju Agencije ponudba ne sme začeti že z dnem objave.Če je v objavi prevzemne ponudbe določeno, da prevzemna ponudba začne veljati več dnipo njeni objavi, to vpliva na dolžino roka za sprejem ponudbe, ki je zato krajši od 60 dni, insicer bolj kot je začetek ponudbe oddaljen od njene objave, krajši je posledično rok zasprejem ponudbe. Ne sme pa se izteči prej kot v 28 dneh po dnevu objave.31.3. Minimalno in maksimalno število dni za sprejem ponudbeDrugi odstavek se nanaša na omejitve glede dolžine roka za sprejem prevzemne ponudbe.Rok za sprejem prevzemne ponudbe je omejen tako navzdol, saj ne sme biti krajši od 28 dniin navzgor, ne sme biti daljši od 60 dni od dneva objave ponudbe, pa tudi ne od končnegaroka. Prevzemnik dejanski rok za sprejem ponudbe tako določi sam, ob upoštevanju92

zakonsko postavljenih omejitev glede minimalnega in maksimalnega števila dni za sprejemprevzemne ponudbe.Za konkurenčno ponudbo velja, da je lahko objavljena že dan po objavi prve prevzemneponudbe, ne sme pa biti objavljena pozneje kakor 10 dni pred iztekom roka za sprejem prveponudbe in ne pozneje kakor 28 dni pred iztekom končnega roka. To pomeni, da mora bitikonkurenčna ponudba objavljena najkasneje 18. dan po objavi prve ponudbe, če je v njejdoločen 28-dnevni rok za sprejem. Če je v prvi prevzemni ponudbi določen 60-dnevni rok(torej enak končnemu) za sprejem (ki začne teči dan po dnevu objave), mora bitikonkurenčna ponudba objavljena najkasneje v 32. dan po objavi prve ponudbe. Tudi zakonkurenčno ponudbo namreč velja, da mora trajati rok za njen sprejem najmanj 28 dni oddneva objave in da začne teči tudi ta rok dan po dnevu objave.Glede na to, da tudi za konkurenčno ponudbo velja, da rok za sprejem ne sme biti krajši od28 dni, to pomeni, da se bo iztekla dan po izteku prve prevzemne ponudbe, če bo objavljenaen dan kasneje in bo prva ponudba trajala tako 29 dni 124 in konkurenčna ponudba 28 dni. Čepa bo v prvi prevzemni ponudbi določen 60-dnevni rok za njen sprejem (rok pa začne tečidan po objavi ponudbe) in bo konkurenčna ponudba objavljena takoj naslednji dan po objaviprve ponudbe, potem bo lahko konkurenčna ponudba trajala največ 59 dni, zaradikončnega 60-dnevnega roka, ki teče od dneva objave prve prevzemne ponudbe.Za konkurenčno ponudbo tudi velja, da ne sme biti objavljena pozneje kakor 28 dni prediztekom končnega roka, kar pomeni, da ne sme biti objavljena kasneje kot 32. dan od dnevaobjave prve ponudbe, če je bil v njej določen 60-dnevni rok.31.4. Podaljšanje roka za sprejem ponudbeV tretjem odstavku 31. člena ZPre-1 so navedeni primeri in pogoji, ko se iztek roka zasprejem prevzemne ponudbe lahko podaljša, in sicer je to možno v primeru dosega pragauspešnosti, pri spremembi prevzemne ponudbe in če je dana konkurenčna ponudba.Ne glede na razlog podaljšanja je pri vseh podaljšanjih ključno upoštevati, da je skrajni rok,do katerega se lahko podaljša ponudba, končni rok oz. 60 dni od dneva objave prveponudbe.Pri rokih je pomembno računanje časa, ki ga za prevzemne postopke določa OZ 125 . Takorok, ki je v prevzemnem postopku določen v dnevih, začne teči prvi dan po objavi prveprevzemne ponudbe, če je vezan na objavo prevzemne ponudbe. Enako velja pri računanjučasa, ko je pomemben iztek roka, in sicer bodisi roka za sprejem prve prevzemne ponudbebodisi končnega roka.Rok začne teči tudi na dan, ko se po zakonu ne dela. Če pa se rok izteče na dan, ko se pozakonu ne dela, se za zadnji dan roka šteje prvi naslednji delavnik.124 Prva ponudba se namreč podaljša do izteka roka za sprejem konkurenčne ponudbe.125 62. člen Obligacijskega zakonika.93

32. Dovoljenje za prevzemno ponudbo (32. člen)32. člen(dovoljenje za prevzemno ponudbo)(1) Prevzemnik mora pred objavo prevzemne ponudbe pridobiti dovoljenje agencije (vnadaljnjem besedilu: dovoljenje za prevzemno ponudbo).(2) Agencija izda dovoljenje za prevzemno ponudbo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:1. da je prospekt sestavljen v skladu z 28. členom tega zakona;2. da je prevzemna ponudba v skladu s tem zakonom;3. da je prevzemnik deponiral denarni znesek ali bančno garancijo v skladu s 36. členomtega zakona;4. če prevzemnik ponuja izdane nadomestne vrednostne papirje: da jih je deponiral na način,določen v 37. členu tega zakona;5. da nadomestni vrednostni papirji izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom in nanjegovi podlagi sprejetimi predpisi,6. da je prevzemnik sklenil pogodbo iz drugega odstavka 35. člena tega zakona in plačalakontacijo cene po tej pogodbi in7. da prevzemnik agenciji dokaže, da za plačilo vrednostnih papirjev, na katere se nanašaprevzemna ponudba, ni na kakršenkoli način, posredno ali neposredno, dal ali se zavezaldati v zastavo ali zavarovanje vrednostnih papirjev ali druge oblike premoženja ciljne družbe,ki niso v lasti prevzemnika.(3) Agencija določi listine, ki jih mora prevzemnik priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja zaprevzemno ponudbo.ObrazložitevZPre-1 natančno določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da Agencija lahko izda dovoljenjeza prevzemno ponudbo. To dovoljenje mora prevzemnik pridobiti še preden prevzemnoponudbo objavi.Zakonsko predpisani pogoji tako določajo, da mora biti prospekt sestavljen v skladu z 28.členom ZPre-1, torej mora vsebovati vse podatke, ki so potrebni, da imetnik delnic lahkooblikuje ustrezno odločitev glede sprejema prevzemne ponudbe. Prevzemna ponudba morabiti v skladu z ZPre-1, zato v nobenem delu ne sme odstopati od določb tega zakona.Prevzemnik mora deponirati denarni znesek ali bančno garancijo, tako kot to določa 36. členZPre-1. Če prevzemnik ponuja izdane nadomestne vrednostne papirje, jih mora deponiratina način, določen v 37. členu ZPre-1, nadomestni vrednostni papirji pa morajo izpolnjevatipogoje, določene z ZPre-1 in na njegovi podlagi sprejetimi predpisi. Prevzemnik mora s KDDskleniti pogodbo, plačati akontacijo cene po tej pogodbi in Agenciji mora dokazati da zaplačilo vrednostnih papirjev, na katere se nanaša prevzemna ponudba, ni na kakršenkolinačin, posredno ali neposredno, dal ali se zavezal dati v zastavo ali zavarovanje vrednostnihpapirjev ali druge oblike premoženja ciljne družbe, ki niso v lasti prevzemnika. V praksi topomeni, da mora prevzemnik izjavo s takšno vsebino vključiti v besedilo prospekta.94

Listine, ki jih mora prevzemnik priložiti zahtevi za izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo,so določene s Sklepom o listinah, ki se priložijo zahtevi za izdajo dovoljenja za prevzemnoponudbo, in o podrobnejši vsebini prospekta.33. Dostopnost prospekta (33. člen)33. člen(dostopnost prospekta)(1) Prevzemnik mora prospekt hkrati z njegovo objavo poslati:1. poslovodstvu ciljne družbe,2. organu, pristojnemu za varstvo konkurence,3. organizatorju organiziranega trga,4. KDD in5. vsem borznoposredniškim družbam.(2) Borznoposredniške družbe morajo vsakemu imetniku vrednostnih papirjev, kateregaračun vodijo, na njegovo zahtevo takoj in brezplačno izročiti izvod prospekta.(3) Poslovodstvo ciljne družbe in prevzemnik morata predstavnikom delavcev, če teh ni, padelavcem takoj in brezplačno izročiti izvod prospekta.Obrazložitev:Prevzemnik mora prospekt, za katerega je dobil dovoljenje Agencije, hkrati z njegovo objavoposlati še vsem, ki so kakorkoli udeleženi v prevzemnem postopku. Najprej je toposlovodstvo ciljne družbe, ki mora glede objavljene prevzemne ponudbe podati svojeobrazloženo mnenje. Poslovodstvo mora skupaj s prevzemnikom zagotoviti, da se en izvodprevzemne ponudbe takoj in brezplačno izroči predstavnikom delavcev, če teh ni, padelavcem. Nadalje mora prevzemnik prospekt poslati tudi organu, pristojnemu za varstvokonkurence, in organizatorju organiziranega trga, ter klirinško depotni družbi, ki zanj opravljaskrbniške storitve, potrebne za izvedbo prevzemnega postopka (podrobneje so obrazloženev 35. členu ZPre-1). Prevzemnik mora prospekt poslati tudi vsem borznoposredniškimdružbam. Borznoposredniške družbe morajo vsakemu imetniku vrednostnih papirjev,katerega račun vodijo, na njegovo zahtevo takoj in brezplačno zagotoviti izvod prospekta.Prevzemnik mora v skladu z 28. členom v povezavi z 9. členom ZPre – 1 objaviti prevzemnoponudbo hkrati s prospektom na način, ki je predpisan za objavo prospektov z zakonom, kiureja trg vrednostnih papirjev (ZTFI). Le ta v 74. členu določa, da je obveznost objaveizpolnjena, če se zagotovi dostopnost prospekta javnosti na enega od v zakonu taksativnonaštetih načinov. Najpogostejši način objave je objava na portalu SEO-net Ljubljanske borzein na spletnih straneh ciljne družbe, izdajatelja teh vrednostnih papirjev oziromaborznoposredniške družbe iz 23. člena ZPre – 1.95

34. Mnenje poslovodstva ciljne družbe (34. člen)34. člen(mnenje poslovodstva ciljne družbe)(1) Poslovodstvo ciljne družbe mora v desetih dneh od objave prevzemne ponudbe objaviti onjej svoje mnenje in ga utemeljiti (v nadaljnjem besedilu: mnenje o prevzemni ponudbi).(2) Mnenje o prevzemni ponudbi mora vsebovati:1. oceno učinkov, ki jih bo morebitna izvedbe prevzemne ponudbe imela na uresničevanjevseh interesov ciljne družbe, še zlasti zaposlovanje, ter oceno strateških načrtovprevzemnika za ciljno družbo in njihovih možnih posledic na zaposlovanje v njej in krajeopravljanja poslov, kakor so določeni v prospektu;2. razkritje vsebine morebitnega dogovora med prevzemnikom in poslovodstvom ciljnedružbe glede prevzemne ponudbe ali izjavo, da takega dogovora ni;3. razkritje vsebine morebitnega dogovora med prevzemnikom in poslovodstvom ciljnedružbe o načinu uresničevanja glasovalne pravice iz vrednostnih papirjev, ki jih že imaprevzemnik, ali izjavo, da takega dogovora ni;4. izjavo, ali nameravajo člani poslovodstva ciljne družbe, ki so imetniki vrednostnih papirjev,na katere se nanaša prevzemna ponudba, le-to sprejeti in5. obrazložene podatke o zadnjem revidiranem letnem poročilu ciljne družbe z navedboknjigovodske vrednosti delnic z glasovalno pravico, na katere se nanaša prevzemnaponudba.(3) Poslovodstvo ciljne družbe mora mnenje o prevzemni ponudbi hkrati z njegovo objavoposredovati predstavnikom delavcev, če teh ni, pa delavcem.(4) Če poslovodstvo ciljne družbe do dneva objave prejme ločeno mnenje predstavnikovdelavcev o učinkih prevzemne ponudbe na zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: mnenjedelavcev), mora to mnenje priložiti mnenju o prevzemni ponudbi. V drugih primerih ga moraobjaviti takoj po prejemu.(5) Če so v mnenju o prevzemni ponudbi ali mnenju delavcev navedeni neresnični alizavajajoči podatki, so osebe, ki so ga izdale ali sodelovale pri njegovi izdaji, solidarnoodgovorne imetnikom vrednostnih papirjev za škodo, če so vedele ali bi morale vedeti zaneresnično ali zavajajočo naravo podatkov.ObrazložitevZakon z namenom, da bi imeli imetniki vrednostnih papirjev ciljne družbe in zaposleni ciljnedružbe na razpolago čim več informacij ter z namenom preprečitve napačnih ali zavajajočihinformacij, nalaga poslovodstvu ciljne družbe, da najkasneje v roku desetih dni po objaviprevzemne ponudbe objavi obrazloženo mnenje o prevzemni ponudbi. Poslovodstvo ciljnedružbe je namreč tisto, ki o poslovanju, rezultatih in strategiji ciljne družbe največ ve, zato seo navedbah, navedenih v prevzemni ponudbi, lahko izjasni. Obrazloženo mnenjeposlovodstva mora obsegati oceno učinkov glede na navedbe v prevzemni ponudbi, ki bi jih96

uspešno izvedena prevzemna ponudba imela na uresničevanje vseh interesov ciljne družbein njeno prihodnje poslovanje. Zlasti je pomembno, kakšen vpliv bi imela uspešno izvedenaprevzemna ponudba na obstoj delovnih mest, pogoje zaposlovanja ter morebitno selitevsedeža družbe. Poslovodstvo ciljne družbe mora v svojem mnenju razkriti, ali obstajakakršen koli dogovor glede prevzemne ponudbe med prevzemnikom in poslovodstvom ciljnedružbe in vsebino dogovora, v kolikor le ta obstaja. Nadalje je potrebno razkriti ali obstajamed prevzemnikom in ciljno družbo dogovor glede načina uresničevanja glasovalnih pravic,katerih imetnik je že prevzemnik in njegovo vsebino, v kolikor ta obstaja. Posamezni članiposlovodstva ciljne družbe, ki so imetniki vrednostnih papirjev ciljne družbe morajo razkriti,ali nameravajo sprejeti prevzemno ponudbo. Poslovodstvo ciljne družbe v svojemobrazloženem mnenju posreduje tudi podatke o zadnjem revidiranem letnem poročilu ciljnedružbe in podatek o knjigovodski vrednosti delnic z glasovalno pravico, na katere seprevzemna ponudba nanaša.Poslovodstvo ciljne družbe mora mnenje o prevzemni ponudbi istočasno z objavoposredovati tudi predstavnikom delavcev, če teh ni, pa delavcem. V kolikor poslovodstvociljne družbe do dneva objave prejme s strani predstavnikov delavcev ali delavcev ločenomnenje o učinkih prevzemne ponudbe na zaposlovanje, mora to mnenje priložiti k svojemumnenju. V kolikor ga prejme kasneje, pa ga mora objaviti takoj po prejemu.Osebe, ki so izdale mnenje ali sodelovale pri njegovi izdaji so odgovorne za resničnostnavedenih podatkov. V kolikor so navedeni podatki neresnični ali zavajajoči, so osebe, ki sosodelovale pri njihovi izdaji, pa so za to vedele ali bi morale vedeti, solidarno odgovorneimetnikom vrednostnih papirjev za škodo, ki jim je zaradi tega nastala.35. Skrbniške storitve KDD v zvezi s prevzemom (35. člen)35. člen(skrbniške storitve KDD v zvezi s prevzemom)(1) KDD v zvezi s prevzemom opravlja naslednje skrbniške storitve:1. pri denarni, alternativni in kombinirani ponudbi:- sprejem depozita denarnega zneska ali bančne garancije;- če je prevzemna ponudba uspešna: izplačilo denarnega plačila akceptantom v imenu inza račun prevzemnika, ali- če prevzemna ponudba ni uspešna: vrnitev deponiranega zneska ali bančne garancijeprevzemniku;2. pri nadomestni, alternativni in kombinirani ponudbi:- če so predmet prevzemne ponudbe izdani nadomestni vrednostni papirji: njihov sprejemv depozit;- če je prevzemna ponudba uspešna: prenos nadomestnih vrednostnih papirjevakceptantom v imenu in za račun prevzemnika, ali- če prevzemna ponudba ni uspešna: vrnitev deponiranih nadomestnih vrednostnihpapirjev prevzemniku.(2) Pred objavo prevzemne ponudbe mora prevzemnik s KDD skleniti pogodbo o storitvah v97

zvezi s prevzemno ponudbo in plačati akontacijo cene za opravljanje teh storitev.(3) KDD v svojih pravilih poslovanja, sprejetih na podlagi zakona, ki ureja nematerializiranevrednostne papirje, podrobneje uredi tudi postopke v zvezi s skrbniškimi storitvami priprevzemni ponudbi.(4) (prenehal veljati)Obrazložitev:V postopku s prevzemno ponudbo ima KDD pomembno vlogo, zato je potrebno, daprevzemnik že pred izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo z njo sklene pogodbo ostoritvah v zvezi s prevzemno ponudbo in plača akontacijo cene za storitev po pogodbi.KDD mora skleniti pogodbo o storitvah v zvezi s prevzemom s prevzemnikom, ki je obvestilAgencijo o prevzemni nameri v skladu s 24. členom ZPre-1.Namen vključitve KDD v prevzemni postopek je, da se na enem mestu zagotovi sočasnaizpolnitev tako obveznosti prevzemnika kot obveznosti akceptantov. Postopek s prevzemnoponudbo po ZPre-1 je urejen pod predpostavko, da so vrednostni papirji, ki so predmetprevzemne ponudbe, izdani v nematerializirani obliki. Kljub temu se je v praksi pokazalo, datemu ni bilo tako in da veliko družb, za katere se uporablja ZPre-1, delnic z glasovalnopravico ni imelo izdanih v nematerializirani obliki. Zakonodajalec je zato v noveli ZPre-1C v4.a členu izrecno določil, da morajo biti delnice z glasovalno pravico družb, za katere seuporablja ZPre -1, izdane v nematerializirani obliki, ter - za razliko od ZGD-1 - predvidel tudisankcije za nespoštovanje te obveznosti. V predhodnih določbah je določil rok, v kateremmorajo tiste družbe, ki delnic z glasovalno pravico še nimajo izdanih v nematerializirani obliki,to storiti.Dolžnosti KDD, določene s pogodbo o skrbniških storitvah v zvezi s prevzemno ponudbo, soodvisne od vrste nadomestila, ki je predvidena v prevzemni ponudbi, njeno ravnanje napodlagi pogodbe pa tudi od izida prevzemne ponudbe.Če je prevzemna ponudba denarna, alternativna ali kombinirana, KDD izračuna denarniznesek, ki je potreben za poplačilo vseh vrednostnih papirjev, ki so predmet prevzemneponudbe. KDD znesek v izračunani višini sprejme v depozit oziroma namesto denarnegazneska sprejme bančno garancijo, s katero se banka nepreklicno zavezuje, da bo na prvipoziv KDD in brez ugovora, na poseben račun KDD izplačala znesek, ki je potreben zadenarno poplačilo vseh vrednostnih papirjev, ki so predmet prevzemne ponudbe. Pouspešno končanem postopku s prevzemno ponudbo, KDD akceptantom upoštevaje številovrednostnih papirjev, glede katerih je akceptant sprejel prevzemno ponudbo in glede naceno, določeno v prevzemni ponudbi, izplača ustrezen denarni znesek v imenu in za računprevzemnika. V primeru neuspešne prevzemne ponudbe pa KDD prevzemniku vrnedeponirani denarni znesek ali bančno garancijo.Če je prevzemna ponudba nadomestna, alternativna ali kombinirana in če so predmetprevzemne ponudbe že izdani nadomestni vrednostni papirji, KDD sprejme nadomestnevrednostne papirje v depozit in jih v primeru uspešne prevzemne ponudbe v ustrezni količini98

– upoštevaje menjalno razmerje in število vrednostnih papirjev glede katerih je akceptantsprejel prevzemno ponudbo - prenese na akceptante v imenu in za račun prevzemnika. Vprimeru neuspešne prevzemne ponudbe pa deponirane vrednostne papirje vrneprevzemniku.Podrobnejše so pravila glede opravljanja skrbniških storitev KDD opisana v Pravilihposlovanja KDD in Navodilih KDD, ki so dostopna na spletni strani www.kdd.si.36. – 37. Deponiranje denarnega zneska in omejitev razpolaganja z vrednostnimipapirji (36. in 37. člen)36. člen(deponiranje denarnega zneska)(12) Pred objavo denarne ponudbe mora prevzemnik na poseben denarni račun KDDdeponirati denarni znesek, ki je potreben za plačilo vseh vrednostnih papirjev, na katere senanaša prevzemna ponudba.(2) Pri kombinirani ponudbi mora prevzemnik pred njeno objavo na način iz prejšnjegaodstavka deponirati denarni znesek, potreben za tisti del cene, ki se izplača v denarju.(3) Pri alternativni ponudbi mora prevzemnik pred njeno objavo na način iz prvega odstavkatega člena deponirati znesek, ki je potreben za plačilo vseh vrednostnih papirjev, če bi vsinjihovi imetniki izbrali izplačilo cene v denarju.(4) Namesto deponiranja denarnega zneska po prejšnjih odstavkih lahko prevzemnik izročiKDD garancijo banke s sedežem v državi članici, s katero se banka nepreklicno zavezuje, dabo na prvi poziv KDD in brez ugovorov na poseben račun KDD izplačala znesek, ki jepotreben za izpolnitev obveznosti plačila akceptantom, z rokom veljavnosti najmanj 30 dni poizteku roka za plačilo.37. člen(omejitev razpolaganja z nadomestnimi vrednostnimi papirji)Če prevzemnik ponudi izdane nadomestne vrednostne papirje, jih mora pred objavoprevzemne ponudbe deponirati pri KDD in do izpolnitve obveznosti akceptantom ali do izdajeodločbe, s katero agencija ugotovi, da prevzemna ponudba ni uspešna, z njimi ne more večrazpolagati.36. – 37.1. SplošnoObrazložitev:Z določbami 36. in 37. člena ZPre-1 se zagotavlja poplačilo akceptantov. Odločitev za objavoin tudi sama objava prevzemne ponudbe je dejanje na strani prevzemnika. Zaradi varstva99

zaupanja vlagateljev v trg finančnih instrumentov oziroma zagotovitve integritete tega trga,se od prevzemnika že na splošno pričakuje resnost glede pravnih in finančnih posledicobjavljene prevzemne ponudbe. S kogentnimi določbami ZPre-1 pa se še močneje varujejointeresi delničarjev – akceptantov, tudi v smislu zagotovitve sredstev, s katerimi bo izvršenoplačilo delnic ciljne družbe v postopku prevzemne ponudbe. Ne more se namreč zgoditi, dabi bila prevzemna ponudba objavljena in sprejeta s strani delničarjev ciljne družbe in da pokoncu roka za sprejem prevzemne ponudbe prevzemnik ne bi mogel zagotoviti sredstev zapoplačilo akceptantov. To tudi ne more biti razlog za preklic prevzemne ponudbe in odstopod pogodb, ki so bile sklenjene s sprejemom te ponudbe. 126 .Prevzemna ponudba je lahko denarna, nadomestna, alternativna ali kombinirana, in sicer serazlikujejo glede na vrsto nadomestila, ki ga prevzemnik v prevzemni ponudbi ponudi kotplačilo delnic ciljne družbe 127 . Prevzemnik lahko ponudi denarno plačilo ali plačilo v oblikinadomestnih vrednostnih papirjev 128 . Pred objavo prevzemne ponudbe mora prevzemnikpridobiti dovoljenje Agencije, pogoj za izdajo tega dovoljenja pa je med drugim tudideponiranje denarnega zneska ali bančne garancije oziroma nadomestnih vrednostnihpapirjev pri KDD 129 . S tem je zagotovljena izpolnitev prevzemnikovih obveznosti v razmerjudo akceptantov.36. – 37.2. Deponiranje denarnega zneskaČe se prevzemnik odloči za denarno prevzemno ponudbo, mora pred objavo le-te naposeben denarni račun KDD deponirati denarni znesek, s katerim se zagotovi plačilo vsehpreostalih delnic ciljne družbe (torej vseh tistih, katerih imetnik ni sam prevzemnik), in sicerpo ceni, ki jo je določil prevzemnik v prevzemni ponudbi. Enako velja za alternativnoprevzemno ponudbo, ker imajo delničarji do izteka roka za sprejem prevzemne ponudbemožnost izbire med plačilom v denarju ali nadomestnih vrednostnih papirjih.V primeru kombinirane prevzemne ponudbe (poplačilo prevzemnikov se delno izvrši vdenarju, delno pa v nadomestnih vrednostnih papirjih) mora prevzemnik na denarni računKDD deponirati denarni znesek, ki je potreben za tisti del plačila, ki je ponujen v denarju.Tudi v tem primeru se zagotovijo pogoji za zanesljivo poplačilo vseh akceptantov, saj moraprevzemnik deponirati denarni znesek v takšni višini, s katero bi bilo mogoče poplačatinjegove obveznosti tudi v primeru, da bi vsi preostali delničarji sprejeli njegovo kombiniranoprevzemno ponudbo za vse delnice ciljne družbe.Namesto deponiranja denarnega zneska lahko prevzemnik v primeru denarne, kombiniraneali alternativne ponudbe KDD izroči garancijo banke s sedežem v državi članici, s katero seta banka nepreklicno zavezuje, da bo na prvi poziv KDD in brez ugovorov na poseben računKDD izplačala denarni znesek, ki je potreben za poplačilo vseh akceptantov. Garancijabanke mora veljati vsaj 30 dni po izteku roka za plačilo (KDD mora izpolniti prevzemnikovo126 Pogoje za preklic prevzemne ponudbe ter roke, način in posledice preklica prevzemne ponudbe natančno ureja jo določbe52. člena ZPre-1.127 Glej 16. člen ZPre-1.128 Glej 18. člen ZPre-1.129 Glej 32. člen ZPre-1.100

obveznost do akceptantov v 8 dneh po prejemu odločbe o izidu prevzemne ponudbe oziromav 8 dneh od izteka roka za sprejem naknadne ponudbe 130 ).36. – 37.3 Omejitev razpolaganja z nadomestnimi vrednostnimi papirjiPri nadomestni, kombinirani in alternativni prevzemni ponudbi mora prevzemnik zagotovitiizpolnitev svojih obveznosti do akceptantov tako, da pri KDD deponira izdane 131 nadomestnevrednostne papirje. Prevzemnik od tega dne do izpolnitve obveznosti akceptantom ali doizdaje odločbe, s katero Agencija ugotovi, da prevzemna ponudba ni bila uspešna, ne morerazpolagati s temi vrednostnimi papirji. Ne more jih odsvojiti ali obremeniti ter tako ogrozitiizpolnitev svoje obveznosti iz prevzemne ponudbe.38. Prepoved pridobivanja vrednostnih papirjev (38. člen)38. člen(prepoved pridobivanja vrednostnih papirjev)Od dneva objave prevzemne ponudbe do izteka roka za sprejem prevzemne ponudbeprevzemnik ne sme kupovati vrednostnih papirjev, na katere se nanaša ta ponudba, zunajpostopka v zvezi z njo, urejenega v tem zakonu. Pravni posel, sklenjen v nasprotju s todoločbo, je ničen.ObrazložitevZPre-1 natančno določa obdobje, v katerem prevzemnik ne sme kupovati vrednostnihpapirjev na noben drug način kot samo na podlagi prevzemnega postopka.V obdobju od dneva objave prevzemne ponudbe pa do dneva izteka roka za sprejemprevzemne ponudbe tako prevzemnik delnic ciljne družbe ne sme kupovati na organiziranemtrgu ali izven njega. Navedeno velja tudi za vse osebe, s katerimi prevzemnik delujeusklajeno, ne glede na to, ali so te osebe v prevzemnem prospektu navedene tudi kotprevzemniki ali ne.Namen takšnega ukrepa je predvsem v zagotovitvi možnosti, da vsi imetniki delnic ciljnedružbe po objavi prevzemne ponudbe prodajo po enaki ceni. S tem prevzemnik v celotizadosti načelu enakega obravnavanja vseh imetnikov delnic ciljne družbe v postopkuprevzema.Iz 38. člena ZPre-1 tudi izrecno izhaja, da je ničen pravni posel, ki bi bil sklenjen v nasprotjuz navedeno zakonsko določbo. 132130 Glej 57. člen ZPre-1.131 Primerjaj 1. in 2. točko prvega odstavka 18. člena ZPre-1.132 Ničnost pravnega posla ugotavlja sodišče. V primeru ugotovljene ničnosti mora vsaka stranka vrniti drugi stranki to, kar jeprejela, tista stranka, ki je odgovorna za ničnost, pa je dolžna nasprotni stranki tudi povrniti nastalo škodo.101

Poleg ničnosti je sankcija za ravnanje v nasprotju s prepovedjo pridobivanja vrednostnihpapirjev v času od dneva objave prevzemne ponudbe do izteka roka za sprejem prevzemneponudbe tudi prekršek po 13. alineji prvega odstavka 72. člena ZPre-139. Razkritje poslov (39. člen)39. člen(razkritje poslov)Prevzemnik kot fizična oseba ali člani poslovodstva in nadzornega sveta prevzemnika inčlani organov vodenja ali nadzora ciljne družbe morajo do izteka roka za sprejem prevzemneponudbe agenciji poslati:1. podatke o vseh poslih z vrednostnimi papirji, ki so jih v 12 mesecih pred začetkom tekaroka za sprejem prevzemne ponudbe opravili sami, njihovi ožji družinski člani in pravneosebe, v katerih imajo večinski kapitalski delež ali delež glasovalnih pravic, ali2. izjavo, da niti sami niti druge osebe iz prejšnje točke takih poslov niso opravili.39. 1. Vsebina razkritja poslovObrazložitev39. člen ZPre – 1 prevzemniku kot fizični osebi ali članu poslovodstva in nadzornega svetaprevzemnika in članom organov vodenja ali nadzora ciljne družbe nalaga, da morajo doizteka roka za sprejem prevzemne ponudbe Agenciji poslati podatke o vseh poslih zvrednostnimi papirji, ki so jih v 12 mesecih pred začetkom teka roka za sprejem prevzemneponudbe opravili sami, njihovi ožji družinski člani in pravne osebe, v katerih imajo večinskikapitalski delež ali delež glasovalnih pravic, oziroma izjavo, da niti sami niti druge omenjeneosebe takih poslov niso opravili.Podrobnejša vsebina razkritja poslov iz 39. člena ZPre – 1 ni predpisana. S stališča Agencijetako ni ključno, ali zavezanec za poročanje Agenciji poleg informacije o obstoju poslov(količini pridobljenih/odsvojenih vrednostnih papirjev) v 12 mesečnem obdobju predpričetkom roka za sprejem prevzemne ponudbe, poroča npr. tudi o tem, po kakšni ceni in odkoga je delnice pridobil ali komu jih je prodal. Agencija namreč lahko na podlagi določbe 70.člena ZPre – 1, kadar koli bi se to izkazalo za potrebno, od zavezanca (ali morebitne drugeosebe, npr. nasprotne stranke) pridobi dodatne informacije povezane s konkretnim poslom.Ne glede na zapisano je podrobnejša vsebina razkritja poslov s čim večjim številomspremljajočih podatkov zaželena. Zavezancem za poročanje se zato sugerira, da bi bilatovrstna poročila čim bolj sporočilna.102

39. 2. Zavezanci za razkritje poslovKot to izhaja iz dikcije predmetnega člena so zavezanci za razkritje poslov po 39. členu ZPre– 1 prevzemnik kot fizična oseba oziroma določene fizične osebe 133 prevzemnika in ciljnedružbe.39.3. Namen določbe o razkritju poslovCitirana določba je primarno namenjena predvsem izvedbi nadzornih aktivnosti Agencije, kiso namenjene sankcioniranju trgovanja na podlagi notranjih informacij. Dejstvo sicer je, daso prepovedana ravnanja zlorabe trga urejena v 10. poglavju ZTFI, pri čemer iz prvegaodstavka 379. člena citiranega zakona izhaja, da se omenjene določbe uporabljajo gledevsakega finančnega instrumenta, ki je bil uvrščen v trgovanje na organiziranem trgu vsaj enedržave članice, in finančnega instrumenta, ki je predmet zahteve za uvrstitev v trgovanje naorganiziranem trgu vsaj ene države članice, in sicer ne glede na to, ali je bil posel sklenjenna organiziranem trgu ali zunaj njega. Navedeno pomeni, da ZTFI prepoveduje zlorabonotranjih informacij v primeru tistih ciljnih družb, katerih delnice z glasovalno pravico souvrščene v trgovanje na organiziranem trgu 134 (omenjene družbe ustrezajo tudi definicijijavne družbe iz 99. člena ZTFI z delnicami na organiziranem trgu), ne pa tudi tistih družb, skaterih delnicami se na organiziranem trgu ne trguje 135 , pri čemer pa velja, da kar zadevaporočanje po 39. členu, ZPre – 1 med omenjenima sklopoma družb ne loči.Prevzemne aktivnosti praviloma predstavljajo potencialno povečano nevarnost za zlorabonotranjih informacij 136 . Zlorabe pa nadalje predstavljajo grožnjo za zmanjševanje zaupanja vorganiziran trg, kjer naj bi se na podlagi urejenih pravil glede razkritij informacij in ne njihoveasimetrije, oblikovale tržne cene vrednostnih papirjev. Da do navedenega ne bi prihajalooziroma, da bi se tovrstna ravnanja ustrezno sankcioniralo, so namenjene tudi določbe, kotje predmetna. ZPre – 1 tako v določbi 39. člena od oseb, za katere se ocenjuje, da bi se znotranjimi informacijami lahko okoristile, zahteva poročanje o poslih, ki so jih sklenile v 12mesecih pred tem ko je do objave prevzemne ponudbe dejansko prišlo. Poročanjezavezancev iz 39. člena ZPre – 1 je zaradi tesne povezanosti z ožjimi družinskimi člani inpravnimi osebami, v katerih imajo zavezanci večinski kapitalski delež ali delež glasovalnihpravic, razširjeno tudi na razkritje poslov, ki so jih v zakonskem roku sklenili slednji.39.3. Kazenska sankcijaNa podlagi štirinajste alinee prvega odstavka 72. člena ZPre – 1 se v povezavi s tretjimodstavkom istega člena z globo od 150 do 500 eurov za prekršek kaznuje posameznik, torejzavezanec za poročanje, ki do konca roka za sprejem prevzemne ponudbe Agenciji nisporočil podatkov o vseh poslih iz 1. točke prvega odstavka 39. člena ZPre- 1 oziromaAgenciji ni sporočil, da teh poslov ni bilo.133 Člani poslovodstva, organov vodenja oziroma člani nadzornega sveta oziroma organov nadzora.134 Družbe iz prvega odstavka 4. člena ZPre – 1.135 Družbe iz drugega odstavka 4. člena ZPre – 1.136 Notranja informacija je vsaka informacija, ki je natančna, ni bila objavljena, se neposredno ali posredno nanaša na enega aliveč izdajateljev finančnih instrumentov ali na enega ali več finančnih instrumentov in bi, če bi postala javna, verjetno pomembnovplivala na cene teh finančnih instrumentov ali na cene z njimi povezanih izvedenih finančnih instrumentov (373. člen ZTFI).103

39. 4. Povezanost razkritja poslov z drugimi obveznostmi poročanja po ZPre – 1ZPre – 1 obveznost poročanja prevzemnika o vrednostnih papirjih, na katere se nanašaprevzemna ponudba in ki jih je prevzemnik pridobil v zadnjih 12 mesecih, predpisuje tudi spredložitvijo obrazca PRE-VP12 (4. točka 2. člena Sklepa o listinah, ki se priložijo zahtevi zaizdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo, in o podrobnejši vsebini prospekta. V okviruomenjenega obrazca mora prevzemnik poročati o osnovnih podatkih pridobitev kot so npr.datum transakcije, količina pridobljenih vrednostnih papirjev, cena vrednostnih papirjev idr.Poročanje po tej določbi je za razliko od tistega po 39. členu ZPre – 1, ki je namenjeninformiranju Agencije za potrebe odkrivanja trgovanja na podlagi notranjih informacij,namenjeno predvsem razkritju v okviru prospekta (ta je v osnovi namenjen osebam, ki sebodo odločale, ali bodo sprejele prevzemno ponudbo, ali ne) ter temu, da Agencija lahkopreveri, ali je prevzemnik v prevzemni ponudbi delničarjem ciljne družbe dejansko ponudilpravično ceno iz 17. člena ZPre – 1 137 .Ob tem morda velja dodati še, da morajo biti v okviru prospekta 138 razkriti tudi »podatki odosedanjih pridobitvah vrednostnih papirjev, na katere se nanaša prevzemna ponudba«, pritem pa se navedejo razkritja tako glede poslov prevzemnika kot tudi poslov oseb, ki v smislu8. člena ZPre – 1 z njim delujejo usklajeno 139 . V okviru omenjenih podatkov razkritje cen, pokaterih so se sklepali posli, ni predpisano.40. - 41. Izjava o sprejemu ponudbe in učinki izjave o sprejemu ponudbe (40. in 41.člen)40. člen(izjava o sprejemu ponudbe)(1) Akceptant sprejme prevzemno ponudbo s pisno izjavo o sprejemu prevzemne ponudbe (vnadaljnjem besedilu: izjava o sprejemu ponudbe), ki jo da registrskemu članu, ki vodi njegovračun nematerializiranih vrednostnih papirjev, v dobro katerega so vpisani vrednostni papirji,ki so predmet izjave o sprejemu ponudbe.(2) Izjava o sprejemu ponudbe mora vsebovati:1. izjavo akceptanta, da sprejema prevzemno ponudbo, ter vrsto, razred in količinovrednostnih papirjev, ki so predmet te izjave;2. izjavo akceptanta, da registrskega člana iz prejšnjega odstavka pooblašča, da v njegovemimenu in za njegov račun pošlje izjavo o sprejemu ponudbe pooblaščenemu članu;3. izjavo akceptanta, da pooblašča pooblaščenega člana, da v centralni register vnesenjegov nalog za prenos vrednostnih papirjev, ki so predmet izjave o sprejemu ponudbe, v137 Po tej določbi mora prevzemnik v prevzemni ponudbi ponuditi ceno, ki ne sme biti nižja od najvišje cene, po kateri je pridobilvrednostne papirje.138 Točka 3.3.1. Priloge 2 Sklepa o listinah, ki se priložijo zahtevi za izdajo dovoljenja za prevzemno ponudbo, in o podrobnejšivsebini prospekta.139 Podatki o poslih so navedeni s številom vrednostnih papirjev pridobljenih več/man kot 12 pred/po objavo(i) prevzemneponudbe.104

eme akceptantovega računa iz prejšnjega odstavka in v dobro akceptantovega računa zaprevzem (v nadaljnjem besedilu: akceptantov nalog);4. pri denarni ponudbi: številko akceptantovega denarnega računa, v dobro katerega naj seopravi plačilo cene ali razlike v ceni, in5. akceptantovo davčno številko.(3) Registrski član mora izjavo o sprejemu ponudbe posredovati pooblaščenemu članunajpozneje naslednji delovni dan po njenem prejemu.(4) Pooblaščeni član mora v centralni register vnesti akceptantov nalog najpozneje naslednjidelovni dan po prejemu akceptantove izjave o sprejemu ponudbe.41. člen(učinki izjave o sprejemu ponudbe)(1) Akceptantova izjava o sprejemu ponudbe začne učinkovati s trenutkom, ko je vcentralnem registru izvršen akceptantov nalog.(2) Če KDD v skladu z zakonom, ki ureja nematerializirane vrednostne papirje, in s svojimipravili poslovanja zavrne izvršitev akceptantovega naloga, se šteje, da izjava o sprejemuponudbe ni bila dana.(3) Z začetkom učinkovanja izjave o sprejemu ponudbe nastanejo naslednje pravneposledice:1. med akceptantom kot prodajalcem in prevzemnikom kot kupcem je sklenjena pogodba oprodaji vrednostnih papirjev, ki so predmet te izjave, za ceno in pod drugimi pogoji,določenimi v prevzemni ponudbi;2. akceptant z vrednostnimi papirji, ki so predmet te izjave, ne more več razpolagati.(4) Šteje se, da izjava o sprejemu ponudbe iz prvega odstavka tega člena obsega tudipooblastilo KDD:1. če je prevzemna ponudba uspešna: za prenos vrednostnih papirjev, ki so predmet teizjave, v breme akceptantovega računa za prevzem in v dobro računa prevzemnika, ali2. če prevzemna ponudba ni uspešna: za prenos vrednostnih papirjev, ki so predmet teizjave, v breme akceptantovega računa za prevzem in v dobro njegovega računa iz prvegaodstavka prejšnjega člena.ObrazložitevImetnik vrednostnih papirjev ciljne družbe oziroma akceptant sprejme prevzemno ponudbotako, da v času trajanja prevzemne ponudbe odda pravilno izpolnjeno in podpisano izjavo osprejemu prevzemne ponudbe svojemu registrskemu članu KDD (glej pojasnila k 3. členuZPre-1), ki vodi njegov račun nematerializiranih vrednostnih papirjev v dobro katerega sovpisani vrednostni papirji ciljne družbe in so predmet izjave o sprejemu ponudbe. Izjava osprejemu ponudbe mora vsebovati v zakonu taksativno določene izjave in podatke in sicer:105

- izjavo akceptanta, da sprejema prevzemno ponudbo, ter vrsto, razred in količinovrednostnih papirjev, ki so predmet te izjave- izjavo akceptanta, da registrskega člana pooblašča, da v njegovem imenu in zanjegov račun pošlje izjavo o sprejemu ponudbe pooblaščenemu članu- izjavo akceptanta, da pooblašča pooblaščenega člana, da v centralni register vnesenjegov nalog za prenos vrednostnih papirjev, ki so predmet te izjave, v bremeakceptantovega računa vrednostnih papirjev in v dobro akceptantovega računa zaprevzem- priimek in ime oziroma firmo akceptanta- naslov oziroma sedež akceptanta- EMŠO oziroma matično številjko akceptanta- davčno številko oziroma identifikacijsko številko za DDV akceptanta- številko denarnega računa akceptanta ter banko, pri kateri je račun odprt- lastnoročni podpis akceptantaRegistrski član mora izjavo o sprejemu ponudbe posredovati pooblaščenemu članunajkasneje naslednji delovni dan po njenem prejemu. Pooblaščeni član pa mora v centralniregister vnesti akceptantov nalog najpozneje naslednji delovni dan po prejemu akceptantoveizjave o sprejemu.Akceptantova izjava o sprejemu ponudbe začne učinkovati v trenutku, ko je v centralnemregistru izvršen akceptantov nalog. KDD lahko v skladu z Zakonom o nematerializiranihvrednostnih papirjih, Zakonom o trgu finančnih instrumentov, Zakonom o prevzemih insvojimi internimi pravili 140 zavrne akceptantov nalog. Pravila v 45. členu določajo, da KDDprenos opravi, če je na računu, v breme katerega naj bi bil prenos opravljen, zadostnakoličina ustreznih vrednostnih papirjev. Vrednostni papirji so v postopku s prevzemnoponudbo v skladu s 116. členom Pravil ustrezni le, če so neobremenjeni z vpisi o pravicahtretjih ali drugih pravnih dejstev. To pomeni, da na teh vrednostnih papirjih ne sme bitivpisana zastavna pravica tretjih oseb ali prepoved razpolaganja. Če se izjava o sprejemuponudbe nanaša na vrednostne papirje, ki so obremenjeni s pravicami tretjih, pa se izjava osprejemu ponudbe ne šteje za pravilno oddano le glede tistih vrednostnih papirjev, ki soobremenjeni. Glede vrednostnih papirjev, ki niso obremenjen, izjava ostane v veljavi. ČeKDD v skladu z zakonodajo zavrne izvršitev akceptantovega naloga, se šteje, da izjava osprejemu ponudbe ni bila dana.Z začetkom učinkovanja izjave o sprejemu ponudbe nastanejo pravne posledice medakceptantom kot prodajalcem in prevzemnikom kot kupcem, ker je s tem trenutkomsklenjena pogodba o prodaji vrednostnih papirjev. Akceptant od tega trenutka dalje zvrednostnimi papirji, ki so predmet izjave o sprejemu ponudbe, ne more več razpolagati.S podpisom izjave o sprejemu ponudbe akceptant tudi pooblašča KDD, da v primeruuspešne prevzemne ponudbe prenese vrednostne papirje z njegovega računa v dobroračuna prevzemnika oziroma v primeru neuspešne prevzemne ponudbe, da prenesevrednostne papirje iz računa za prevzem nazaj na njegov račun (glej pojasnila k 35. členuZPre-1).140 Pravila poslovanja KDD, Ur. l. RS, št. 69/12, v nadaljevanju Pravila.106

IV. KONKURENČNA PONUDBA42. Uporaba določb o prevzemni ponudbi (42. člen)42. člen(uporaba določb o prevzemni ponudbi)Za konkurenčno ponudbo se smiselno uporabljajo določbe drugih poglavij tega zakona oprevzemni ponudbi, če ni v tem poglavju določeno drugače.42.1 Splošno:ObrazložitevV skladu z definicijo konkurenčne prevzemne ponudbe iz drugega odstavka 11. člena ZPre -1 je konkurenčna ponudba prevzemna ponudba, ki se nanaša na iste vrednostne papirjekakor prevzemna ponudba prvega prevzemnika (v nadaljnjem besedilu prva ponudba) ter jev skladu z ZPre -1 objavljena po objavi prve ponudbe in pred iztekom roka za sprejem prveponudbe.Iz navedene zakonske določbe je razvidno, da morata biti skupaj izpolnjena dva pogoja, dalahko neka prevzemna ponudba pridobi »status« konkurenčne ponudbe in sicer:a) se mora nanašati na iste vrednostne papirje kakor prevzemna ponudba prvegaprevzemnika (prva ponudba) terb) je v skladu z ZPre -1 objavljena po objavi prve ponudbe in pred iztekom roka zasprejem prve ponudbe.Iz 42. člena ZPre -1 izhaja, da se za konkurenčno ponudbo smiselno uporabljajo določbedrugih poglavij tega zakona o prevzemni ponudbi, v kolikor ni v 43. do 46. členu ZPre-1, ki souvrščeni v IV. poglavje ZPre -1 (Konkurenčna ponudba) določeno drugače. To pomeni, da sopravila, v skladu s katerimi mora potekati konkurenčna ponudba v bistvenih okoliščinahpovsem enaka kot pravila, v skladu s katerimi mora potekati prva prevzemna ponudba,posebnosti pa so določene v zgoraj navedenih členih ZPre -1.Na tem mestu velja še omeniti, da ZPre-1 specialne določbe, ki se nanašajo na konkurenčnoprevzemno ponudbo, vsebuje še v nekaterih drugih členih in sicer v 11. členu 141 , 31. členu 142in 52. členu 143 ZPre -1.141 Drugi odstavek 11. člena ZPre -1 določa, da je konkurenčna ponudba prevzemna ponudba, ki se nanaša na istevrednostne papirje kakor prevzemna ponudba prvega prevzemnika (nadaljnjem besedilu: prva ponudba) ter je v skladu s temzakonom objavljena po objavi prve ponudbe in pred iztekom roka za sprejem prve ponudbe.142 31. člen ZPre -1:(1) Končni rok za sprejem prevzemne in morebitnih konkurenčnih ponudb je 60 dni od dneva, ko je bila objavljena prvaprevzemna ponudba (v nadaljnjem besedilu: končni rok).(2) Rok za sprejem prevzemne ponudbe ne sme biti krajši od 28 in ne daljši od 60 dni od dneva objave te ponudbe, pa tudi nedaljši od končnega roka.(3) Iztek roka za sprejem prevzemne ponudbe se podaljša v naslednjih primerih in za naslednje število dni, vendar največ doizteka končnega roka:107

43. Posebne predpostavke za konkurenčno ponudbo (43. člen)43. člen(posebne predpostavke za konkurenčno ponudbo)(1) Konkurenčna ponudba ne sme biti objavljena pozneje kakor deset dni pred iztekom rokaza sprejem prve ponudbe in ne pozneje kakor 28 dni pred iztekom končnega roka, sicer nimapravnega učinka.(2) Konkurenčne ponudbe za odkup ne sme dati oseba, ki:1. deluje usklajeno s prevzemnikom, ki je dal prvo ponudbo, ali2. je pooblaščeni član, ki je v imenu in za račun prevzemnika dal prvo ponudbo.(3) Pooblaščeni član pri konkurenčni ponudbi ne sme biti pooblaščeni član, ki je v imenu inza račun prevzemnika dal prvo ponudbo.43.1 SplošnoObrazložitevV 43. členu ZPre – 1so določene posebne predpostavke, ki veljajo za konkurenčnoponudbo 144 .V prvem odstavku navedenega člena so tako določene posebne predpostavke, ki senanašajo na časovni okvir 145 , v katerem mora biti po objavi prve ponudbe objavljenakonkurenčna (prevzemna) ponudba. V nasprotnem primeru – če ni objavljena v zakonskodoločenem časovnem okviru - konkurenčna ponudba namreč nima pravnega učinka. 146V drugem odstavku navedenega člena so določene osebe, ki ne smejo dati konkurenčneponudbe, v tretjem odstavku pa je določana oseba, ki ne sme biti pooblaščeni član 147 , pričemer zakon v primeru kršitve navedenih določb (drugače kot v primeru kršitve določbprvega odstavka 43. člena ZPre -1) ne določa, da konkurenčna ponudba ne bi imelapravnega učinka.43.1 Rok objave konkurenčne ponudbe:1. v primeru iz četrtega odstavka 21. člena tega zakona: za 14 dni, razen če je objava opravljena več kakor 14 dni pred iztekomprvega roka;2. če prevzemnik spremeni prevzemno ponudbo v skladu s prejšnjim členom: za sedem dni;3. če je dana konkurenčna ponudba: do izteka roka za sprejem konkurenčne ponudbe, če se ta izteče pozneje.143 Prvi odstavek 52. člena ZPre -1 določa, da po objavi prevzemne ponudbe in do izteka roka za njen sprejem lahkoprevzemnik, če je to predvideno v prospektu, prekliče ponudbo in odstopi od pogodb, ki so bile sklenjene s sprejemom takšneponudbe, če da konkurenčno ponudbo drug prevzemnik ali če nastopijo okoliščine, ki tako otežujejo izpolnitev obveznostiprevzemnika, da nakup vrednostnih papirjev ne ustreza več njegovemu pričakovanju in bi bilo po splošnem mnenju nepravičnoohraniti pogodbe v veljavi.144Ponudba je določeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da bi se znjegovim sprejemom pogodba lahko sklenila (prvi odstavek 22. člena Obligacijskega zakonika - Uradni list RS, št. 83/01, 28/06 -odločba US, 32/04 - avten. razlaga, št. 40/07; v nadaljevanju OZ). Ponudba po ZPre-1 se presoja po splošnih določbah OZ, kiurejajo ponudbo, v kolikor ZPre-1 o prevzemni ponudbi nima posebnih določb.145 Glej drugi odstavek istega člena.146 Izraz, da ponudba »nima pravnega učinka« bi v praksi npr. lahko pomenil, da takšna konkurenčna (prevzemna) ponudba nebi vezala ponudnika, eventualen sprejem take ponudbe pa ne bi vezal niti osebe, ki bi jo sprejela.147 V skladu z 23. členom ZPre -1 je pooblaščeni član - ki mora v imenu in za račun prevzemnika dati prevzemno ponudbo in vpostopku v zvezi z njo opraviti druga pravna dejanja – lahko le borznoposredniška družba (oziroma banka, ki ima dovoljenje zaopravljanje investicijskih storitev in poslov), ki ima položaj registrskega člana.108

V skladu s prvim odstavkom 31. člena ZPre -1 je končni rok za sprejem prevzemne inmorebitnih konkurenčnih ponudb 60 dni od dneva, ko je bila objavljena prva prevzemnaponudba (v nadaljnjem besedilu končni rok). 148Konkurenčna ponudba ne sme biti objavljena pozneje kakor deset dni pred iztekom roka zasprejem prve ponudbe in ne pozneje kakor 28 dni pred iztekom končnega roka, sicer nimapravnega učinka (prvi odstavek 43. člena ZPre-1).Primer 1 v skladu z ZPre -1 objavljene konkurenčne ponudbe:Oseba A dne 31. 1. 2013 objavi prevzemno ponudbo za vse delnice ciljne družbe X, v katerikot zadnji dan za sprejem navedene ponudbe določi 12. 3. 2013, to je 40 dni od dnevaobjave te ponudbe.Oseba B objavi konkurenčno ponudbo za vse delnice ciljne družbe X dne 1. 3. 2013 (enajstdni pred iztekom roka za sprejem prve ponudbe) s trajanjem do 29. 3. 2013 149 (to je 28 dniod objave konkurenčne ponudbe 150 in 57. dan od objave prve prevzemne ponudbe).Primer 2 v skladu z ZPre -1 objavljene konkurenčne ponudbe:Oseba A dne 31. 1. 2013 objavi prevzemno ponudbo za vse delnice ciljne družbe X, v katerikot zadnji dan za sprejem navedene ponudbe določi 12. 3. 2013, to je 40 dni od dnevaobjave te ponudbe.Oseba B objavi konkurenčno ponudbo za vse delnice ciljne družbe X dne 1. 3. 2013 (enajstdni pred iztekom roka za sprejem prve ponudbe) s trajanjem do 2. 4. 2013 151 (to je 31 dni odobjave konkurenčne ponudbe 152 in 61. dan od objave prve prevzemne ponudbe).Čeprav je v tem primeru konkurenčna ponudba trajala do 2. 4. 2013 (61. dan od objave prveprevzemne ponudbe), gre še vedno za ponudbo skladno z ZPre-1, saj je 60. dan od objaveprve ponudbe 1. 4. 2013 velikonočni ponedeljek, ki je v Republiki Sloveniji državni praznik indela prost dan, v navedenem primeru pa se v skladu s tretjim odstavkom 62. členaObligacijskega zakonika 153 (Uradni list RS, št. 83/01, 28/06 - odločba US, 32/04 - avten.148 Glede štetja rokov pri konkurenčni ponudbi glej pojasnila k 31. členu ZPre-1149 V skladu s 3. točko tretjega odstavka 31. člena ZPre -1 se v tem primeru rok za sprejem prve ponudbe podaljša do iztekaroka za sprejem konkurenčne ponudbe.150 Glej drugi odstavek 31. člena ZPre -1.151 V skladu s 3. točko tretjega odstavka 31. člena ZPre -1 se v tem primeru rok za sprejem prve ponudbe podaljša do iztekaroka za sprejem konkurenčne ponudbe.152 Glej drugi odstavek 31. člena ZPre -1.153 62. člen OZ.(1) Rok, določen v dnevih, začne teči prvi dan po dogodku, od katerega se računa, konča pa se z iztekom zadnjega njegovegadneva.(2) Rok, določen v tednih, mesecih ali letih, se konča tistega dne, ki se po imenu in številki ujema z dnevom nastanka dogodka,od katerega začne teči; če takšnega dneva v zadnjem mesecu ni, pa se konča zadnji dan tega meseca.(3) Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik.(4) Začetek meseca označuje prvi dan v mesecu, sredina – petnajsti, konec pa zadnji dan v mesecu, če ne izhaja kaj drugega iznamena strank, iz narave pogodbenega razmerja ali iz običajev.109

azlaga, št. 40/07; v nadaljevanju OZ) za zadnji dan roka šteje naslednji delovni dan, to jetorek, dne 2. 4. 2013.Primer 1 v nasprotju z ZPre-1 objavljene konkurenčne ponudbe:Oseba A dne 31. 1. 2013 objavi prevzemno ponudbo za vse delnice ciljne družbe X, v katerikot zadnji dan za sprejem navedene ponudbe določi 12. 3. 2013, to je 40 dni od dnevaobjave te ponudbe.Oseba B objavi konkurenčno ponudbo za vse delnice ciljne družbe X dne 4. 3. 2013 (osemdni pred iztekom roka za sprejem prve ponudbe) s trajanjem do 3. 4. 2013 (to je 30 dni odobjave konkurenčne ponudbe 154 in 62. dan od objave prve prevzemne ponudbe).Navedena konkurenčna ponudba je v nasprotju s prvim odstavkom 43. člena ZPre-1objavljena pozneje kot deset dni pred iztekom roka za sprejem prve ponudbe in objavljena vnasprotju z drugim odstavkom 31. člena ZPre -1, ker je rok za njen sprejem daljši od 60 dniod dneva objave prve ponudbe in hkrati daljši od končnega roka.Primer 2 v nasprotju z ZPre-1 objavljene konkurenčne ponudbe:Oseba A dne 31. 1. 2013 objavi prevzemno ponudbo za vse delnice ciljne družbe X, v katerikot zadnji dan za sprejem navedene ponudbe določi 2. 4. 2013, to je 61 dni od dneva objavete ponudbe (ker je 60. dan od dneva objave te ponudbe (končni rok) 1. 4. 2012 velikonočniponedeljek, ki je v Republiki Sloveniji državni praznik in dela prost dan, se v skladu s tretjimodstavkom 62. člena OZ za zadnji dan tega roka šteje naslednji delovni dan, to je torek, dne2. 4. 2013).Oseba B objavi konkurenčno ponudbo za vse delnice ciljne družbe X dne 12. 3. 2013(enaindvajset dni pred iztekom roka za sprejem prve ponudbe) s trajanjem do 2. 4. 2013 155 ,ki je hkrati končni rok (to je 21 dni od objave konkurenčne ponudbe 156 in 61. dan od objaveprve prevzemne ponudbe).Pri navedeni konkurenčni ponudbi je v nasprotju z drugim odstavkom 31. člena ZPre -1 rokza njen sprejem krajši od minimalno dopustnih 28 dni.43.2 Osebe, ki ne smejo dati konkurenčne prevzemne ponudbe:V skladu z drugim odstavkom 43. člena ZPre -1 konkurenčne ponudbe za odkup ne sme datioseba, ki:1. deluje usklajeno s prevzemnikom, ki je dal prvo ponudbo, ali2. je pooblaščeni član 157 , ki je v imenu in za račun prevzemnika dal prvo ponudbo.154 Glej drugi odstavek 31. člena ZPre -1.155 Rok za sprejem prevzemne ponudbe ne sme biti krajši od 28 in ne daljši od 60 dni od dneva objave te ponudbe, pa tudi nedaljši od končnega roka.156 Glej drugi odstavek 31. člena ZPre -1.157 V skladu z 23. členom ZPre -1 je pooblaščeni član – ki mora v imenu in za račun prevzemnika dati prevzemno ponudbo in vpostopku v zvezi z njo opraviti druga pravna dejanja – lahko le borznoposredniška družba (oziroma banka, ki ima dovoljenje zaopravljanje investicijskih storitev in poslov), ki ima položaj registrskega člana.110

Popolnoma logično je, da konkurenčne ponudbe za odkup ne sme dati oseba, ki delujeusklajeno 158 s prevzemnikom, ki je dal prvo ponudbo. Osebe, ki delujejo usklajeno v skladu z8. členom ZPre-1, se namreč de iure v smislu prevzemne zakonodaje štejejo za eno osebo.Če bi ena od takšnih oseb, ki delujejo usklajeno s prevzemnikom, po objavi prve ponudbe sstrani prevzemnika dala konkurenčno ponudbo, bi nastal položaj, ko bi pravzaprav de iuredala konkurenčno ponudbo sama sebi. Zato ZPre-1 v 1. točki 43. člena tovrstne konkurenčneponudbe izrecno prepoveduje.Enako prepoved ZPre-1 določa tudi v 2. točki 43. člena za pooblaščenega člana (to jeborznoposredniško družbo oziroma banko), ki je v imenu in za račun prevzemnika v skladu s23. členom ZPre-1 podal prevzemno ponudbo. Zakonodajalec je z navedeno odločbo po vsejverjetnosti hotel preprečiti, da bi pooblaščeni član, ki po pooblastilu prevzemnika opravljadejanja v zvezi s prevzemno ponudbo in zato razpolaga z informacijami o (nadaljnjih)namenih prevzemnika glede prevzemne ponudbe (npr. o nameravanem povečanju ponujenecene za delnico ciljne družbe), to informacijo izkoristil tako, da bi v svojem imenu podalkonkurenčno ponudbo in s tem konkuriral prevzemniku, ki ga je pooblastil za prvo ponudbo.Iz enakih razlogov kot zgoraj¸ po tretjem odstavku 43. člena ZPre -1 pooblaščeni član prikonkurenčni ponudbi tudi ne sme biti pooblaščeni član, ki je v imenu in za račun prevzemnikadal prvo ponudbo.44. Prag uspešnosti konkurenčne ponudbe (44. člen)44. člen(prag uspešnosti konkurenčne ponudbe)(1) Prevzemnik lahko v konkurenčni ponudbi določi prag uspešnosti samo, če je ta določen vprvi ponudbi in do objave konkurenčne ponudbe še ni bil dosežen.(2) Prag uspešnosti, ki ga prevzemnik določi v konkurenčni ponudbi v skladu s prejšnjimodstavkom, ne sme biti višji od praga uspešnosti, določenega v prvi prevzemni ponudbi.44.1 SplošnoObrazložitevPo določbi prvega odstavka 44. člena ZPre -1 lahko prevzemnik v konkurenčni ponudbidoloči prag uspešnosti samo, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja:- če je prag uspešnosti določen v prvi ponudbi in- do objave konkurenčne ponudbe prag uspešnosti še ni bil dosežen.158 Za več o usklajenem delovanju glej pojasnila k 8. členu ZPre-1.111

Prag uspešnosti pomeni prag, ki ga prevzemnik lahko določi (ni pa ga dolžan določiti) vprevzemni ponudbi (npr: prevzemna ponudba bo uspešna, če jo bo sprejelo tolikodelničarjev, da bo njihov skupni delež glasovalnih pravic v ciljni družbi znašal najmanj 51%).Če prevzemnik v prvi prevzemni ponudbi določi prag uspešnosti, ga lahko določi tudiprevzemnik v konkurenčni ponudbi, vendar samo v primeru, če prag uspešnosti v prviponudbi še ni dosežen. Tudi v tem primeru pa prevzemnik v konkurenčni ponudbi pragauspešnosti ne sme določiti tako, da bi bil ta višji od praga uspešnosti v prvi prevzemniponudbi (drugi odstavek 44. člena ZPre-1). Prag uspešnosti v konkurenčni ponudbi jenamreč lahko le nižji ali enak pragu uspešnosti, ki je določen v prvi ponudbi.Iz zgoraj navedenega je razvidno, da v primeru, če prva ponudba ne določa pragauspešnosti (ali pa je bil ta že dosežen), ga tudi konkurenčna ponudba ne sme določiti. Zakons tem varuje akceptante prve ponudbe, katere prag uspešnosti je bil že presežen, da bi oburesničevanju svoje pravice do sprejema konkurenčne ponudbe (45. člen ZPre-1) zmorebitnim višjim pragom, ostali v položaju, ko vrednostnih papirjev ne bi mogli prodati, čeprag uspešnosti v konkurenčni ponudbi ne bi bil dosežen (in bi bila s tem njihova pogodba,sklenjena s sprejemom konkurenčne ponudbe, razvezana).45. Pravica odstopiti od prve pogodbe (45. člen)45. člen(pravica odstopiti od prve pogodbe)Akceptanti, ki so do objave konkurenčne ponudbe sprejeli prvo ponudbo, lahko odstopijo odpogodbe, ki je bila sklenjena s sprejemom prve ponudbe, in sprejmejo konkurenčnoponudbo.ObrazložitevAkceptanti, ki so do objave konkurenčne ponudbe sprejeli prvo ponudbo, lahko odstopijo odpogodbe, ki je bila sklenjena s sprejemom prve ponudbe, in sprejmejo konkurenčnoponudbo. Navedena določba omogoča akceptantom prve ponudbe, da odstopijo odnavedene ponudbe 159 in hkrati sprejmejo konkurenčno ponudbo, v kolikor menijo, da jekonkurenčna ponudba zanje ugodnejša.159 Gre za specialno določbo, saj je po splošnih načelih obligacijskega prava pogodba sklenjena že s sprejemom (akceptom)ponudbe (glej prvi odstavek 21. člena OZ) in zato akceptant iz razloga ker kasneje dobi boljšo ponudbo, od prve ponudbe nemore odstopiti.112

46. Zavrnitev dovoljenja (46. člen)46. člen(zavrnitev dovoljenja)Agencija lahko zavrne izdajo dovoljenja za konkurenčno ponudbo, če je očitno, da je tašpekulativna in da je njen edini namen sprememba cene vrednostnih papirjev, na katere senanaša prva prevzemna ponudba.46.1 SplošnoObrazložitevIz 46. člena ZPre -1 izhaja, da lahko Agencija zavrne izdajo dovoljenja za konkurenčnoponudbo, če je očitno, da je ta špekulativna in da je njen edini namen sprememba cenevrednostnih papirjev, na katere se nanaša prva prevzemna ponudba. V skladu z navedenozakonsko določbo morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, da lahko Agencija zavrnezahtevo za izdajo dovoljenja za konkurenčno prevzemno ponudbo in sicer:- konkurenčna ponudba mora biti špekulativna in- njen edini namen je sprememba cene vrednostnih papirjev, na katere se nanaša prvaprevzemna ponudba.46.2 Primer, ko bi lahko prišlo do ravnanja Agencija v skladu s 46. členom ZPre-1Primer:1. Prevzemnik oseba A dne 1. 2. 2013 objavi prevzemno ponudbo, ki se glasi na vse delniceciljne družbe X, pri čemer v prevzemni ponudbi ponudi ceno 5.000 EUR za 1 delnico ciljnedružbe, s trajanjem ponudbe do 8. 3. 2013. Prevzemnik v navedeni prevzemni ponudbidoloči prag uspešnosti tako, da določi, da bo prevzemna ponudba uspešna, če jo bo sprejelotoliko delničarjev, da bo njihov skupni delež glasovalnih pravic v ciljni družbi znašal najmanj75 %. Oseba A nima v času objave prevzemne ponudbe nobene delnice ciljne družbe X.2. Prevzemnik oseba A je dobavitelj ciljne družbe X, ki je v zadnjih 10 letih pred objavoprevzemne ponudbe kupila v povprečju cca 60% njegove celotne letne proizvodnje. Vponudbenem prospektu oseba A objavi, da ima namen prevzeti družbo X iz razloga, da je nebi prevzel kateri od njenih konkurentov, saj bi bila v opisanem primeru velika verjetnost, da bidružba X prenehala kupovati njihove proizvode, kar bi zaradi velike odvisnosti od prodajeprav tej družbi, lahko povzročilo izjemno hude finančne težave družbi A.3. Oseba B je največji delničar ciljne družbe X ter je imetnik 30% njenih delnic. Oseba B jefinančni holding in ima izključno interes, da svoje delnice ciljne družbe X proda po najvišjimogoči ceni.4. Oseba C je drugi največji delničar ciljne družbe X ter je imetnik 10% njenih delnic. OsebaC nima namena sprejeti prevzemne ponudbe osebe A za delnice ciljne družbe X.113

5. Oseba B sklene odplačno pogodbo z družbo C, da bo družba C v svojem imenu in za svojračun dala konkurenčno prevzemno ponudbo za delnice ciljne družbe X, pri čemer boponudila 5.010 EUR za 1 delnico, vse potencialne stroške iz navedenega posla ter nagradoza ta posel pa bo družba B plačala družbi C. V navedeni pogodbi, ki jo stranki označita zaposlovno skrivnost, je prav tako določeno, da bo v primeru, da bo konkurenčna ponudbauspešna, vse pravice in upravičenja osebe C iz na podlagi te ponudbe pridobljenih delnicizvrševala oseba B. Nadalje iz pogodbe izhaja, da dejanski poslovni namen osebe B ni, dadružba C prevzame družbo X, pač pa v tem, da družba A spremeni prevzemno ponudbotako, da bi povečala ponujeno ceno 160 nad ceno, ki bi jo v konkurenčni ponudbi ponudiladružba C, ter da bi zato uspela prva ponudba, konkurenčna prevzemna ponudba pa bi bilaposledično neuspešna.6. Dne 5. 2. 2013 oseba B objavi prevzemno namero za prevzem ciljne družbe X. Dne7. 2. 2013 oseba C na Agencijo vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za konkurenčnoprevzemno ponudbo. Iz navedene zahteve je razvidno, da namerava v konkurenčniprevzemni ponudbi delničarjem ponuditi 5.010 EUR za delnico ciljne družbe X. Prav tako jeiz navedene zahteve razvidno, da bo v konkurenčni prevzemni ponudbi določen praguspešnosti tako, da bo konkurenčna prevzemna ponudba uspešna, če jo bo sprejelo tolikodelničarjev, da bo njihov skupni delež glasovalnih pravic v ciljni družbi znašal najmanj 75 %.7. Dne 11. 2. 2013 Agencija s strani anonimnega pošiljatelja prejme kopijo pogodbe meddružbo B in družbo C iz tč. 5 tega primera. Agencija po opravljenem nadzoru na sedežudružbe B dne 12. 2. 2013 pridobi original omenjene pogodbe.8. Dne 13. 2. 2013 Agencija osebi C zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za konkurenčnoprevzemno ponudbo za delnice ciljne družbe X in sicer iz razloga, ker meni, da je njenakonkurenčna ponudba špekulativna ter da je njen edini namen sprememba cene delnicdružbe X, na katere se nanaša prva prevzemna ponudba.Kot izhaja iz vsebine pogodbe med družbo B in družbo C iz tč. 5 tega primera namrečdejanski poslovni namen osebe C ni v tem, da družba C prevzame družbo X (ker bi tudi vprimeru uspešnega prevzema vse pravice iz tako pridobljenih delnic izvrševala družba B),pač pa le v tem, da od družbe B prejme nagrado za opravljen posel in je zato njena ponudbašpekulativna. Prav tako je edini poslovni namen družbe B, da zaradi konkurenčne ponudbe sstrani osebe A pride do povišanja ponujene cene v prvi ponudbi (ki bo jo nato sprejela osebaB).160 Pri povečani ponujeni ceni osebe A za delnico ciljne družbe X bi nato oseba B sprejela spremenjeno prvo prevzemnoponudbo.114

V. OMEJITVE DEJANJ POSLOVODSTVA CILJNE DRUŽBE47. - 51. Omejitve dejanj poslovodstva ciljne družbe, uveljavitev spregleda obrambnihmehanizmov, vsebina spregleda obrambnih mehanizmov, uveljavitev vzajemnosti,register sklepov (47. do 51. člen)47. člen(omejitve dejanj ciljne družbe)(1) Od prejema obvestila o prevzemni nameri ali od objave prevzemne namere, čeposlovodstvo pred objavo obvestila o prevzemni nameri ni prejelo, do objave odločbe o iziduprevzemne ponudbe organ vodenja ali nadzora ciljne družbe brez sklepa skupščine ne sme:1. povečati osnovnega kapitala;2. sklepati poslov zunaj rednega poslovanja družbe;3. opravljati dejanj ali sklepati poslov, ki bi lahko resneje ogrozili nadaljnje poslovanje družbe;4. pridobivati lastnih delnic ali vrednostnih papirjev, iz katerih izhaja upravičenje do njih;5. opravljati dejanj, ki bi lahko onemogočala ponudbo.(2) Odločitve organa vodenja ali nadzora ali skupščine ciljne družbe, ki so sprejete predobjavo prevzemne namere in še niso v celoti izvedene, potrebujejo pred izvedbo alidokončno izvedbo odobritev skupščine ciljne družbe, če niso del rednega poslovanja ciljnedružbe in bi njihova izvedba lahko onemogočala prevzemno ponudbo.(3) Pravna dejanja, ki so v nasprotju z določbami prejšnjih odstavkov, so nična.(4) Ne glede na roke, ki jih za sklic skupščine določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, selahko skupščina, na kateri bodo delničarji odločali o zadevah iz prvega ali drugega odstavkatega člena, skliče najmanj 14 dni pred dnem zasedanja skupščine. Za veljavnostskupščinskega sklepa, s katerim skupščina odloča o zadevah iz prvega ali drugega odstavkatega člena, je potrebna večina najmanj treh četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnegakapitala.(5) Agencija lahko podrobneje določi dejanja iz 5. točke prvega odstavka tega člena.48. člen(uveljavitev spregleda obrambnih mehanizmov)(1) Skupščina ciljne družbe lahko s sklepom o spremembi statuta določi, da za ciljno družboveljajo pravila o spregledu obrambnih mehanizmov, določena v 49. členu tega zakona (vnadaljnjem besedilu: sklep o uveljavitvi spregleda obrambnih mehanizmov).(2) Za veljavnost sklepa o uveljavitvi spregleda obrambnih mehanizmov je potrebno soglasjeimetnikov vrednostnih papirjev, ki imajo pravico imenovati ali odpoklicati člane organavodenja ali nadzora, če je ta pravica določena s statutom družbe.(3) Skupščina ciljne družbe lahko kadarkoli prekliče sklep o uveljavitvi spregleda obrambnihmehanizmov.115

(4) Za veljavnost sklepa iz prejšnjega odstavka morajo biti izpolnjeni enaki pogoji kot zanjegov sprejem, razen soglasja imetnikov vrednostnih papirjev, ki imajo pravico imenovati aliodpoklicati člane organov vodenja ali nadzora.(5) Če je sklep o uveljavitvi spregleda obrambnih mehanizmov sprejet pred uvrstitvijovrednostnih papirjev ciljne družbe na organizirani trg, mora določati, da začne učinkovati zuvrstitvijo vrednostnih papirjev družbe na organizirani trg. Ne glede na druge predpise, kiurejajo ničnost skupščinskih sklepov, je skupščinski sklep, ki navedenega ne določa, ničen.(6) Ciljna družba mora sklep o uveljavitvi spregleda obrambnih mehanizmov in sklep onjegovem preklicu takoj objaviti ter posredovati agenciji in nadzornim organom držav članic,na organiziranih trgih katerih so uvrščeni vrednostni papirji ciljne družbe ali pri katerih je bilavložena zahteva za uvrstitev teh vrednostnih papirjev na organizirani trg.49. člen(vsebina spregleda obrambnih mehanizmov)(1) Pravila o spregledu obrambnih mehanizmov, določena v tem členu, veljajo za ciljnodružbo samo, če so uveljavljena v statutu ciljne družbe v skladu s prejšnjim členom.(2) Za prenos vrednostnih papirjev ciljne družbe na podlagi uspešne prevzemne ponudbe naprevzemnika ali na osebo, na katero se vrednostni papirji prenesejo po njegovem nalogu, neučinkujejo omejitve prenosa vrednostnih papirjev ciljne družbe, določene:1. v statutu ciljne družbe;2. s pogodbo med ciljno družbo in imetniki njenih vrednostnih papirjev in3. s pogodbo med imetniki teh vrednostnih papirjev.(3) Na skupščini iz 47. člena tega zakona ne učinkujejo omejitve glasovalnih pravic,določene:1. v statutu ciljne družbe;2. s pogodbo med ciljno družbo in imetniki njenih vrednostnih papirjev in3. s pogodbo med imetniki vrednostnih papirjev ciljne družbe.(4) Če prevzemnik na podlagi uspešne prevzemne ponudbe doseže ali preseže končniprevzemni prag, lahko ne glede na roke, ki jih za sklic skupščine določa zakon, ki urejagospodarske družbe, skliče skupščino ciljne družbe in objavi predmet, o katerem najskupščina sklepa, najmanj 14 dni pred dnevom zasedanja skupščine, če je vsaj eden odpredmetov, o katerem naj sklepa skupščina:1. sprememba statuta ciljne družbe ali2. odpoklic ali imenovanje članov organov vodenja ali nadzora.(5) Pri sklepanju o predmetih na skupščini iz prejšnjega odstavka ne učinkujejo:1. omejitve glasovalnih pravic iz tretjega odstavka tega člena in116

2. pravice delničarjev za imenovanje ali odpoklic članov organa vodenja ali nadzora,določene s statutom ciljne družbe.(6) Za prenos vrednostnih papirjev ciljne družbe na prevzemnika ali na osebo, na katero sevrednostni papirji prenesejo po njegovem nalogu, ki je bil opravljen v obdobju od sklicaskupščine iz tretjega odstavka tega člena do njenega zaključka, ne učinkujejo omejitveprenosa vrednostnih papirjev iz drugega odstavka tega člena.(7) Imetniki vrednostnih papirjev ciljne družbe, katerih pravice so kršene z določbamiprejšnjih odstavkov, lahko od sodišča zahtevajo, da prevzemniku naloži plačilo denarneganadomestila za izgubo teh pravic v višini, kakršno določi sodišče.50. člen(uveljavitev vzajemnosti)(1) Skupščina ciljne družbe lahko s sklepom izključi uporabo (v nadaljnjem besedilu: sklep ouveljavitvi vzajemnosti):1. pravil o omejitvi dejanj ciljne družbe iz 47. člena tega zakona oziroma2. pravil o spregledu obrambnih mehanizmov iz prejšnjega člena če ta veljajo za ciljnodružbo v skladu z 48. členom tega zakona.(2) Za veljavnost sklepa o uveljavitvi vzajemnosti je potrebna večina najmanj treh četrtin prisklepanju zastopanega osnovnega kapitala.(3) Skupščina ciljne družbe lahko kadarkoli prekliče sklep o uveljavitvi vzajemnosti.(4) Za veljavnosti sklepa iz prejšnjega odstavka je potrebna večina najmanj treh četrtin prisklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Če se ta sklep nanaša na preklic sklepa ouveljavitvi vzajemnosti glede uporabe pravil o spregledu obrambnih mehanizmov izprejšnjega člena, je za njegovo veljavnosti potrebno tudi soglasje imetnikov vrednostnihpapirjev ciljne družbe, ki imajo v skladu s statutom pravico imenovati ali odpoklicati članeorgana vodenja ali nadzora, če je ta pravica določena s statutom ciljne družbe.(5) Ciljna družba mora sklep o uveljavitvi vzajemnosti in o njegovemu preklicu objaviti inposredovati agenciji in nadzornim organom držav članic, na organiziranih trgih katerih souvrščeni vrednostni papirji ciljne družbe, ali pri katerih je bila vložena zahteva za uvrstitev tehvrednostnih papirjev na organizirani trg.(6) Pravila o omejitvi dejanj ciljne družbe iz 47. člena tega zakona oziroma pravila ospregledu obrambnih mehanizmov, določena v prejšnjem členu, ne veljajo v razmerju medciljno družbo in posameznim prevzemnikom, če so izpolnjeni naslednji pogoji:1. za tega prevzemnika ali za družbo, ki ima položaj temu prevzemniku nadrejene družbe, neveljajo pravila, ki v svoji osnovi ustrezajo 47. oziroma 49. členu tega zakona;117

2. skupščina ciljne družbe je sklep o uveljavitvi takšne vzajemnosti sprejela najmanj 18mesecev pred objavo prevzemne namere tega prevzemnika.51. člen(register sklepov)(1) Agencija vodi register sprejetih skupščinskih sklepov o uveljavitvi spregleda obrambnihmehanizmov iz 48. člena tega zakona in sklepov o uveljavitvi vzajemnosti iz prejšnjega člena(v nadaljnjem besedilu: register sklepov) ob zagotavljanju ustreznega varstva osebnihpodatkov.(2) Register sklepov mora vsebovati najmanj podatke o firmi in sedežu družbe, datumusprejetja sklepa in celotno vsebino besedila sklepa skupščine.(3) Register sklepov je dostopen družbam, ki so vpisane v register sklepov, izdajateljemvrednostnih papirjev, in borznosposredniškim družbam ter na spletni strani in sedežuagencije.(4) Natančno vsebino registra sklepov, postopek vpisa in izbrisa ter način dostopa dopodatkov v registru sklepov določi agencija.47. - 51.1. SplošnoObrazložitevPravilo nevtralnosti uprave ciljne družbe (t.i. neutrality rule) 161 in pravilo spregleda obrambnihmehanizmov (t.i. break-through rule) 162 predstavljata dva instituta, ki zasledujeta isti namen:poenotenje notranjega trga EU in realizacijo ene izmed temeljnih načel slednjega, t.j.prostega pretoka kapitala. Obenem sta navedena instituta eno izmed najbolj spornihvprašanj, na katero države članice EU niso našle enotnega odgovora vse od prvih poskusovharmonizacije prevzemne zakonodaje v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja 163 . Posledicatega je izbirna pravica držav članic (opt in, opt out) glede implementacije obeh navedenihinstitutov (prvi odstavek 12. člena prevzemne direktive), pri čemer je v primeru, ko se državačlanica odloči, da instituta ne bo implementirala (opt out), ciljni družbi (skupščina delničarjev)dana možnost, da o uporabi institutov odločijo njeni delničarji (drugi odstavek 12. členaprevzemne direktive). Navedena instituta sta tako v pravni red posameznih držav članicimplementirana na najrazličnejše načine, kar pa posledično postavlja pod vprašaj, ali jezgoraj navedeni namen sploh mogoče doseči.Posledica izbirne pravice glede implementacije 9. oziroma 11. člena prevzemne direktive, jetudi ureditev po ZPre-1: glede pravila nevtralnosti uprave ciljne družbe se je RepublikaSlovenija odločila za implementacijo (opt in), glede pravila spregleda obrambnih161 Pravilo nevtralnosti vsebuje 47. člen ZPre-1 oziroma 9. člen Direktive 2004/25/ES o ponudbah za prevzem (v nadaljevanjuprevzemna direktiva).162 Pravilo spregleda obrambnih mehanizmov je vsebovano v 49. členu ZPre-1 oziroma v 11. členu prevzemne direktive.163 Podrobneje glej: prof. dr. Marjan Kocbek, doc. dr. Nina Plavšak, mag. Dušan Pšeničnik, Zakon o prevzemih, Uvodnapojasnila, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 255 – 277.118

mehanizmov pa ne (opt out). Posledično je izbira glede spregleda ob upoštevanju drugegaodstavka 12. člena prevzemne direktive prepuščena ciljni družbi (48. in 49. člen ZPre-1).Oba zgoraj navedena instituta pa je glede na določbo tretjega odstavka 12. člena prevzemnedirektive mogoče še kombinirati s pravilom vzajemnosti (t.i. reciprocity rule). V primeruimplementacije takšnega pravila (glej 50. člen ZPre-1) se ciljna družba lahko odloči, ali bospoštovala pravila o nevtralnosti uprave oziroma pravila o spregledu obrambnihmehanizmov; pri tem glede odločitve ni svobodna, ampak je njena odločitev odvisna oddejstva, ali bi za prevzemnika, v primeru, da bi postal ciljna družba, veljala enaka pravila.Ne glede na to, da je iz gornjih izvajanj mogoče zaključiti, da na nivoju EU enotnih stališčdržav članic glede nevtralnosti uprave in glede spregleda obrambnih mehanizmov ni, je ponašem prepričanju mogoč vsaj en zaključek v nasprotni smeri: o prevzemu – tudi omorebitnih dejanjih, ki ga ovirajo – naj odloča večina delničarjev in ne delničarji »s posebnimipravicami« ali celo poslovodstvo ciljne družbe.V nadaljevanju skušamo na kratko predstaviti oba instituta (pravilo nevtralnosti, pravilospregleda) v kombinaciji s pravilom vzajemnosti. Še pred tem pa je potrebno razjasnitiosnovna vprašanja v zvezi s t.i. obrambnimi mehanizmi, saj sta oba instituta prav posledicaslednjih.47. – 51.2. Obrambni mehanizmiObrambni mehanizmi so inštrumenti, ki omogočajo ciljni družbi oziroma njenemuposlovodstvu, da bodisi prepreči spremembe v delniški strukturi bodisi otežijo oziromapodražijo prevzem. Poslovodstvo ciljne družbe jih lahko uporabi tako z namenom ohranitvesvojega položaja v ciljni družbi ali pa kot orodje, s katerim je mogoče izpogajati čim višjoceno oziroma prevzemno premijo.Najbolj običajna je delitev na obrambne mehanizme pred prevzemno ponudbo (t.i. pre-biddefences) in na obrambne mehanizme po oziroma tekom prevzemne ponudbe (t.i. post-biddefences). 164Obrambni mehanizmi pred prevzemno ponudbo onemogočajo, da zainteresirana osebasploh pridobi delnice ciljne družbe (npr. prepoved odsvojitve delnic) ali pa onemogočajo, dapridobitelj delnic izvaja kontrolo na skupščini ciljne družbe (npr. omejitve glasovalnih pravic).Najbolj pogosti obrambni mehanizmi pred prevzemno ponudbo, ki se primerjalno pravnopojavljajo, so: omejitve oziroma prepovedi prenosa delnic; delnice z večkratno glasovalnopravico; prednostne delnice; piramidne strukture; navzkrižno lastništvo; »kapica« glededeleža glasovalnih pravic, ki jih je mogoče upoštevati; »kapica« glede deleža v kapitalu, ki gaje mogoče pridobiti; »zlate delnice«, delniški sporazumi itd.).Obrambni mehanizmi po oziroma tekom prevzemne ponudbe za razliko od zgoraj navedenihpridejo v poštev v teku prevzemne ponudbe – to seveda ne pomeni, da določena ravnanja, ki164 Obrambne mehanizme je mogoče deliti tudi glede na vpliv, ki ga imajo na vrednost ciljne družbe: povečujejo vrednost ciljnedružbe (povečanje osnovnega kapitala, poison pills), zmanjšujejo vrednost ciljne družbe (nakup lastnih delnic, crown jewel) alipa so (sorazmerno) nevtralni glede vpliva na vrednost ciljne družbe (npr. iskanje upravi naklonjenega večinskega lastnika).119

predstavljajo obrambni mehanizem, izven postopka s prevzemno ponudbo, sploh nisomožna, nasprotno: gre za povsem običajna ravnanja, ki pa imajo v teku postopka sprevzemno ponudbo namen oziroma učinek otežiti oziroma onemogočiti uspešnostprevzema. Primerjalno pravno so najbolj pogosta naslednja ravnanja: povečanje osnovnegakapitala, povečanje dolga, nakup lastnih delnic, nakup premoženja, odprodaja premoženja(še posebej, če gre za t.i. »družinsko srebrnino« - crown jewel defense), izplačilo dividend,prevzem prevzemnika (t.i. pac man defense), prevzem druge družbe, združitev, izdajafinančnih instrumentov, ki dajejo obstoječim delničarjem pravico do pridobitve delnic poposebno ugodnih pogojih (t.i. poison pills), iskanje alternativnega večinskega, upravinaklonjenega, lastnika (t.i. white knight), iskanje alternativnega manjšinjskega (a vseenopomembnega in upravi naklonjenega) lastnika (t.i. white squire).47. – 51.3. Pravilo nevtralnosti uprave (neutrality rule)Pravilo nevtralnosti uprave omejuje upravo ciljne družbe glede nekaterih obrambnihmehanizmov, ki sicer pridejo v poštev v teku postopka s prevzemno ponudbo (post-biddefences). Uprava tako ne sme povečati osnovnega kapitala (z uporabo instituta odobrenegakapitala), sklepati poslov zunaj rednega poslovanja družbe 165 , opravljati poslov ali dejanj, kibi lahko resneje ogrozili nadaljnje poslovanje družbe, pridobivati lastnih delnic ali vrednostnihpapirjev, iz katerih izhaja upravičenje do njih in opravljati dejanj, ki bi lahko onemogočalaponudbo.Predvsem zadnji obrambni mehanizem je pojmovno odprt do te mere, da dejansko obsegavse obrambne mehanizme, ki pridejo v poštev v postopku s prevzemno ponudbo (post-biddefences). Zato se postavlja vprašanje skladnosti ureditve z drugim odstavkom 9. členaprevzemne direktive, ki je sicer na podoben način pojmovno odprt, a izrecno kot izjemo odprepovedi opredeljuje iskanje alternativnih ponudb (white knight, white squire). Po strogogramatikalni razlagi iskanje alternativne ponudbe zagotovo predstavlja dejanje, kionemogoča ponudbo (prvotnega prevzemnika). A ob upoštevanju dejstva, da namen institutani v varstvu posameznega prevzemnika, ampak v varstvu prevzema kot instituta nasploh(neoviranje prevzemnih ponudb) – posledično pa delničarjev ciljne družbe, ki jim je v interesupridobiti čimboljšo prevzemno ponudbo, ne glede na to, kdo jo poda – bi bilo mogočezaključiti, da iskanje alternativnih ponudb z določbo 5. točke drugega odstavka 47. členaZPre-1 ni v nasprotju – posledično pa tudi navedena določba ni v nasprotju s prevzemnodirektive.Prepoved izvajanja obrambnih mehanizmov ni absolutna: v kolikor poslovodstvo ciljnedružbe za izvedbo obrambnih mehanizmov pridobi soglasje skupščine ciljne družbe, se lahkoposlužuje vseh obrambnih mehanizmov; za soglasje je potrebno pridobiti večino najmanj trehčetrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala, kar pomeni, da o tem sklepu odločajoimetniki vseh delnic (kapitala) in ne zgolj imetniki delnic z glasovalno pravico; dodatno velja165 Glede vprašanja, kaj so posli rednega poslovanja, se največkrat pojavlja odgovor, da gre za posle, ki pomenijo neposrednoopravljanje dejavnosti (proizvodnja in prodaja blaga in storitev) oziroma posle v zvezi z dejavnostjo (nabava in naročanjeizdelkov in storitev v zvezi z dejavnostjo). Pri tem po našem mnenju ni mogoče upoštevati vseh dejavnosti, za katere je družbaregistrirana, ampak za tiste iz katerih ustvari pretežni del dohodkov.120

torej načelo večine kapitala in ne zgolj večine glasovalnih pravic. 166 Prevzem oziromaobramba pred njim je namreč zadeva, ki se tiče vseh delničarjev in ne zgolj tistih, ki imajoglasovalno pravico. Navedeno je tudi v duhu načela, da o prevzemu odločajo delničarji ciljnedružbe – in ne poslovodstvo. Posledica tega je, da na skupščini, ki odloča o pooblastilihupravi ciljne družbe za uporabo obrambnih mehanizmov, ne učinkujejo omejitve (vinkulacije)glasovalnih pravic, ne glede na to, ali so določene v statutu , pogodbo med ciljno družbo inimetniki vrednostnih papirjev ali pa s pogodbo med imetniki vrednostnih papirjev ciljnedružbe – a le pod pogojem, da je omejitev (spregled) tovrstnega obrambnega mehanizmadoločen v statutu ciljne družbe (tretji odstavek 49. člena ZPre-1 v zvezi z 48. členom ZPre-1).V kolikor bi imela določena odločitev poslovodstva, nadzornega organa ali skupščine, ki jebila sprejeta še pred začetkom postopka s prevzemno ponudbo in ki ni del rednegaposlovanja družbe, lahko pa bi imela v fazi realizacije tekom postopka s prevzemno ponudboučinek obrambnega mehanizma, je za njeno realizacijo potrebna odobritev skupščinedelničarjev.Kršitev pravila, da morajo biti obrambni mehanizmi odobreni s strani skupščine družbe, imaza posledico njihovo ničnost.Glede rokov, ki morajo poteči od sklica skupščine do dneva zasedanja skupščine delničarjev,zakon določa specialno ureditev: skupščino je potrebno sklicati najmanj 14 dni pred dnemzasedanja – in ne najmanj 30 dni, kot to določa Zakon o gospodarskih družbah v prvemodstavku 297. člena. 167Agencija pooblastila iz petega odstavka 47. člena ZPre – 1 (še) ni uporabila.47. – 51.4. Pravilo spregleda obrambnih mehanizmov (break-through rule)Pravila o spregledu obrambnih mehanizmov so zavezujoča samo, če so na zakonskopredpisan način (glej infra) predpisan način določena v statutu ciljne družbe. Način ravnanjatorej ne izhaja iz samega zakona, ampak iz statuta ciljne družbe. Navedeno je posledicadejstva, da se RS ni odločila za uzakonitev pravila spregleda (opt out – prvi odstavek 12.člena prevzemne direktive), kar pa ima za posledico, da se o uveljavitvi pravila spregledaodloča ciljna družba sama (drugi odstavek 12. člena prevzemne direktive).Vsebina instituta je v tem, da se v primeru, ko to določa statut ciljne družbe, ciljni družbionemogoči nadaljnja uporaba nekaterih obrambnih mehanizmov, ki so po svoji naravi sicerobrambni mehanizmi, ki obstajajo že pred prevzemno ponudbo (t.i. pre-bid defences).Tako npr. nimajo učinka (oziroma se njihov obstoj spregleda) omejitve prenosa vrednostnihpapirjev ciljne družbe (vinkulacija), ki bi po uspešni prevzemni ponudbi ovirale prenosvrednostnih papirjev na prevzemnika (drugi odstavek 49. člena ZPre-1). To pomeni, da nimogoče izpodbijati akcepta prevzemne ponudbe (in nadaljnje realizacije le-tega, t.j. prenosa166 Podrobneje glej: prof. dr. Marjan Kocbek, komentar k 329. členu Zakona o gospodarskih družbah, Veliki komentar Zakona ogospodarskih družbah (ZGD-1), 2. knjiga (168. do 470. člen), GV Založba, Ljubljana 2007, str. 581 in nasl.167 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/09, v nadaljevanju ZGD-1C) jeuvedel možnost, da se v statutu družbe določi tudi krajši rok.121

vrednostnih papirjev iz akceptanta na prevzemnika) iz razloga, da je obstajala omejitevprenosa vrednostnih papirjev. Enako pravilo velja tudi za delnice, ki se prenašajo v obdobjuod sklica skupščine, na kateri se odloča o dopustnosti uporabe obrambnih mehanizmov sstrani uprave (47. člen ZPre-1), do njenega zaključka (šesti odstavek 49. člena ZPre-1).V zvezi s slednjim pa se pojavlja vprašanje, ali je takšno upravičenje (spregled obrambnegamehanizma) v praksi sploh mogoče učinkovito uveljaviti. Skupščina iz 47. člena ZPre-1 lahkopoteka le v obdobju od podaje prevzemne namere dalje, torej v postopku v zvezi sprevzemno ponudbo. Iz 40. in 41. člena ZPre-1 pa izhaja, da se vrednostni papirji, ki jihprevzemnik pridobi v teku prevzemne ponudbe, v centralnem registru nematerializiranihvrednostnih papirjev, do izdaje odločbe o uspešnosti prevzemne ponudbe ne preknjižijo naračun prevzemnika, ampak v dobro akceptantovega računa za prevzem. To torej pomeni, dase lahko spregled obrambnega mehanizma (omejitev prenosa) v praksi realizira samo zadelnice, pridobljene od podaje prevzemne namere do pričetka teka postopka s prevzemnoponudbo. Rešitev se sicer nakazuje v tem, da je spregled obrambnega mehanizma(neučinkovanje omejitve prenosa) učinkovit že tako, da omogoča, da do preknjižbe delnic naračun prevzemnika (delnice pridobljene od podane prevzemne namere do začetka tekaprevzemne ponudbe) oziroma na račun akceptanta za prevzem (delnice, pridobljene v tekupostopka prevzemne ponudbe) sploh pride. 168 Drugo vprašanje pa je, kako omogočitiprevzemniku izvrševanje glasovalnih pravic za namene skupščine iz 47. člena ZPre-1 (šestiodstavek 49. člena v zvezi s tretjim odstavkom 49. člena ZPre-1); ker pravice izvrednostnega papirja lahko uveljavlja le njihov zakoniti imetnik (16. člen Zakona onematerializiranih vrednostnih papirjev) – to pa prevzemnik v teku prevzemne ponudbe (še)ni, saj se delnice, ki so bile predmet akcepta, preknjižijo na poseben račun akceptanta in nena račun prevzemnika. Rešitev bi bilo mogoče iskati v smeri, da zakon že zato, ker na opisannačin ureja spregled obrambnega mehanizma, prevzemniku daje zakonsko pooblastilo zazačasno (t.j. samo za skupščino iz 47. člena ZPre-1) izvrševanje pravic iz delnic, katerihzakoniti imetnik je v tistem trenutku še vedno akceptant.O spregledu tistih obrambnih mehanizmov z uporabo omejitev glasovalnih pravic, ki bi -poleg omejevanja prenosa glasovalnih pravic na prevzemnika (šesti odstavek 49. členaZPre-1), glej prejšnji odstavek - lahko vplivale na potek skupščine iz 47. člena ZPre-1, t.j.omejitve glasovalnih pravic imetnikov vrednostnih papirjev (tretji odstavek 47. člena ZPre-1),glej tč. 47 - 51.3.Poleg že opisanih ovir za prevzem ciljne družbe (omejitev prenosa vrednostnih papirjev naprevzemnika po uspešni prevzemni ponudbi, omejitve izvrševanja glasovalnih pravic naskupščini, ki odloča o odobritvi obrambnih mehanizmov upravi), je za realizacijo učinkoviteganadzora nad ciljno družbo za prevzemnika bistveno, da v najkrajšem možnem časuposlovodenje družbe prevzamejo ljudje, ki jim zaupa in za katere meni, da bodo izvrševalinjegovo poslovno politiko in da v čim večji meri onemogoči, da bi na ciljno družbo imeli vplivdrugi delničarji, t.j. tisti, ki niso dali prevzemne ponudbe, imajo pa glede na svoj deležglasovalnih pravic nesorazmerno veliko moč.168 Postavlja se vprašanje, kako bi se takšen prenos izvedel v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev.Menimo, da sklep skupščine ciljne družbe o uveljavitvi spregleda obrambnih mehanizmov (48. člen ZPre-1) učinkuje kotdovoljenje izdajatelja za prenos v smislu drugega odstavka 35. člena Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih.122

V ta namen zakon v četrtem odstavku 49. člena ZPre – 1 določa, možnost, da prevzemnik, kije na podlagi uspešne prevzemne ponudbe dosegel končni prevzemni prag, lahko skličeskupščino 169 , katere predmet je odpoklic članov organov nadzora in/ali vodenja družbe in/aliimenovanje novih in sprememba statuta ciljne družbe (in na ta način ukinitev oziromasprememba obrambnih mehanizmov, ki imajo svojo podlago v statutu ciljne družbe). Ker jenamen tovrstne skupščine delničarjev prav v ukinitvi posebnih privilegijev določenihdelničarjev (obrambnih mehanizmov), je logično, da na skupščini ne učinkujejo omejitveglasovalnih pravic oziroma posebne pravice posameznih delničarjev glede imenovanja in/aliodpoklica članov organov vodenja in/ali nadzora.Menimo, da je določba sedmega odstavka 49. člena ZPre-1, ki določa pravico do denarneganadomestila imetnikom vrednostnih papirjev, ki izgubljajo posebna upravičenja, izrazitonejasna. Ni namreč mogoče govoriti o kršitvah pravic 170 , saj zakon določa, da je ravnanje,določeno v 49. členu ZPre-1, dopustno. Upravičenja iz 49. člena ZPre-1 zagotovo posegajov upravičenja določenih imetnikov vrednostnih papirjev, a očitno gre za poseg, ki ga je kotsorazmeren določil že zakonodajalec. Terminologija, da so »z določbami prejšnjih odstavkovkršene« pravice imetnikov vrednostnih papirjev, zato ni pravilna: boljše bi bilo govoriti oposegu v pravice.Nedosledna terminologija pa tudi ni edini problem v zvezi z določbo sedmega odstavka 49.člena ZPre-1: le-ta namreč ne določa niti postopka, v katerem se določi denarnonadomestilo, niti vsebinskih okvirov, v okviru katerih se določa denarno nadomestilo.Menimo, da bi bilo v tem primeru mogoče odločati v nepravdnem postopku; po našemmnenju gre namreč za podobno situacijo kot v primeru odločanja o primerni odškodninimanjšinskim oziroma izstopajočim delničarjem (petnajsta alineja 50. člena Zakona ogospodarskih družbah), nadomestilu in o denarnem plačilu zunanjim delničarjem(sedemnajsta alineja 50. člena Zakona o gospodarskih družbah) in o predlogu za sodnipreizkus menjalnega razmerja (devetnajsta alineja 50. člena Zakona o gospodarskihdružbah). Ob tem bi se smiselno uporabljala pravila o sodnem preizkusu odpravnine (606. do615. člen Zakona o gospodarskih družbah).47. – 51.5. Uveljavitev pravila spregleda obrambnih mehanizmovPravila o spregledu obrambnih mehanizmov so zavezujoča le, če jih je ciljna družbauveljavila na predpisan način. To pomeni, da je potrebno za njihovo uveljavitev sprejeti sklepo spremembi statuta ciljne družbe. Za sklep o spremembi statuta je praviloma potrebnavečina najmanj treh četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala 171 - tudi v temprimeru torej velja dodatno načelo kapitalske večine (več o tem, glej supra). V kolikor je sstatutom ciljne družbe določena pravica posameznih imetnikov vrednostnih papirjev doimenovanja in/ali odpoklica članov organov vodenja in/ali nadzora, je za veljavnostnavedenega sklepa skupščine potrebno tudi soglasje le-teh.169 Tako kot v primeru skupščine iz 47. člena ZPre-1 zakon glede rokov, ki morajo poteči od sklica skupščine do dnevazasedanja skupščine delničarjev določa specialno ureditev: skupščino je potrebno sklicati najmanj 14 dni pred dnem zasedanja– in ne najmanj 30 dni, kot to določa Zakon o gospodarskih družbah v prvem odstavku 297. člena.170 Zakon se izrecno sklicuje na imetnike vrednostnih papirjev, »katerih pravice so kršene z določbami prejšnjih odstavkov«.171 Glej drugi odstavek 329. člena Zakona o gospodarskih družbah.123

Sklep o spregledu obrambnih mehanizmov lahko skupščina ciljne družbe kadarkoli prekliče,pri čemer se soglasje imetnikov vrednostnih papirjev, ki imajo pravico imenovati in/aliodpoklicati člane organov vodenja in/ali nadzora ciljne družbe, ne zahteva.Zanimivi sta določbi petega in šestega odstavka 48. člena ZPre-1: določba petega odstavkanamreč prepoveduje t.i. nejavni družbi uveljaviti spregled obrambnih mehanizmov, šestiodstavek pa določa obveznost poročanja nadzornemu organu, pri čemer kot naveznookoliščino določa organizirani trg, na katerem se trguje z vrednostnimi papirji ciljne družbeoziroma na katerih je bila vložena zahteva za trgovanje na organiziranem trgu.Glede na ureditev po določbi drugega odstavka 4. člena ZPre-1, po kateri so ciljne družbetudi t.i. nejavne družbe, je takšna ureditev nenavadna. Možno jo je sicer pojasniti z dejstvom,da se prevzemna direktiva nanaša samo na javne družbe, zaradi česar je tudi razumljivo, daje npr. kot navezna okoliščina pri določitvi pristojnega organa za obveščanje o uveljavitvispregleda obrambnih mehanizmov, določen nadzorni organ glede na organiziran trg, nakaterem se trguje z vrednostnimi papirji ciljne družbe. Vprašanje pa je, ali je opisana ureditev– ki določa drugačne pravice in obveznosti za javne družbe v primerjavi z nejavnimidružbami – skladna z ustavnim načelom enakega obravnavanja: zakon namreč glede drugihvprašanj, ki jih ureja, ne dela razlike med javnimi in nejavnimi družbami, glede konkretnegavprašanja pa iz zakonodajnega gradiva 172 tudi ni mogoče ugotoviti razlogov, ki bi utemeljevalidrugačno obravnavanje. 17347. – 51.5. Pravilo vzajemnosti (reciprocity rule)Ciljna družba lahko izključi tako pravilo nevtralnosti uprave (neutrality rule), kot tudi pravilospregleda obrambnih mehanizmov (break-through rule), pri čemer pa morata biti izpolnjenadva pogoja: materialni pogoj je izpolnjen v primeru, da za prevzemnika (ali prevzemnikunadrejene družbe) ne veljajo pravila nevtralnosti uprave oziroma pravila o spregleduobrambnih mehanizmov. 174Materialni pogoj je dopolnjen s formalnim pogojem, da je skupščina ciljne družbe sklep ouveljavitvi vzajemnosti sprejela najmanj 18 mesecev pred objavo prevzemne namereprevzemnika; navedeno prevzemniku omogoča seznanitev z relevantnimi pravnimi indejanskimi okoliščinami prevzema še preden prične s formalnimi prevzemnimi aktivnostmi,po drugi strani pa onemogoča ciljni družbi, da bi pravilo vzajemnosti uporabila kot obrambnimehanizem, ko je prevzemna ponudba že v teku (t.i. post bid defence).Pravilo vzajemnosti ciljna družba uveljavi s sklepom, ki ga sprejme skupščina z večinonajmanj treh četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala 175 - tudi v tem primerutorej velja dodatno načelo kapitalske večine (več o tem, glej supra). Sklep o uveljavitvivzajemnosti lahko z enako večino, kot je bil sprejet, ciljna družba kadarkoli prekliče, pri172 Poročevalec DZ, XXXII, št. 49, z dne 5.5.2006.173 Tovrstno razlikovanje se pokaže tudi v primeru instituta uveljavitve vzajemnosti.174 Do takšne situacije npr. pride v primeru, ko pravni red, kateremu je podvržen prevzemnik, navedenih institutov sploh nepozna ali pa v primeru, ko pravni red družbi dopušča, da se odloči, da zanjo navedena istituta ne veljata, družba pa takšnomožnost tudi izkoristi in izkorišča (t.i. opt out).175 Glej drugi odstavek 329. člena Zakona o gospodarskih družbah.124

čemer pa se pri tovrstnem sklepanju, če se nanaša na preklic vzajemnosti glede spregledaobrambnih mehanizmov, zahteva tudi soglasje imetnikov vrednostnih papirjev ciljne družbe,ki imajo v skladu s statutom pravico imenovati ali odpoklicati člane organa vodenja alinadzora.Sklep skupščine o uveljavitvi pravila vzajemnosti (in preklic) mora ciljna družba objaviti in gaposredovati Agenciji.Ker pa zakon – enako kot glede obveščanja o sprejemu sklepa o uveljavitvi spregledaobrambnih mehanizmov – kot navezno okoliščino (poleg Agencije) določa »nadzorni organdržav članic, na organiziranih trgih katerih so uvrščeni vrednostni papirji ciljne družbe«, sepostavlja vprašanje, ali dolžnost poročanja o uveljavitvi vzajemnosti velja tako za javnedružbe, kot tudi za nejavne družbe iz drugega odstavka 4. člena ZPre-1. Kljub temu, da greza enako dikcijo kot v 48. členu ZPre-1 (obveščanje o sklepu o spregledu obrambnihmehanizmov), je po našem prepričanju potrebno izhajati iz dejstva, da v nasprotju zuveljavitvijo pravila spregleda obrambnih mehanizmov, v primeru uveljavitve pravilavzajemnosti takšna izrecna zakonska prepoved ne obstaja. Seveda pa pride v poštev le vprimeru uveljavitve vzajemnosti glede pravila nevtralnosti uprave nejavne ciljne družbe; keruveljavitev pravila spregleda obrambnih mehanizmov za nejavno družbo zakon prepoveduje,je namreč logično, da se nanj ne more nanašati niti pravilo vzajemnosti.47. – 51.5. Register sklepovGlede na določbo 51. člena ZPre-1 je Agencija dolžna voditi register skupščinskih sklepov, skaterim ciljna družba uveljavi (oziroma prekliče) pravilo spregleda obrambnih mehanizmovoziroma pravilo vzajemnosti. Ker je zakonsko dopusten le preklic spregleda obrambnihmehanizmov javne ciljne družbe (glej supra), bo takšen register vseboval zgolj sklepe javnihciljnih družb.Zakon določa minimalen nabor podatkov, ki jih mora vsebovati register sklepov in obenempooblašča Agencijo, da določi natančnejšo vsebino registra sklepov, postopek vpisa inizbrisa ter načina dostopov do podatkov v registru.Določba tretjega odstavka 51. člena ZPre-1 je po našem mnenju nejasna. Čeprav iz prvegadela stavka izhaja, da je register sklepov le omejeno dostopen (družbe, vpisane v register,izdajatelji vrednostnih papirjev borznoposredniške družbe), bi na širšo dostopnost kazalodejstvo, da je register javno dostopen na spletni strani Agencije. Dodatno takšen zaključekpotrjuje tudi določba četrtega odstavka 12. člena prevzemne direktive, ki določa obveznostdržav članic, da se določbe (o spregledu / preklicu spregleda obrambnih mehanizmov, ouveljavitvi / preklicu pravila vzajemnosti) nemudoma razkrijejo.125

VI. PREKLIC ALI IZID PREVZEMNE PONUDBE52. Preklic prevzemne ponudbe (52. člen)52. člen(preklic prevzemne ponudbe)(1) Po objavi prevzemne ponudbe do izteka roka za njen sprejem lahko prevzemnik, če je topredvideno v prospektu, prekliče ponudbo in odstopi od pogodb, ki so bile sklenjene ssprejemom takšne ponudbe, če da konkurenčno ponudbo drug prevzemnik ali če nastopijookoliščine, ki tako otežujejo izpolnitev obveznosti prevzemnika, da nakup vrednostnihpapirjev ne ustreza več njegovemu pričakovanju in bi bilo po splošnem mnenju nepravičnoohraniti pogodbe v veljavi.(2) Preklic prevzemne ponudbe mora prevzemnik objaviti in začne učinkovati z dnem objave.(3) O preklicu prevzemne ponudbe mora prevzemnik na dan njegove objave obvestitiagencijo in KDD.(4) Z dnem objave preklica prevzemne ponudbe se štejejo pogodbe, ki so bile sklenjene ssprejemom preklicane ponudbe, za razvezane.52.1 SplošnoObrazložitevPo splošnih pravilih obligacijskega prava dana ponudba ponudnika veže (prvi odstavek 25.člena Obligacijskega zakonika) 176 . T.i. nezavezujoča ponudba je možna le v primeru, ko jeobveznost ostati pri ponudbi izključil sam ponudnik ali v primeru, ko to izhaja že iz okoliščinposla.Po splošnih pravilih je tudi umik (preklic) ponudbe možen le v primeru, ko naslovnik umikprejme pred ponudbo ali istočasno z njo (drugi odstavek 25. člena OZ).Določba 52. člena ZPre-1 vprašanje preklica (umika) sicer zavezujoče prevzemne ponudbeureja na drugačen način. Preklic (umik) prevzemne ponudbe je možen, a morajo biti zatoizpolnjeni zakonsko določeni pogoji.52.2 Pogoji za preklic prevzemne ponudbeZa odstop od prevzemne ponudbe zakon določa, da morata biti kumulativno izpolnjena dvapogoja:- formalni pogoj: odstop od prevzemne ponudbe mora biti predviden v prospektu, t.j.ponudbenem dokumentu.176 Uradni list RS, št. 97/07-UPB1, v nadaljevanju OZ.126

- vsebinski pogoj: konkurenčna ponudba drugega prevzemnika ali nastop okoliščin, kitako otežujejo izpolnitev obveznosti prevzemnika, da nakup vrednostnih papirjev neustreza več njegovemu pričakovanju in bi bilo po splošnem mnenju nepravičnoohraniti pogodbe v veljavi (spremenjene okoliščine).Izmed navedenih pogojev sta z vidika določenosti formalni pogoj in konkurenčna ponudbaneproblematična: tako institut prospekta (28. člen ZPre-1) kot tudi konkurenčne prevzemneponudbe (IV. poglavje ZPre-1) sta namreč določena oziroma določljiva v zakonu.Drugačna je situacija s pomensko odprtim terminom (generalno klavzulo) spremenjenihokoliščin. Temu institutu bo zato morala dati konkretno vsebino (sodna) praksa, pri čemer pamenimo, da si je ob tem mogoče pomagati z institutom klavzule spremenjenih okoliščin, kotjo pozna obligacijsko pravo. 177 V obeh primerih morajo namreč biti podane okoliščine: 1. kiotežujejo izpolnitev obveznosti; 2. v tolikšni meri, da pogodba (nakup vrednostnih papirjev)ne ustreza več pričakovanju strank(e) in 3. bi bilo po splošnem mnenju nepravično ohranitipogodbo/e v veljavi.Nesporno morajo spremenjene okoliščine nastati po objavi prevzemne ponudbe. Izhajajoč iztemeljnega pravila trdnosti ponudbe in upoštevaje pravilo iz drugega odstavka 112. člena OZmenimo, da niti okoliščin, ki so nastale po prevzemni ponudbi, ni mogoče upoštevati kotupravičen razlog za preklic prevzemne ponudbe, v kolikor bi bilo takšne okoliščine ob objaviprevzemne ponudbe mogoče predvideti, se jim izogniti oziroma jih odkloniti. V kolikor takšnopravilo velja za vse osebe, ki vstopajo v obligacijska razmerja, je namreč takšen zaključekše toliko bolj upravičen za osebo, ki poda prevzemno ponudbo – pravni posel, ki se ga(praviloma) lotevajo strokovnjaki, od katerih se zahteva večja skrbnost.Spremenjene okoliščine morajo dejansko obstajati v času preklica prevzemne ponudbe inni dovolj zgolj možnost njihovega nastanka v prihodnosti. 178Glede vprašanja, katere okoliščine so – poleg konkurenčne prevzemne ponudbe – tiste, kiopravičujejo preklic prevzemne ponudbe, bi bila po našem mnenju v pomoč tudi določba 5.točke drugega odstavka 28. člena ZPre-1. Le-ta namreč kot eno izmed primeroma naštetihbistvenih sestavin prospekta 179 določa tudi opis okoliščin, v katerih lahko prevzemnikprekliče prevzemno ponudbo. V kolikor namreč prevzemnik v prospektu spremenjeneokoliščine, za katere meni, da opravičujejo njegov morebiten preklic prevzemne ponudbe,konkretno opiše, preklic prevzemne ponudbe mimo teh okoliščin po našem mnenju nimogoč.52.3. Dodatne obveznosti prevzemnika, učinkovanje in posledice preklica prevzemneponudbe:Preklic prevzemne ponudbe mora prevzemnik objaviti in o preklicu na dan objave obvestititudi Agencijo in KDD (tretji odstavek 52. člena ZPre-1). Preklic prevzemne ponudbe začne177 Glej 112. člen OZ.178 Glej sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. G 7 / 2012 z dne 15.10.2012.179 Bistvene sestavine prospekta zakon sicer določa z uporabo generalne klavzule: prospekt mora vsebovati vse podatke, ki sopotrebni, da imetniki vrednostnih papirjev oblikujejo ustrezno odločitev glede sprejema prevzemne ponudbe.127

učinkovati z dnem objave: pogodbe, ki so bile sklenjene s sprejemom preklicane ponudbe,se štejejo za razvezane.Prevzemna ponudba, ki jo prevzemnik prekliče, ni uspešna (1. točka prvega odstavka 53.člena ZPre-1), kar Agencija ugotovi z odločbo o izidu prevzemne ponudbe (prvi odstavek 56.člena ZPre-1). Poleg tega, da se pogodbe, sklenjene na podlagi neuspešne prevzemneponudbe štejejo za razvezane, ima to za posledico tudi, da prevzemnik 12 mesecev odizdaje odločbe o izidu prevzemne ponudbe ne sme dati nove prevzemne ponudbe niti nesme kupovati vrednostnih papirjev, tako da bi skupaj z vrednostnimi papirji, ki jih že ima,presegel prevzemni prag (tretji odstavek 61. člena ZPre-1). V kolikor prevzemnik v ciljnidružbi že presega prevzemni prag (oziroma dodatni prevzemni prag), glasovalne pravice izdelnic, katerih imetnik je, mirujejo (drugi odstavek 63. člena ZPre-1).53. Izid prevzemne ponudbe (53. člen)53. člen(izid prevzemne ponudbe)(1) Prevzemna ponudba ni uspešna (v nadaljnjem besedilu: neuspešna prevzemnaponudba):1. če jo prevzemnik prekliče v skladu s prejšnjim členom;2. če agencija razveljavi postopek s to ponudbo v skladu z zakonom, ki ureja trg vrednostnihpapirjev;3. če nastopi razvezni pogoj iz 20. člena tega zakona;4. če je prevzemnik v tej ponudbi določil prag uspešnosti in ta prag ni bil dosežen ali5. če prevzemnik v roku, določenem v drugem odstavku 55. člena tega zakona, ne izpolniobveznosti deponiranja razlike v denarju.(2) Če ne nastopi noben položaj iz prejšnjega odstavka, je prevzemna ponudba uspešna (vnadaljnjem besedilu: uspešna prevzemna ponudba).ObrazložitevZPre-1 v navedenem členu natančno definira situacije, v primeru katerih se šteje, daprevzemna ponudba ni uspešna (glej pojasnila k posameznim členom in tretji odstavek 555.člena ZTFI).Če prevzemna ponudba ni uspešna, to pomeni nastop razveznega pogoja (pogodbe, ki sesklenejo s sprejemom prevzemne ponudbe so sklenjene tudi pod splošnim odložnimpogojem, ki nastopi, če je prevzemna ponudba uspešna in hkrati pod splošnim razveznimpogojem, ki nastopi, če prevzemna ponudba ni uspešna) in posledično prenehanje pravnihučinkov, ki so nastali s sprejemom te prevzemne ponudbe (61. člen ZPre-1).Če ne nastopi nobena od situacij iz prvega odstavka 53. člena ZPre-1, se šteje, da jeprevzemna ponudba uspešna.128

Prevzemna ponudba je uspešna tudi v primeru, ko ponudbe ne sprejme nobeden izmeddelničarjev (niti imetnik vsaj ene delnice), a le pod pogojem, da v ponudbi ni določen praguspešnosti. Razlog za takšno stališče je po oceni Agencije dejstvo, da je s stališča zaščitemanjšinskih delničarjev bistveno, da pride do objave prevzemne ponudbe pod pogoji, ki jihpredvideva ZPre-1. Ob tem pa hkrati velja, da za prevzemnika, ki iz razloga, ker ponudbe nebi sprejel nobeden izmed delničarjev (torej iz razloga, na katerega sam nima nikakršnegavpliva) ne morejo veljati nekatere posledice iz tretjega odstavka 61. člena ZPre-1 (npr.prepoved objave nove prevzemne ponudbe v roku 12 mesecev od izdaje odločbe o iziduprevzemne ponudbe).54. Objava izida prevzemne ponudbe (54. člen)54. člen(objava izida prevzemne ponudbe)(1) Prevzemnik mora v treh dneh od izteka roka za sprejem prevzemne ponudbe objavitiobvestilo o njenem izidu, ki vsebuje:1. za vsak razred ali vrsto vrednostnih papirjev, ki so bili predmet te ponudbe:– skupno število akceptantov;– skupno količino vrednostnih papirjev, glede katere so akceptanti sprejeli to ponudbo, in– delež, ki ga predstavlja količina vrednostnih papirjev iz prejšnje alinee v njihovi celotniizdaji;2. izjavo, ali je ponudba uspešna, in3. pri neuspešni ponudbi tudi opis razloga za neuspešnost.(2) Če so predmet prevzemne ponudbe nove delnice in če do izteka roka za sprejemprevzemne ponudbe pristojno sodišče še ni odločilo o predlogu za vpis povečanjaosnovnega kapitala v sodni register, ki je potrebno za izdajo teh delnic, mora prevzemnik vobvestilu o izidu prevzemne ponudbe namesto izjave o njeni uspešnosti to navesti.(3) V roku iz prvega odstavka tega člena mora prevzemnik agenciji in organu, pristojnemu zavarstvo konkurence, posredovati:1. vsebino obvestila o izidu prevzemne ponudbe;2. če so predmet prevzemne ponudbe novi nadomestni vrednostni papirji, razen delnic izprejšnjega odstavka: potrdilo KDD, da je izdajatelj teh vrednostnih papirjev izpolnil obveznostiz prvega odstavka 58. člena tega zakona in3. v primeru iz prvega odstavka 20. člena tega zakona: odločbo pristojnega organa odovoljenju ali soglasju ali izjavo, da taka odločba do izteka roka za sprejem ponudbe ni bilaizdana.(4) V primeru iz drugega odstavka tega člena mora prevzemnik v treh delovnih dneh poprejemu sklepa o vpisu ustreznega povečanja osnovnega kapitala v sodni register objaviti topravno dejstvo.129

(5) V roku iz prejšnjega odstavka mora prevzemnik agenciji in organu, pristojnemu za varstvokonkurence, posredovati:1. vsebino obvestila iz prejšnjega odstavka in2. potrdilo KDD, da je izdajatelj novih delnic izpolnil obveznost iz prvega odstavka 58. členatega zakona.(6) Agencija lahko na utemeljeno zahtevo prevzemnika podaljša rok iz prvega odstavka tegačlena.54.1 SplošnoObrazložitevV skladu s prvim odstavkom 54. člena ZPre -1 mora prevzemnik v treh dneh od izteka rokaza sprejem prevzemne ponudbe objaviti obvestilo o njenem izidu. Smisel te določbe je zlastiv tem, da se akceptanti in ciljna družba seznanijo z izidom prevzemne ponudbe. V skladu zdoločbami ZPre-1 namreč prevzemnik akceptante prevzemne ponudbe (pa tudi ciljnedružbe) ni dolžan posamično oziroma individualno obveščati o njenem izidu. Prevzemnikitako lahko računajo, da bodo v relativno kratkem času 180 po objavi izida prevzemne ponudbeprejeli denarna sredstva in/ali nadomestne vrednostne papirje za v postopku prevzemneponudbe prodane vrednostne papirje ciljne družbe. Podobno lahko ciljna družba računa, dabodo v relativno kratkem času po objavi izida prevzemne ponudbe prenehale omejitve dejanjciljne družbe iz 47. člena ZPre -1.Agencija lahko na utemeljeno zahtevo prevzemnika rok za objavo izida prevzemne ponudbetudi podaljša (šesti odstavek 54. člena ZPre-1).54.2 Obvezne sestavine javne objave obvestila prevzemnika o izidu prevzemneponudbeVsako obvestilo prevzemnika o izidu prevzemne ponudbe mora vsebovati :1. za vsak razred ali vrsto vrednostnih papirjev, ki so bili predmet te ponudbe:a) skupno število akceptantov;b) skupno količino vrednostnih papirjev, glede katere so akceptanti sprejeli to ponudbo,inc) delež, ki ga predstavlja količina vrednostnih papirjev iz prejšnje alinee v njihovi celotniizdaji;2. izjavo, ali je ponudba uspešna, in3. pri neuspešni ponudbi tudi opis razloga za neuspešnost.180 Glej določbo 56. člena in 57. člena ZPre-1.130

Če so predmet prevzemne ponudbe nove delnice in če do izteka roka za sprejemprevzemne ponudbe pristojno sodišče še ni odločilo o predlogu za vpis povečanjaosnovnega kapitala v sodni register, ki je potrebno za izdajo teh delnic, moraprevzemnik v obvestilu o izidu prevzemne ponudbe namesto izjave o njeni uspešnosti toizrecno navesti.54.3 Obveščanje Agencije in Javne Agencije za varstvo konkurence o izidu prevzemneponudbeV treh dneh od izteka roka za sprejem prevzemne ponudbe mora prevzemnik Agenciji inJavni Agenciji za varstvo konkurence posredovati:1. vsebino obvestila o izidu prevzemne ponudbe;2. če so predmet prevzemne ponudbe novi nadomestni vrednostni papirji 181 : potrdiloKDD, da je izdajatelj teh vrednostnih papirjev izpolnil obveznost iz prvega odstavka58. člena ZPre -1 182 in3. v primeru iz prvega odstavka 20. člena ZPre-1 183 : odločbo pristojnega organa odovoljenju ali soglasju ali izjavo, da taka odločba do izteka roka za sprejem ponudbeni bila izdana.Če so predmet prevzemne ponudbe nove delnice in če do izteka roka za sprejem prevzemneponudbe pristojno sodišče še ni odločilo o predlogu za vpis povečanja osnovnega kapitala vsodni register, ki je potrebno za izdajo teh delnic, mora prevzemnik v treh delovnih dneh poprejemu sklepa o vpisu ustreznega povečanja osnovnega kapitala v sodni register objavitito pravno dejstvo. V istem roku mora prevzemnik Agenciji in Javna Agencija za varstvokonkurence posredovati vsebino navedenega obvestila in potrdilo KDD, da je izdajatelj novihdelnic izpolnil obveznost iz prvega odstavka 58. člena ZPre-1.55. Deponiranje razlike v denarju (55. člen)55. člen(deponiranje razlike v denarju)(1) Pri prevzemni ponudbi iz četrtega odstavka 17. člena tega zakona KDD izračuna skupnidenarni znesek, potreben za izplačilo razlik v ceni vsem akceptantom, ki so do takega181 Razen novih delnice, pri katerih do izteka roka za sprejem prevzemne ponudbe pristojno sodišče še ni odločilo o predlogu zavpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register, ki je potrebno za izdajo teh delnic.182 Prvi odstavek 58. člena ZPre -1 določa: »Če so predmet prevzemne ponudbe novi nadomesti vrednostni papirji, moraprevzemnik v dveh delovnih dneh KDD izdati popoln nalog za njihovo izdajo v količini, potrebni za izpolnitev vsehprevzemnikovih obveznosti do akceptantov«.183 Prvi odstavek 20. člena ZPre-1 določa: »Če je za pridobitev vrednostnih papirjev, ki so predmet prevzemne ponudbe, polegdovoljenja iz 32. člena ZPre-1 potrebno dovoljenje ali soglasje drugega organa, mora prevzemna ponudba vsebovati razveznipogoj, ki nastopi, če pristojni organ do izteka roka za sprejem te ponudbe:1. tega dovoljenja ali soglasja ne izda;2. zavrne izdajo tega dovoljenja ali soglasja ali3. izda dovoljenje ali soglasje samo za pridobitev deleža, manjšega od deleža vrednostnih papirjev kot vsote količinevrednostnih papirjev, ki jih je prevzemnik že pridobil, in tistih, glede katerih so akceptanti sprejeli prevzemno ponudbo tegaprevzemnika.«131

izplačila upravičeni. KDD mora o višini takšnega skupnega denarnega zneska obvestitiprevzemnika najpozneje v treh delovnih dneh po prejemu obvestila o izidu prevzemneponudbe.(2) Prevzemnik mora v treh delovnih dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavkadeponirati denarni znesek iz prejšnjega odstavka na posebnem računu KDD.(3) KDD mora obvestiti agencijo o deponiranju zneska v skladu s prejšnjim odstavkom ali oopustitvi depozita naslednji delovni dan po deponiranju ali izteku roka za deponiranje.55.1 SplošnoObrazložitevV četrtem odstavku 17. člena ZPre-1 je določeno, da mora prevzemnik v primeru, ko vprevzemni ponudbi ponuja nadomestne vrednostne papirje po menjalnem razmerju, pokaterem akceptant za en vrednostni papir prejme manj kakor en nadomestni vrednostnipapir 184 , akceptantom, ki ne razpolagajo z ustreznim številom vrednostnih papirjev, dabi lahko za celotno količino vrednostnih papirjev, glede katere bodo sprejeli prevzemnoponudbo, prejeli nadomestne vrednostne papirje 185 , ponuditi izplačilo razlike v denarju (vnadaljnjem besedilu: razlika v ceni).Iz prvega odstavka 55. člena ZPre-1 izhaja, da pri zgoraj navedeni prevzemni ponudbi izčetrtega odstavka 17. člena ZPre-1, KDD 186 izračuna skupni denarni znesek, potreben zaizplačilo razlik v ceni vsem akceptantom, ki so do takega izplačila upravičeni. KDD mora ovišini takšnega skupnega denarnega zneska obvestiti prevzemnika najpozneje v trehdelovnih dneh po prejemu obvestila o izidu prevzemne ponudbe.55.2 Deponiranje denarnega zneska na posebnem računu KDDV skladu z drugim odstavkom 55. člena ZPre-1 mora prevzemnik v treh delovnih dneh poprejemu citiranega obvestila KDD 187 deponirati s strani KDD izračunani denarni znesekna posebnem računu KDD.55.3 Obveščanje Agencije o deponiranju denarnega zneskaKDD mora obvestiti Agencijo o deponiranju zneska v skladu s prejšnjim odstavkom ali oopustitvi depozita naslednji delovni dan po deponiranju ali izteku roka za deponiranje. 188184 V skladu z drugim odstavkom 16. člena ZPre -1 lahko prevzemnik v prevzemni ponudbi ponudi namesto denarnega plačila levrednostne papirje, ki izpolnjujejo pogoje, določene v 18. členu ZPre-1.185 Če prevzemnik ponudi izdane nadomestne vrednostne papirje, jih mora pred objavo prevzemne ponudbe deponirati pri KDDin do izpolnitve obveznosti akceptantom ali do izdaje odločbe, s katero agencija ugotovi, da prevzemna ponudba ni uspešna, znjimi ne more več razpolagati (37. člen ZPre-1).186 Centralna klirinškodepotna družba d.d., Ljubljana.187 Iz prvega odstavka 55. člena ZPre -1.188 Tretji odstavek 55. člena ZPre-1.132

56. Odločba o izidu prevzemne ponudbe (56. člen)56. člen(odločba o izidu prevzemne ponudbe)(1) Agencija izda odločbo, s katero ugotovi uspešnost ali neuspešnost ponudbe (vnadaljnjem besedilu: odločba o izidu prevzemne ponudbe), najpozneje v treh delovnih dneh.(2) Rok iz prejšnjega odstavka teče od dneva, ko agencija prejme1. v primeru iz drugega odstavka 54. člena tega zakona: obvestilo iz petega odstavka 54.člena tega zakona;2. pri prevzemni ponudbi iz četrtega odstavka 17. člena tega zakona: obvestilo iz tretjegaodstavka 55. člena tega zakona in3. v drugih primerih: obvestilo iz tretjega odstavka 54. člena tega zakona.(3) Agencija vroči odločbo o izidu prevzemne ponudbe prevzemniku, ciljni družbi, KDD inorganizatorju organiziranega trga.(4) Ciljna družba mora odločbo o izidu prevzemne ponudbe objaviti v treh delovnih dneh odnjenega prejema na enak način, kakor je bila objavljena ponudba.Obrazložitev56.1 Odločba o izidu prevzemne ponudbe – splošnoPrvi odstavek 56. člena ZPre-1 določa, da Agencija izda odločbo, s katero ugotovi uspešnostali neuspešnost ponudbe (v nadaljnjem besedilu: odločba o izidu prevzemne ponudbe),najpozneje v treh delovnih dneh. Pri tem je potrebno omeniti, da je Agencija pri odločanju oizdaji navedene odločbe vezana na kogentne določbe 53. člena ZPre -1, ki v prvem odstavkutaksativno naštevajo 5 primerov, kdaj prevzemna ponudba ni uspešna in nadalje v drugemodstavku določajo, da če ne nastopi noben položaj iz prvega odstavka, je prevzemnaponudba uspešna. V skladu s prvim odstavkom 53. člena ZPre -1 je tako prevzemnaponudba neuspešna:1. če jo prevzemnik prekliče v skladu z 52. členom ZPre-1;2. če Agencija razveljavi postopek s to ponudbo v skladu z zakonom, ki ureja trg vrednostnihpapirjev 189 ;3. če nastopi razvezni pogoj iz 20. člena ZPre -1;4. če je prevzemnik v tej ponudbi določil prag uspešnosti in ta prag ni bil dosežen ali189 Tretji odstavek 555. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov, določa, da če prevzemnik ne ravna v skladu z odredbo oodpravi kršitev ali če gre za kršitve, ki jih ni mogoče odpraviti, Agencija z odločbo razveljavi postopek s prevzemno ponudbo. Zodločbo iz prvega stavka tega odstavka mora Agencija tudi odločiti, da je prevzemna ponudba neuspešna.133

5. če prevzemnik v roku, določenem v drugem odstavku 55. člena ZPre-1, ne izpolniobveznosti deponiranja razlike v denarju.V vseh ostalih primerih pa je prevzemna ponudba uspešna in Agencija posledično moraizdati prevzemniku odločbo o tem, da je prevzemna ponudba uspešna.56.2. Kdo lahko izpodbija odločbo o izidu prevzemne ponudbeV zvezi z izdajo odločbe o izidu prevzemne ponudbe se v praksi večkrat zastavlja vprašanje,kdo so osebe, ki lahko v postopku sodnega varstva s tožbo pred pristojnim Vrhovnimsodiščem Republike Slovenije (508. člen ZTFI) izpodbijajo navedeno odločbo. Pri tem jepotrebno izhajati tako iz določb ZTFI, ki izrecno določajo, katera oseba je lahko stranka vpostopku odločanja Agencije o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo, kakor tudi iz določbZakona o upravnem sporu (ZUS-1), ki določajo, kdo so lahko tožniki v upravnem sporuzoper navedeno odločbo Agencije. ZPre – 1 namreč tovrstnih postopkovnih določb nevsebuje oziroma te tematike ne ureja.V skladu s prvim odstavkom 553. člena ZTFI, ki določa posebna pravila za postopekodločanja o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo, je stranka v postopku odločanjaAgencije o izdaji dovoljenja za prevzemno ponudbo samo prevzemnik. Po 506. členu ZTFIse sodno varstvo proti odločbam Agencije zagotavlja v postopku, določenem z ZTFI, pričemer se za ta postopek smiselno uporablja Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št.105/06, 62/10 in 98/11 – odločba US; v nadaljevanju ZUS-1), če v ZTFI ni določenodrugače. Prvi odstavek 17. člena ZUS - 1 določa, da je lahko tožnik (v postopku sodnegavarstva) oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta.V skladu s 515. členom ZTFI se pododdelek 14.2.2. ZTFI, ki je v okviru ZTFI lex specialis zapostopek sodnega varstva proti posameznim odločbam Agencije 190 , uporablja za postopeksodnega varstva proti naslednjim odločbam Agencije:1. odločbi iz prvega odstavka 72. člena ZTFI, s katero Agencija potrdi prospekt,2. odločbi, s katero Agencija izda dovoljenje za prevzemno ponudbo iz 32. člen ZPre-1,3. odločbi o izidu prevzemne ponudbe iz 56. člena ZPre-1 in4. odločbi o razveljavitvi postopka s prevzemno ponudbo iz tretjega odstavka 555. členaZTFI.Po drugem odstavku istega člena se, če v pododdelku 14.2.2 ZTFI ni določeno drugače, vpostopku sodnega varstva iz prvega odstavka tega člena uporablja pododdelek 14.2.1 tegazakona.Iz navedenih zakonskih določb je tako razvidno, da so za določitev oseb, ki so aktivnolegitimirane za vložitev tožbe zoper odločbo Agencije o izidu prevzemne ponudbe oziroma solahko tožniki v upravnem sporu zoper Agencijo v zvezi z navedeno odločbo Agencije,relevantne določbe prvega odstavka 17. člena ZUS-1, saj ZTFI tovrstnih določb v poglavju, ki190 Ena od posebnosti je npr., da petnajstdnevni rok za vložitev tožbe začne teči npr. šele z objavo odločbe o izidu prevzemneponudbe iz 56. člena ZPre-1.134

ureja postopek sodnega varstva ne vsebuje. 191 Ker je lahko po specialni določbi prvegaodstavka 553. člena ZTFI stranka v postopku odločanja Agencije o izdaji dovoljenja zaprevzemno ponudbo samo prevzemnik 192 , je lahko tudi vložnik tožbe zoper odločbo Agencijeo izidu prevzemne ponudbe po prvem odstavku 17. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom506. člena ZTFI le prevzemnik. Druga oseba (npr. stranka, katere pravni interes utegne biti zodločbo Agencije prizadet) namreč v postopku odločanja Agencije o izdaji dovoljenja zaprevzemno ponudbo ne more sodelovati in zato tudi ne more začeti upravnega spora zoperAgencijo oziroma vložiti tožbe zoper odločbo Agencije o izidu prevzemne ponudbe. 193V zvezi z navedenim je potrebno omeniti, da zoper odločbo Agencije o izidu prevzemneponudbe v skladu s tretjim odstavkom 496. člena ZTFI ni mogoče vložiti niti izrednih pravnihsredstev (npr. obnove postopka ali zahteve, da se odločba izreče za nično) 194 .56.3 Vročitev in objava odločbe o izidu prevzemne ponudbeAgencija vroči odločbo o izidu prevzemne ponudbe prevzemniku, ciljni družbi, KDD inorganizatorju organiziranega trga (tretji odstavek 56. člena ZPre-1). Po določbi četrtegaodstavka 56. člena ZPre -1 mora ciljna družba odločbo o izidu prevzemne ponudbe objaviti vtreh delovnih dneh od njenega prejema na enak način, kakor je bila objavljena ponudba (vskladu z drugim odstavkom 9. člena ZPre -1 torej tudi v dnevniku, ki izhaja na celotnemobmočju Republike Slovenije).57. Izpolnitev obveznosti iz uspešne prevzemne ponudbe (57. člen)57. člen(izpolnitev obveznosti iz uspešne prevzemne ponudbe)(13) Če je prevzemna ponudba uspešna, mora KDD v osmih dneh po prejemu odločbe oizidu prevzemne ponudbe v imenu in za račun prevzemnika izpolniti denarno obveznost aliobveznost prenosa izdanih nadomestnih vrednostnih papirjev akceptantom v skladu spogodbami, ki so bile sklenjene na podlagi sprejema prevzemne ponudbe.(14) Ne glede na prejšnji odstavek mora KDD v primeru iz 60. člena tega zakonaakceptantom, ki so sprejeli naknadno ponudbo, v imenu in za račun prevzemnika izpolnitidenarne obveznosti v osmih dneh od izteka roka za sprejem naknadne ponudbe.ObrazložitevPrevzemnik mora zagotoviti izpolnitev vseh svojih obveznosti iz prevzemne ponudbe, ki jonamerava objaviti. Pred objavo prevzemne ponudbe mora prevzemnik pridobiti dovoljenjeAgencije, pogoja za izdajo tega dovoljenja pa sta med drugim tudi sklenitev pogodbe ostoritvah v zvezi s prevzemno ponudbo, ki jo skleneta prevzemnik in KDD in plačilo191 Glej sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. G3/2008 z dne 20.10.2009.192 Gre za izjemo od splošnega pravila, določenega v drugem odstavku 541. člena ZTFI, da je lahko stranka v postopku tudioseba, katere pravni interes utegne biti z odločbo Agencije prizadet, če svojo udeležbo v postopku prijavi s pisno vlogo.193 Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. G 10/2002 z dne 25.3.2003 in G 12/2006 z dne 6.2.2007.194 Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS, opr. št. G5/2008 z dne 9.2.2010.135

akontacije cene po tej pogodbi ter deponiranje denarnega zneska ali bančne garancijeoziroma nadomestnih vrednostnih papirjev pri KDD 195 . KDD namreč po zaključku prevzemneponudbe, ki je uspešna, v imenu in za račun prevzemnika izpolnjuje obveznosti v razmerjudo akceptantov.Glede na vrsto nadomestila je lahko prevzemna ponudba denarna, nadomestna, alternativnaali kombinirana 196 . Ne glede na to, ali prevzemnik ponudi denarno plačilo ali plačilo v oblikinadomestnih vrednostnih papirjev 197 , KDD v osmih dneh po prejemu odločbe o iziduprevzemne ponudbe, v imenu in za račun prevzemnika izpolni denarno obveznost aliobveznost prenosa izdanih nadomestnih vrednostnih papirjev akceptantom.V primeru naknadne prevzemne ponudbe 198 pa mora KDD prevzemnikove obveznosti doakceptantov izpolniti v osmih dneh od izteka roka za sprejem naknadne prevzemneponudbe. Do te namreč pride v alternativni ponudbi, če prevzemnik (ali drug izdajatelj prinovih nadomestnih vrednostnih papirjih) ni opravil vsega potrebnega za izdajo teh novihnadomestnih vrednostnih papirjev 199 .58. Izdaja in prenos novih nadomestnih vrednostnih papirjev (58. člen)58. člen(izdaja in prenos novih nadomestnih vrednostnih papirjev)(1) Če so predmet prevzemne ponudbe novi nadomesti vrednostni papirji, mora prevzemnikv dveh delovnih dneh KDD izdati popoln nalog za njihovo izdajo v količini, potrebni zaizpolnitev vseh prevzemnikovih obveznosti do akceptantov.(2) Rok iz prvega odstavka tega člena teče:1. če so predmet prevzemne ponudbe nove delnice in če do izteka roka za njen sprejempristojno sodišče še ni odločilo o predlogu za vpis povečanja osnovnega kapitala v sodniregister, ki je potrebno za izdajo teh delnic: od dneva, ko prevzemnik prejme sklep o vpisutega povečanja v sodni register;2. v drugih primerih: od izteka roka za sprejem prevzemne ponudbe.(3) KDD mora v osmih dneh po prejemu naloga za izdajo iz prejšnjega odstavka vpisati vcentralni register ustrezno količino novih nadomestnih vrednostnih papirjev in jih prenesti vdobro računov akceptantov iz prvega odstavka 40. člena tega zakona v skladu s pogodbami,ki so bile sklenjene na podlagi njihovega sprejema ponudbe.ObrazložitevPredmet prevzemne ponudbe so lahko tudi novi nadomestni vrednostni papirji. Prevzemnikmora zato v primeru takšne uspešne prevzemne ponudbe za izpolnitev obveznosti do195 Glej 32. člen ZPre-1.196 Glej 16. člen ZPre-1.197 Glej 18. člen ZPre-1.198 Glej 60. člen ZPre-1.199 Glej drugi odstavek 20. člena ZPre-1.136

akceptantov v dveh delovnih dneh KDD izdati popoln nalog za izdajo potrebnega števila leteh. Če so ti novi vrednostni papirji nove delnice in če sodišče do izteka roka za sprejemprevzemne ponudbe še ni izdalo sklepa o vpisu povečanja osnovnega kapitala v sodniregister, potem rok dveh delovnih dni teče od dneva, ko prevzemnik prejme sklep sodišča ovpisu povečanja osnovnega kapitala, v vseh ostalih primerih pa rok teče od izteka roka zasprejem prevzemne ponudbe. Naloga KDD je, da v roku osmih delovnih dni po prejemunaloga vpiše v centralnem registru potrebno količino novih nadomestnih vrednostnih papirjevin jih prenese v dobro računov akceptantov, ki so sprejeli prevzemno ponudbo.59. Prenos vrednostnih papirjev (59. člen)59. člen(prenos vrednostnih papirjev)Ko KDD v imenu in za račun prevzemnika v celoti izpolni njegove obveznosti iz 57. in 58.člena tega zakona, prenese vrednostne papirje akceptantov na račun vrednostnih papirjevprevzemnika.ObrazložitevV primeru uspešne prevzemne ponudbe KDD v imenu in za račun prevzemnika najprej vceloti izpolni obveznost prenosa denarnega zneska in/ali nadomestnih vrednostnih papirjevna račun akceptantov, nato pa prenese še vrednostne papirje akceptantov na računprevzemnika.60. Naknadna ponudba (60. člen)60. člen(naknadna ponudba)(1) Če je prevzemnik v alternativni ponudbi ponudil nove nadomestne vrednostne papirje inse je izpolnil razvezni pogoj iz drugega odstavka 20. člena tega zakona, mora vsemimetnikom vrednostnih papirjev, ki bi imeli na podlagi sprejema prevzemne ponudbe pravicoprejeti nadomestne vrednostne papirje, če se razvezni pogoj ne bi izpolnil, ponuditi izplačilocene v denarju (v nadaljnjem besedilu: naknadna ponudba).(2) Prevzemnik mora naknadno ponudbo poslati s priporočeno pošiljko vsem akceptantom izprejšnjega odstavka v osmih delovnih dneh po nastopu razveznega pogoja iz drugegaodstavka 20. člena tega zakona.(3) Akceptanti iz prvega odstavka tega člena lahko sprejmejo naknadno ponudbo v osmihdelovnih dneh od njenega prejema. Za sprejem naknadne ponudbe se smiselno uporabljajodoločbe 40. in 54. člena tega zakona.Obrazložitev137

V primeru, da je prevzemnik v alternativni prevzemni ponudbi ponudil nove vrednostnepapirje, pa le ti niso bili izdani in se je izpolnil razvezni pogoj iz drugega odstavka 20. členaZPre-1, mora prevzemnik akceptantom, ki bi imeli pravico prejeti nadomestne vrednostnepapirje, ponuditi izplačilo cene v denarju. Ponudbo mora poslati vsem akceptantom, ki bi bilisicer upravičeni do novih nadomestnih vrednostnih papirjev. Ponudbo mora prevzemnikposlati v roku osmih delovnih dni po tem, ko je nastopil razvezni pogoj. Ponudba se moraakceptantom poslati s priporočeno pošiljko. Akceptanti lahko v roku osmih delovnih dni poprejemu sprejmejo ponudbo za izplačilo v denarju.61. Pravne posledice neuspešne prevzemne ponudbe (61. člen)61. člen(pravne posledice neuspešne prevzemne ponudbe)(1) V primerih iz prvega odstavka 53. člena tega zakona nastopijo naslednje posledice:1. pogodbe, ki so bile sklenjene s sprejemom neuspešne prevzemne ponudbe, se štejejo zarazvezane;2. omejitve razpolaganja akceptantov z vrednostnimi papirji in prevzemnika z deponiranimiizdanimi nadomestnimi vrednostnimi papirji prenehajo.(2) KDD mora v osmih dneh po prejemu odločbe o izidu neuspešne prevzemne ponudbe:1. vrednostne papirje akceptantov prenesti v dobro njihovih računov iz prvega odstavka 40.člena tega zakona;2. prevzemniku vrniti deponirana denarna sredstva, bančno garancijo ali deponiranenadomestne vrednostne papirje.(3) Če je prevzemna ponudba neuspešna, prevzemnik 12 mesecev od izdaje odločbe o izidute prevzemne ponudbe ne sme dati nove prevzemne ponudbe in ne sme kupovativrednostnih papirjev, na katere se je ta ponudba nanašala, tako da bi skupaj z drugimivrednostnimi papirji, ki jih že ima, presegel prevzemni prag.ObrazložitevV primeru, da prevzemna ponudba ni uspešna 200 , se pogodbe, ki so bile sklenjene vpostopku neuspešne prevzemne ponudbe, razvežejo in omejitev razpolaganja imetnikov zvrednostnimi papirji in prevzemnika z deponiranimi izdanimi nadomestnimi vrednostnimipapirji, preneha.KDD v predpisanem roku – osem dni po prejemu odločbe o neuspešnosti ponudbe,imetnikom vrednostnih papirjev le-te vrne, torej prenese nazaj na njihov račun, prevzemnikupa vrne denarna sredstva, bančno garancijo ali nadomestne vrednostne papirje, ki jih jeprevzemnik deponiral pri KDD za potrebe izvedbe prevzema.200 Glej 53. člen ZPre-1.138

Pravna posledica neuspešne prevzemne ponudbe je za prevzemnika prepoved noveprevzemne ponudbe v roku 12 mesecev od izdaje odločbe o neuspešnosti ponudbe. V istemroku za prevzemnika velja tudi omejitev kupovanja vrednostnih papirjev, na katere se jeneuspešna prevzemna ponudba nanašala, in sicer z novimi nakupi teh vrednostnih papirjev(ob upoštevanju vrednostnih papirjev, ki jih že ima) ne sme preseči prevzemnega pragu.VII. PREPOVEDI IN SANKCIJE ZA KRŠITVE62. Odklonitev naročila (62. člen)62. člen(odklonitev naročila)Borznoposredniška družba mora odkloniti naročilo za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev,če ve ali bi morala vedeti, da bi bile zaradi izvršitve naročila lahko kršene določbe tegazakona.62.1 SplošnoObrazložitev:Iz 62. člena ZPre -1 izhaja, da mora borznoposredniška družba odkloniti naročilo za nakupali prodajo vrednostnih papirjev, če ve ali bi morala vedeti, da bi bile zaradi izvršitve naročilalahko kršene določbe tega zakona. Stopnja profesionalne skrbnosti, ki jo navedena zakonskadoločba terja od borznoposredniške družbe, da ne bi v posledici njenih ravnanj prišlo dokršitev določb ZPre -1, je torej visoka. Naročilo za nakup ali prodajo vrednostnih papirjevmora namreč odkloniti ne samo če ve, ampak tudi če bi morala vedeti (na primer zaradijavne objave določene informacije ali kako drugače), da bi bile zaradi izvršitve naročila lahkokršene določbe ZPre-1.Pri tem je potrebno poudariti, da kršitev določbe 62. člena ZPre -1 predstavlja tudi prekršekpo določbi devete alineje prvega odstavka 71. člena ZPre-1, za katerega seborznoposredniška družba kaznuje z globo od 50.000 do 150.000 EUR, njena odgovornaoseba pa z globo od 2.000 do 10.000 EUR (drugi odstavek 72. člena ZPre -1), če pa gre zakvalificirano obliko navedenega prekrška (četrti odstavek 71. člena ZPre-1), pa kaznuje zglobo od 150.000 do 375.000 EUR, njena odgovorna oseba pa kaznuje z globo od 6.000 do30.000 EUR.62.2 Nekateri primeri situacij, ko so možne kršitve določb ZPre - 1 s straniborznoposredniške družbeV skladu z 38. členom ZPre -1 prevzemnik od dneva objave prevzemne ponudbe do iztekaroka za sprejem prevzemne ponudbe ne sme kupovati vrednostnih papirjev, na katere senanaša ta ponudba, zunaj postopka v zvezi z njo, urejenega v ZPre-1. Pravni posel, sklenjenv nasprotju z navedeno določbo, je ničen. Če bi torej borznoposredniška družba sprejelanaročilo za nakup vrednostnih papirjev, ki bi ga podal prevzemnik, ki je že objavil prevzemno139

ponudbo, bi morala takšno naročilo odkloniti, sicer bi kršila določbo 62. člena ZPre -1. Pritem se npr. ne bi mogla uspešno sklicevati, da za objavo prevzemne ponudbe s straniprevzemnika ni vedela, saj je v skladu z drugim odstavkom 9. člena ZPre -1 potrebnoprevzemno ponudbo javno objaviti in bi za takšno objavo borznoposredniška družba torejmorala vedeti. Če bi na podlagi prejetega naročila prevzemnika prišlo do sklenitve posla, toje do realizacije nakupa vrednostnih papirjev, na katere se nanaša prevzemna ponudba, bibil takšen pravni posel po določbi 38. člena ZPre-1 ničen.Zgoraj navedenemu položaju je podoben položaj, ko Agencija nezakonitemu prevzemniku zodločbo, izdano na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZPre-1 (katere izrek Agencija javnoobjavi), prepove uresničevati glasovalne pravice v ciljni družbi do objave prevzemneponudbe oziroma do odtujitve vrednostnih papirjev ciljne družbe z glasovalno pravico podprevzemni prag. Če bi takšen nezakoniti prevzemnik (ki ni objavil prevzemne ponudbe) želelkupiti vrednostne papirje ciljne družbe zunaj postopka prevzemne ponudbe, bi bilaborznoposredniška družba prav tako dolžna odkloniti takšno naročilo prevzemnika. Navedeninezakoniti prevzemnik mora namreč (če ne odtuji vrednostnih papirjev z glasovalne pravicociljne družbe pod prevzemni prag) objaviti prevzemno ponudbo in pri tem vsem delničarjemponuditi enako ceno in druge pogoje za nakup vrednostnih papirjev ciljne družbe. Vnasprotnem primeru, če bi torej prevzemnik vrednostne papirje kupoval le od posameznihdelničarjev, bi namreč šlo za neenako obravnavo delničarjev ciljne družbe, kar pa ni v skladuz namenom ZPre-1.Ne gre pa npr. za kršitev določb ZPre-1, če borznoposredniška družba sprejme naročilo, napodlagi katerega je realiziran pravni posel za nakup tolikšnega števila delnic ciljne družbe,da prevzemnik z nakupom preseže prevzemni prag v ciljni družbi (1/3 delež glasovalnihpravic). V skladu z ZPre -1 namreč ni prepovedana pridobitev vrednostnih papirjev prekoprevzemnega praga, če po njihovi pridobitvi prevzemnik v skladu z določbami ZPre -1 objaviprevzemno ponudbo.V skladu z določbo tretjega odstavka 61. člena ZPre-1 v primeru, če je prevzemna ponudbaneuspešna (kar mora prevzemnik v skladu z 9. členom ZPre-1 javno objaviti), prevzemnik 12mesecev od izdaje odločbe o izidu te prevzemne ponudbe ne sme dati nove prevzemneponudbe in ne sme kupovati vrednostnih papirjev, na katere se je ta ponudba nanašala, takoda bi skupaj z drugimi vrednostnimi papirji, ki jih že ima, presegel prevzemni prag.Borznoposredniška družba mora biti pazljiva tudi na navedene zakonske določbe (terposledično spremljati javne objave o neuspešnosti prevzemnih ponudb). V zvezi znavedenim je potrebno poudariti, da prepoved nakupa vrednostnih papirjev, na katere se jenanašala neuspela prevzemna ponudba ni absolutna, temveč je prepovedana le v primeru, vkolikor bi neuspeli prevzemnik z nakupom pridobil tolikšno število vrednostnih papirjev ciljnedružbe, da bi z njimi presegel prevzemni prag. Če bi torej v navedenem primeruborznoposredniška družba sprejela naročilo za nakup vrednostnih papirjev, ki bi ga podalomenjeni prevzemnik, bi morala takšno naročilo odkloniti, sicer bi kršila določbo 62. členaZPre -1.140

63. Mirovanje glasovalnih pravic nezakonitega prevzemnika (63. člen)63. člen(mirovanje glasovalnih pravic nezakonitega prevzemnika)(1) Prevzemnik, ki je dosegel prevzemni prag oziroma dodatni prevzemni prag, iz vseh delnicz glasovalno pravico ciljne družbe, ki se po 6. členu tega zakona upoštevajo pri ugotavljanjudeleža glasovalnih pravic, ne more uresničevati teh pravic, dokler:1. ne da prevzemne ponudbe v skladu s tem zakonom2. ne odtuji vrednostnih papirjev in delniških nakupnih opcij ali terminskih pogodb, ki nisovsebovane v vrednostnih papirjih, tako da prevzemnega praga oziroma dodatnegaprevzemnega praga ne dosega več.(2) Če prevzemnik, ki je dosegel prevzemni prag oziroma dodatni prevzemni prag, daprevzemno ponudbo, ki je neuspešna, nastopijo pravne posledice iz prvega odstavka tegačlena z izdajo odločbe o izidu te ponudbe.63.1. SplošnoObrazložitevV tem členu zakon določa posledico, ki nastopi v primeru, ko prevzemnik doseže prevzemniprag, t.j. v primeru ko pride do obveznosti podati prevzemno ponudbo (glej prvi odstavek 12.člena ZPre-1). V takšnem primeru že po samem zakonu pride do mirovanja vseh glasovalnihpravic, katerih imetnik je prevzemnik – posebna odločba Agencije, izdana na podlagi tretjegaodstavka 64. člena ZPre-1, zato za nastanek mirovanja glasovalnih pravic ni potrebna. 201 Zučinki za posamični primer (inter partes) se bo na mirovanje glasovalnih pravic lahkosklicevala vsaka zainteresirana oseba na skupščini delničarjev ciljne družbe (prvi odstavek64. člena ZPre-1) , medtem ko odločba Agencije zaradi dejstva, da je mirovanje glasovalnihpravic z oblastnim aktom, t.j. dokončno odločbo, ugotovil organ, ki je primarno pristojen zanadzor nad prevzemno zakonodajo, učinkuje splošno (erga omnes) in na ta način pripomorek večji predvidljivost pravnih razmerij v konkretni ciljni družbi.Z ZPre-1C 202 je bila spremenjena tudi določba tega člena (določba, da se posledice vežejotudi na doseganje oziroma odtujitev delnic pod dodatni prevzemni prag; izrecno sklicevanjetudi na terminske pogodbe). Sprememba po našem mnenju vsebinsko ne posega v člen:izrecno namreč določa le to, kar sicer izhaja že na podlagi argumentacije, da je potrebnopodobne situacije obravnavati podobno, različne pa različno.Povsem enako obveznost (t.j. podati prevzemno ponudbo), kot jo določa prvi odstavek 12.člena ZPre-1 v primeru doseganja prevzemnega praga, namreč določa tudi drugi odstavek12. člena ZPre-1 glede prevzemnika, ki doseže dodatni prevzemni prag. Zato je utemeljen201 Zato so tudi netočne ugotovitve, ki se pojavljajo v javnosti, t.j. da »je Agencija družbi X odvzela glasovalne pravice v ciljnidružbi Y«. Mirovanje glasovalnih pravic namreč zaradi opustitve zakonsko določenih obveznosti nastane že po samem zakonu,Agencija pa takšno kršitev s svojo odločbo ugotovi.202 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih (Uradni list RS, št. 10/12).141

zaključek, da tudi v primeru, ko prevzemnik doseže dodatni prevzemni prag, nastopimirovanje glasovalnih pravic, in da sankcija preneha v primeru zmanjšanja glasovalnih pravicpod dodatni prevzemni prag, ne pa npr. zgolj z zmanjšanjem glasovalnih pravic pod (nižji)prevzemni prag. Z novelo ZPre-1 je navedena argumentacija izrecno zapisana v zakonskembesedilu.Smiselno povsem enako velja tudi za drugo področje spremembe, t.j. terminske pogodbe. ŽeZPre-1B 203 je določil, da se poleg delniških nakupnih opcij, ki niso vsebovane v vrednostnihpapirjih iz 2. točke 5. člena ZPre-1, v glasovalne pravice za potrebe prevzemne zakonodajevštevajo tudi »glasovalne pravice« iz terminskih pogodb. Zakonska ureditev, po kateri tudiodsvojitev terminskih pogodb (in ne le delniških nakupnih opcij) omogoča zmanjšanje deležapod prevzemni prag, je zato povsem razumljiva in sledi siceršnji ureditvi.Posledica doseganja (dodatnega) prevzemnega praga je mirovanje glasovalnih pravic;takšno stanje daje prevzemniku na razpolago tri možne izbire: podati prevzemno ponudbo,znižati delež glasovalnih pravic, sprejeti dejstvo mirovanja glasovalnih pravic. Iz navedenegaizhajajo tudi posledice za preostale delničarje ciljne družbe: možnost sprejema prevzemneponudbe (prevzemnik poda prevzemno ponudbo), povečanje relativnega vpliva naupravljanje s ciljno družbo (prevzemnik zmanjšanje delež glasovalnih pravic pod prevzemniprag oziroma se »sprijazni« z mirovanjem svojih glasovalnih pravic). Preostali delničarji ciljnedružbe pa nimajo pravice, da bi od prevzemnika zahtevali sklenitev pogodbe o odkupunjihovih vrednostnih papirjev (peti odstavek 12. člena ZPre-1).63.2. Mirovanje glasovalnih pravic v drugih primerih (tretji in peti odstavek 22. člena,22. a člen, drugi odstavek 75. člena ZPre-1)Zakon določa primere, ko za osebo, ki v ciljni družbi sicer dosega prevzemni prag, nenastane obveznost podati prevzemno ponudbo. Gre za t.i. izjeme od obveznosti podatiprevzemno ponudbo (glej komentar k 22. in 22. a členu ZPre-1) oziroma za varovanje t.i.zatečenega stanja (glej komentar k 75. členu ZPre-1). Oprostitev obveznosti podatiprevzemno ponudbo pa ne traja nedoločen čas; njeno trajanje je namreč časovno omejeno(22. a člen ZPre-1) oziroma je pogojeno s prvo dodatno pridobitvijo vrednostnih papirjev(tretji in peti odstavek 22. člena ZPre-1, drugi odstavek 75. člen ZPre-1).V kolikor v navedenih primerih nastane obveznost podati prevzemno ponudbo in le-ta niizpolnjena, enako kot v primeru, ko do obveznosti podati prevzemno ponudbo pride zaradidoseganja (dodatnega) prevzemnega praga (prvi in drugi odstavek 12. člena ZPre-1),nastopi mirovanje glasovalnih pravic. Za nastop sankcije (mirovanje glasovalnih pravic)namreč ni bistveno, na kakšen način je do nastanka obveznosti podati prevzemno ponudboprišlo (prvi in drugi odstavek 12. člena ZPre-1, tretji in peti odstavek 22. člena ZPre-1, 22. ačlen ZPre-1, drugi odstavek 75. člena ZPre-1) ampak dejstvo, da je do obveznosti podatiprevzemno ponudbo sploh prišlo. Povedano drugače: z vidika obstoja obveznosti podatiprevzemno ponudbo določbe prvega in drugega odstavka 12. člena ZPre-1 urejajo enakosituacijo kot določbe tretjega in petega odstavka 22. člena ZPre-1, 22. a člena ZPre-1203 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih (Uradni list RS, št. 68/08).142

oziroma drugega odstavka 75. člena ZPre-1, zato v primeru kršitve obveznosti nastopi tudienaka posledica, t.j. mirovanje glasovalnih pravic.63.3.1 Obseg mirovanja glasovalnih pravicZakon določa, da v primeru, ko prevzemnik doseže prevzemni prag, mirujejo vse glasovalnepravice, katerih imetnik je. V primerjavi z ureditvijo po ZPre 204 , ki je določal mirovanje zgoljtistih glasovalnih pravic, ki so bile pridobljene na podlagi pravnega posla, ki je bil sklenjen vnasprotju z zakonom (prvi odstavek 55. člena ZPre), je ureditev po ZPre-1 občutno strožja,saj določa mirovanje vseh glasovalnih pravic, tudi iz tistih vrednostnih papirjev, ki jih jeprevzemnik pridobil v skladu z zakonom (npr. delnice, ki dajejo glasovalno pravico v deležu,nižjem od prevzemnega praga, delnice pridobljene na podlagi 22. in 22. a člena ZPre-1oziroma celo iz delnic pridobljenih še pred uveljavitvijo ZPre-1 – glej 75. člen ZPre-1).Takšna ureditev je posledica zaključka zakonodajalca ob sprejemanju ZPre-1, da sankcija, kijo je določal ZPre, ni zadostna in da bi morale mirovati vse glasovalne pravice iz delnic. 205Tudi prevzemna direktiva v 17. členu določa obveznost držav članic, da morajo biti sankcijeza zagotovitev izvrševanja nacionalnih ukrepov, sprejetih v skladu z direktivo, učinkovite,sorazmerne in odvračilne. Sankcija mirovanja vseh glasovalnih pravic je v primerjavi zmirovanjem glasovalnih pravic, pridobljenih na podlagi pravnega posla v nasprotju zzakonom, bolj odvračilna.63.3.2 Sklicevanje na 6. člen ZPre-1Obseg »glasovalnih pravic«, ki se upoštevajo pri ugotavljanju deleža glasovalnih pravicprevzemnika, za potrebe prevzemne zakonodaje, t.j. na podlagi 6. člena ZPre-1, je širši oddejanskih glasovalnih pravic (glej komentar k 6. členu ZPre-1). Za potrebe prevzemnezakonodaje se namreč upoštevajo tudi zgolj potencialne glasovalne pravice 206 in ne samoglasovalne pravice, ki jih prevzemnik dejansko ima (delnice z glasovalno pravico).Sklicevanje na 6. člen ZPre-1 v prvem odstavku 63. člena ZPre-1 bi zato nepozornega bralcalahko napeljalo na zaključek, da mirujejo vse »glasovalne pravice« iz 6. člena ZPre-1.Pravilna interpretacija pa izhaja že iz jezikovne razlage določbe. V primerjavi s 6. členomZPre-1 namreč sklic na 6. člen ZPre-1 na način, kot je določen v prvem odstavku 63. členaZPre-1, oži obseg glasovalnih pravic le na delnice. To pomeni, je potrebno tudi 1. in 2. točkoprvega odstavka 6. člena ZPre-1 207 v povezavi s prvim odstavkom 63. člena ZPre-1, razumetiožje, t.j. tako, da mirujejo samo glasovalne pravice iz delnic z glasovalno pravico, ki se nanačin iz 1. in 2. točke prvega odstavka 6. člena ZPre-1 štejejo v delež osebe; v povezavi sprvim odstavkom 63. člena ZPre-1 je tako potrebno termin »vrednostni papir« razumeti le vobsegu iz 1. točke 5. člena ZPre-1, t.j. delnic z glasovalno pravico.204 Zakon o prevzemih (Uradni list RS, št. 47/97).205 Poročevalec Državnega zbora, XXXII, št. 49, z dne 5. maja 2006.206 T.j. tiste, za katere zakon v drugem odstavku 6. člena vzpostavlja fikcijo, da so enostranska oblikovalna upravičenjauresničena, glasovalne pravice pa pridobljene.207 Določba 3. in 4. točke prvega odstavka 6. člena se namreč nanašata na »delnice z glasovalno pravico« oziroma na »delniškenakupne opcije ali terminske pogodbe«. Določba 3. točka prvega odstavka 6. člena je torej že sama po sebi omejena izključnona delnice z glasovalno pravico, v primeru iz 4. točke 6. člena ZPre-1 pa gre za »glasovalne pravice« na podlagi fikcije izdrugega odstavka 6. člena ZPre-1, zaradi česar po sami naravi ne morejo biti predmet mirovanja – glej naslednji odstavek.143

Takšno razumevanje izhaja iz narave nakupne opcije oziroma terminske pogodbe. Iznakupne opcije oziroma terminske pogodbe namreč upravičenec z ustanovitvijo nakupneopcije oziroma s sklenitvijo terminske pogodbe ne pridobi nikakršnih korporacijskihupravičenj – in zato seveda tudi ne glasovalnih pravic – iz osnovnega vrednostnega papirja;zgolj za potrebe prevzemne zakonodaje je vzpostavljena pravna fikcija, da je oseba žepridobila delnice iz opcijskega upravičenja oziroma terminske pogodbe; ker torej iz nakupnihopcij oziroma terminskih pogodb ne izhajajo dejanske glasovalne pravice, ne morejo biti nitipredmet mirovanja.Primer:Oseba A je imetnik 23 % odstotkov delnic z glasovalno pravico ciljne družbe. V kolikorpridobi delniško nakupno opcijo, katere predmet je pridobitev dodatnih 11 % glasovalnihpravic ciljne družbe (po ceni x, najkasneje do dneva y), zanj nastopi obveznost podatiprevzemno ponudbo; mirujejo pa seveda zgolj dejanske glasovalne pravice, t.j. tiste, kiizhajajo iz delnic, ne pa tiste, ki se upoštevajo na podlagi fikcije iz drugega odstavka 6. členaZPre-1. 208 V konkretnem primeru torej miruje 23 % glasovalnih pravic iz delnic, katerihimetnik je oseba A. Mirovanje glasovalnih pravic traja, dokler oseba A bodisi ne podaprevzemne ponudbe ali dokler ne odsvoji delnic oziroma delniških nakupnih opcij, tako daseštevek glasovalnih pravic iz delnic in iz delniških nakupnih opcij ne bo dosegal oziromapresegal 1/3 deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi.63.4. Pridobitev glasovalnih pravicPrevzemnik, za katerega je nastopilo mirovanje glasovalnih pravic, le-te ponovno pridobi vdveh primerih, in sicer, če poda prevzemno ponudbo v skladu z zakonom (1. točka prvegaodstavka 63. člena ZPre-1) ali če odtuji vrednostne papirje oziroma delniške nakupne opcijeali terminske pogodbe, ki niso vsebovane v vrednostnih papirjih, tako da prevzemnega pragane dosega več (2. točka prvega odstavka 63. člena ZPre-1).63.4.1. Prevzemna ponudba (1. točka prvega odstavka 63. člena ZPre-1)Prva izmed možnosti, po kateri oseba, katere glasovalne pravice mirujejo, le-te ponovnopridobi, je podaja prevzemne ponudbe. Navedeno velja pod pogojem, da je prevzemnaponudba podana v skladu z zakonom. 209 To v praksi pomeni, da je prevzemnik pridobildovoljenje za prevzemno ponudbo (32. člen ZPre-1) in da je ponudbo, hkrati s ponudbenimdokumentom (t.j. prospektom – 28. člen ZPre-1), objavil na predpisan način.208 V postopku po tretjem odstavku 64. člena ZPre-1 tako ni mogoče uveljavljati, da naj Agencija prevzemniku prepove»uresničevati glasovalne pravice iz delniške nakupne opcije«.209 Prevzemnik, ki poda prevzemno ponudbo in na takšen način ponovno pridobi glasovalne pravice v ciljni družbi, je kljub temulahko sankcioniran za prekršek (tretja alineja prvega odstavka 71. člena ZPre-1). Ker zakon določa, da mora prevzemnik objavitiprevzemno namero – kar se šteje za začetek postopka s prevzemno ponudbo – v roku 3 delovnih dni od dneva, ko dosežeprevzemni prag, menimo, da bodo objektivni zakonski znaki prekrška iz tretje alineje prvega odstavka 71. člena ZPre-1izpolnjeni po poteku tega roka.144

Obstajajo stališča, da je za izpolnitev zakonskih znakov iz 1. točke prvega odstavka 63.člena ZPre-1, potrebno tudi, da je prevzemna ponudba uspešna. 210 Menimo, da za takšnostališče v zakonu ni pravne podlage. Določba 1. točke prvega odstavka 63. člena ZPre-1namreč določa le, da mora biti prevzemna ponudba »v skladu z zakonom«, ne pa da morabiti uspešna. Gre za dva različna zakonska stana: tudi prevzemna ponudba, ki je bila vskladu z zakonom, je lahko neuspešna. (Ne)uspešnost prevzemne ponudbe je namrečpovsem neodvisna od morebitne (ne)zakonitosti le-te. (Ne)uspešnost prevzemne ponudbe jenamreč odvisna od dejstva, ali si je prevzemnik določil prag uspešnosti prevzemne ponudbein ali je ta prag dosegel ali ne. Da sploh lahko pride do ugotavljanja dejstva, ali je prevzemnaponudba uspešna ali ne, pa mora biti izpolnjena predpostavka, da je prevzemna ponudbasploh skladna z zakonom.Stališče je tudi v nasprotju z določbo drugega odstavka 63. člena ZPre-1. Pravne poslediceiz prvega odstavka 63. člena ZPre-1 namreč nastopijo šele z izdajo odločbe, s kateroAgencija ugotovi, da je bila prevzemna ponudba neuspešna. A contrario torej velja, da doizdaje odločbe o neuspešnosti prevzemne ponudbe mirovanje glasovalnih pravic (še) nenastopi. Prevzemnik, ki je dosegel prevzemni prag in zato njegove glasovalne pravicemirujejo, le-te ponovno pridobi, če/ko poda prevzemno ponudbo, ki je skladna z zakonom (1.točka prvega odstavka 63. člena ZPre-1). V kolikor pa takšna prevzemna ponudba niuspešna, glasovalne pravice ponovno izgubi (drugi odstavek 63. člena ZPre-1).63.4.2. Odprodaja vrednostnih papirjev oziroma delniških nakupnih opcij ali terminskihpogodb (2. točka prvega odstavka 63. člena ZPre-1)Druga možnost, po kateri oseba, katere glasovalne pravice mirujejo, le-te ponovno pridobi, jeodtujitev vrednostnih papirjev oziroma delniških nakupnih opcij ali terminskih pogodb, ki nisovsebovane v vrednostnih papirjih, pod (dodatni) prevzemni prag.Na ta način oseba, katere glasovalne pravice mirujejo, svojo obveznost izpolni z odsvojitvijovseh »glasovalnih pravic«, ki se na podlagi prvega odstavka 6. člena ZPre-1 štejejo v njendelež glasovalnih pravic.Primer:Oseba A ima npr. v ciljni družbi 34 % delež glasovalnih pravic: 14 % iz naslova delnic zglasovalno pravico, katerih imetnik je oseba A v svojem imenu in za svoj račun (1. točkaprvega odstavka 6. člena ZPre-1), 10% delnic iz naslova delnic z glasovalno pravico, katerihimetnik je sicer oseba B, a za račun osebe A (2. točka prvega odstavka 6. člena ZPre-1) in10 % iz naslova delniške nakupne opcije, po kateri ima oseba A pravico po ceni x do dneva ypridobiti 10 % delnic ciljne družbe z glasovalno pravico (4. točka prvega odstavka 6. členaZPre-1). Svojo obveznost lahko oseba A izpolni na kakršenkoli način, katerega končnirezultat je zmanjšanje njenega skupnega deleža pod prevzemni prag, upoštevaje pravila zaračunanje deleža glasovalnih pravic, določena v 6. členu ZPre-1.210 Glej npr. prof. dr. Marijan Kocbek, doc. dr. Nina Plavšak, mag. Dušan Pšeničnik, Zakon o prevzemih, Uvodna pojasnila, GVZaložba, Ljubljana 2006, str. 143.145

Izpolnitev obveznosti na način iz 2. točke prvega odstavka 63. člena ZPre-1 predpostavlja,da oseba zniža svoj delež glasovalnih pravic pod tisti delež, ki z vidika prevzemnezakonodaje predstavlja prevzemni prag.Nesporno prevzemni prag predstavlja delež iz drugega odstavka 7. člena ZPre-1. Sodnapraksa je tudi že podala negativen odgovor, da delež iz prvega odstavka 75. člena ZPre-1 nepredstavlja (posebnega) prevzemnega praga (glej komentar k 75. členu ZPre-1). Posledičnotorej znižanje deleža pod delež iz prvega odstavka 75. člena ZPre-1 ne pomeni izpolnitveobveznosti iz 2. točke prvega odstavka 63. člena ZPre-1.(Zaenkrat) pa ostaja odprto vprašanje, ali delež iz 2. točke drugega odstavka 22. člena ZPre-1 predstavlja (posebni) prevzemni prag; in posledično, ali znižanje deleža pod takšen deležpomeni izpolnitev obveznosti iz 2. točke prvega odstavka 63. člena ZPre-1. Okrožno sodiščev Kopru 211 je – ob odločanju v gospodarskem sporu na podlagi tožbe iz prvega odstavka 64.člena ZPre-1 – v svoji odločitvi, ki ji je pritrdilo tudi pritožbeno sodišče 212 , sicer zavzelopritrdilno stališče, medtem ko Vrhovno sodišče RS takšnega stališča ni sprejelo. 21364. Pravno varstvo zoper ravnanja nezakonitega prevzemnika (64. člen)64. člen(izpodbojna tožba ter ugotovitveni, prepovedni in odškodninskizahtevek)(1) Če je ciljna družba prevzemniku omogočila uresničevanje glasovalnih pravic v nasprotju zdoločbami prejšnjega člena in je bil zato sprejet sklep skupščine te družbe, ki ne bi bilsprejet, če oddani glasovi prevzemnika ne bi bili upoštevani, lahko tožbo za razveljavitevsklepa skupščine in morebitni predlog za zavarovanje ali prisilno izvršitev tožbenih zahtevkovproti ciljni družbi in proti prevzemniku poleg oseb, ki lahko po zakonu, ki ureja gospodarskedružbe, vložijo izpodbojno tožbo, vloži tudi agencija. Agencija je oproščena plačila sodnihtaks.(2) Tožbo iz prejšnjega odstavka je treba vložiti v roku, določenem za vložitev izpodbojnetožbe v zakonu, ki ureja gospodarske družbe.(3) Agencija po uradni dolžnosti ali na zahtevek oseb, ki lahko po zakonu, ki urejagospodarske družbe, vložijo tožbo iz prvega odstavka tega člena, z odločbo:1. ugotovi, ali je prevzemnik dosegel prevzemni prag, oziroma2. prepove prevzemniku uresničevati glasovalne pravice v ciljni družbi in prepove ciljni družbiuresničitev teh pravic do nastopa pravnih dejstev, na podlagi katerih preneha sankcija,določena v prejšnjem členu.211 Sodba Okrožnega sodišča v Kopru, opr. št. Pg 344/2008 z dne 11.2.2009.212 Sodba Višjega sodišča v Kopru, opr. št. Cpg 91/2009 z dne 29.5.2009.213 Glej 42. točko obrazložitve sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. G 6/2011 z dne 28. 5. 2012.146

(4) Proti odločbi agencije ali če agencija o zahtevi iz prejšnjega odstavka ne odloči v 60dneh, lahko osebe iz prejšnjega odstavka v osmih dneh vložijo zahtevo za sodno varstvo naVrhovno sodišče Republike Slovenije.(5) V primeru zahteve za sodno varstvo iz prejšnjega odstavka se pravična cena iz drugegaodstavka 17. člena tega zakona določi tako, da se 12 mesečni rok šteje od datuma, ko biglede na pravnomočno odločbo agencije prevzemna ponudba morala biti dana, pa ni bila.(6) Izrek odločbe iz tretjega odstavka tega člena se objavi na spletni strani agencije.(7) Proti prevzemniku, ki je dosegel prevzemni prag, ima vsak delničar odškodninskizahtevek za škodo, ki jo je utrpel, ker prevzemnik ni dal prevzemne ponudbe v skladu s temzakonom ali je dal prevzemno ponudbo, ki je neuspešna. Za odškodninsko odgovornostprevzemnika se uporabljajo splošna pravila odškodninskega prava.(8) Sodišče obravnava tožbo iz prvega odstavka tega člena prednostno.Obrazložitev64.1. Oblike pravnega varstva zoper ravnanja nezakonitega prevzemnika – splošnoTa določba ureja tri pomembne institute, s katerimi delničarji ciljne družbe in Agencijaukrepajo zoper prevzemnika, ki je dosegel prevzemni prag in ni dal prevzemne ponudbeoziroma zoper prevzemnika in ciljno družbo, kadar ne upoštevata prepovedi uresničevanjaglasovalnih pravic, ki nastopi že po samem zakonu (ex lege). Osrednji cilj zakona je varstvomanjšinskih delničarjev in ta cilj se zasleduje z obveznostjo izstavitve prevzemne ponudbeob dosegu prevzemnega praga, ki je določen v 7. in 12. členu ZPre-1 (dodatni prevzemniprag).S prevzemno ponudbo je vsem delničarjem ciljne družbe dana možnost, da se odločijo, alibodo po spremembi kontrole nad ciljno družbo, ostali njeni delničarji ali bodo iz nje izstopili.Kršitev obveznosti izstavitve prevzemne ponudbe je sankcionirana s prepovedjouresničevanja glasovalnih pravic iz vseh delnic ciljne družbe, ki jih ima nezakonitiprevzemnik. Pred uveljavitvijo ZPre-1, torej po ZPre se je namreč sankcija mirovanjaglasovalnih pravic nanašala le na tiste delnice, s katerimi je bil presežen prevzemni prag.Veljavna ureditev je strožja, a učinkovitejša. Prevzemnik, ki se s svojim deležem glasovalnihpravic približuje prevzemnemu pragu, mora biti pripravljen in finančno zmožen ponuditiodkup vseh preostalih delnic ciljne družbe. V nasprotnem primeru izgubi vsakršno možnostvpliva na upravljanje ciljne družbe, katere delničar je, istočasno pa se sorazmerno povečavpliv ostalih delničarjev te družbe.64. 2. Izpodbojna tožbaPrvi od treh omenjenih institutov po ZPre-1 je izpodbojna tožba. Določena je v prvemodstavku 64. člena ZPre-1. Gre za specialni predpis, ki drugače kot ZGD-1 (lex generalis)določa tako aktivno legitimacijo, kot tudi izpodbojne razloge za izpodbijanje sklepovskupščine ciljne družbe. Po ZGD-1 lahko izpodbojno tožbo vloži vsak delničar (pod pogoji, ki147

jih določa ZGD-1), poslovodstvo in vsak član organa vodenja ali nadzora (če bi člani zuresničitvijo sklepa skupščine storili kaznivo dejanje ali ravnali v nasprotju z zakonom 214 ). PoZPre-1 je poleg teh oseb aktivno legitimirana za izpodbijanje sklepov skupščine tudiAgencija. Vendar ZPre-1 določa le en izpodbojni razlog, prvi odstavek 395. člena ZGD-1 padva: 1. vsebina sklepa je v nasprotju z zakonom ali statutom; 2. pri sprejetju sklepa je bilkršen zakon ali statut in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa – npr. potrebne kvalificiranevečine, ko je bila ta potrebna).Po ZPre-1 je mogoče sklepe skupščine izpodbijati le, če sta izpolnjena naslednja dva pogoja:- ciljna družba je omogočila uresničevanje glasovalnih pravic na skupščini nezakonitemuprevzemniku (torej osebi ali krogu oseb, ki delujejo usklajeno, dosegajo prevzemni prag, a nibila dana prevzemna ponudba) in- sklep je bil sprejet prav zaradi glasov nezakonitega prevzemnika oziroma povedanodrugače, sklep ne bi bil sprejet, če ti glasovi ne bi bili upoštevani, kot to določa prvi odstavek63. člena ZPre-1.Krog aktivno legitimiranih oseb in izpodbojni razlogi po ZGD-1 in ZPre-1 torej niso enaki, jepa enak rok za vložitev izpodbojne tožbe. ZPre-1 se glede roka izrecno sklicuje na splošnipredpis. 396. člen ZGD-1 določa, da se izpodbojna tožba vloži v roku enega meseca oddneva skupščine (če se je delničar – tožnik te skupščine udeležil), v roku enega meseca oddne, ko je delničar – tožnik, ki se skupščine ni udeležil, izvedel za ta sklep) oziroma v rokuenega meseca od dneva, ko je bil sklep objavljen.64.2. Odločba, s katero Agencija ugotovi, ali je prevzemnik dosegel prevzemni prag inprepove uresničevanje njegovih glasovalnih pravicDrug institut, s katerim Agencija ukrepa proti nezakonitemu prevzemniku, je odločba, ki joizda Agencija bodisi po uradni dolžnosti ali pa na zahtevek prej navedenih oseb, ki lahko poZGD-1 vložijo izpodbojno tožbo. S to odločbo Agencija ugotovi, da prevzemnik 215 dosegaprevzemni prag in mu prepove uresničevanje glasovalnih pravic v ciljni družbi, slednji paprepove uresničitev teh glasovalnih pravic, dokler prevzemnik ne da prevzemne ponudbeoziroma dokler prevzemnik svojega vpliva, to je deleža glasovalnih pravic, ne zniža podprevzemni prag. Od uveljavitve ZPre-1C, torej od 25. 2. 2012, Agencija po šestem odstavku64. člena ZPre-1 objavlja izreke odločb, ki jih izda na podlagi tretjega odstavka 64. členaZPre-1.64.2.1. Pristojnost Agencije in ne sodišč za izdajo odločbe, s katero Agencija ugotovi,ali je prevzemnik dosegel prevzemni prag in prepove uresničevanje njegovihglasovalnih pravicTretji odstavek 64. člena ZPre-1 po našem mnenju sicer povsem jasno določa pristojnostAgencije za izdajo odločb, ki vsebujejo tako ugotovitveni (preseganje prevzemnega praga),kot tudi prepovedni del izreka (prepoved izvrševanja glasovalnih pravic). Kljub temu pa se je214 Glej sedmi odstavek 395. člena ZGD-1.215 Če so prevzemnik osebe, ki delujejo usklajeno, Agencija najprej ugotovi dejstvo usklajenega delovanja ter tako določiprevzemnika, potem pa ugotovi, da je prevzemnik dosegel prevzemni prag in mu prepove uresničevanje glasovalnih pravic, kotto določa 2. točka 64. člena ZPre-1.148

izkazalo, da določbe vendarle ne razumejo vsi naslovniki enako. V konkretnem primeru jetako delničar ciljne družbe pri Agenciji vložil zahtevo za izdajo odločbe po tretjem odstavku64. člena ZPre-1 in istočasno praktično identično zahtevo tudi na redno sodišče v okvirupravdnega postopka. Delničar – tožnik je sodno pristojnost utemeljeval z določbo 1. členaZakona o pravdnem postopku, po kateri je redno sodišče pristojno za odločanje o sporih izcivilnopravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb. Sodišče zahtevka ni zavrglo. Tako sta bila vteku dva postopka o vsebinsko enakih zahtevkih (med istimi strankami). Do tega primeraizključna pristojnost Agencije za odločanje o zahtevah z vsebino iz tretjega odstavka 64.člena ZPre-1, ni bila vprašljiva, zato je Agencija pri Ustavnem sodišču sprožila spor opristojnosti in Ustavno sodišče je odločilo, da je za odločanje o takšnih zahtevkih pristojnaAgencija 216 . Ustavno sodišče je v navedeni odločbi tudi izrecno navedlo, da mora sodišče takzahtevek zaradi pomanjkanja sodne pristojnosti kot ene izmed procesnih predpostavk,zavreči. Sodišče lahko pri odločanju o izpodbojni tožbi po prvem odstavku 64. člena ZPre-1,o vprašanju, ali je prevzemnik dosegel prevzemni prag, odloči le kot o predhodnemvprašanju. To pomeni, da bo o tem odločilo sodišče, če o tem še ni odločila Agencija, vendarbo ta odločitev veljala le v konkretnem sporu.64.2.2. Postopki izdaje odločb, s katero Agencija ugotovi, ali je prevzemnik dosegelprevzemni prag in prepove uresničevanje njegovih glasovalnih pravic, ki so uvedenina zahtevek upravičenih oseb in ne po uradni dolžnostiPostopek odločanja Agencije o izdaji odločbe po tretjem odstavku 64. člena ZPre-1 v smisluprocesnih pravil, določa ZTFI, če ta nima posebnih določb, pa se uporabljajo postopkovnapravila ZUP 217 . Kadar je postopek uveden na podlagi zahtevka upravičenih oseb, moraAgencija, skladno z 2. točko drugega odstavka 502. člena ZTFI, v postopku, kjer staudeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi, razpisati ustno obravnavo. Ker jezahtevek upravičene osebe (delničarja ciljne družbe) naperjen zoper drugo osebo (ravnotako delničarja ciljne družbe), saj vložnik zahteva (tudi oziroma predvsem) prepoveduresničevanja glasovalnih pravic drugega delničarja, je jasno, da gre v takšnih primerih zapostopke, v katerih so udeležene stranke z nasprotujočimi si interesi in je potrebno razpisatitudi ustno obravnavo. V praksi ti postopki potekajo po naslednjih fazah:1. prejem zahtevka;2. predhodni (formalni) preizkus zahtevka – 544. člen ZTFI (zavrženje zahtevka ali sklepo odpravi pomanjkljivosti z roki 8-15 dni);3. posredovanje (formalno) popolne in pravilne zahteve nasprotni stranki/strankam vodgovor (rok vsaj 8 dni), vročanje osebno po ZUP;4. prejem odgovora/odgovorov;5. razpis ustne obravnave (po prejemu vabila morajo imeti stranke najmanj 8 dni časaza pripravo na obravnavo 218 );6. izdelava zapisnika (rok 8 dni po ustni obravnavi) 219 ;7. pošiljanje zapisnika strankam v pripombe (rok 8 dni);8. obravnava morebitnih pripomb na zapisnik, odprava napak v zapisniku ter ponovnavročitev strankam;216 Odločba Ustavnega sodišča št. P-19/11-9 z dne 12. 1. 2012.217 Glej drugi odstavek 496. člena ZTFI.218 Drugi odstavke 157. člena ZUP219 Deseti odstavek 76. člena ZUP149

9. priprava osnutka odločbe ter odločanje sveta Agencije;10. vročanje odločbe strankam.Postopek je torej sestavljen iz več faz in ga je potrebno voditi hitro, saj je za izdajo odločbeAgencije določen rok 60 dni od prejema (popolnega) zahtevka. Poleg tega je v interesumanjšinskih delničarjev in pristojnosti Agencije, da se sankcija nezakonitemu prevzemnikudoloči čim prej, pri čemer pa morajo biti spoštovana vsa procesna pravila. Tako moraAgencija vsa pisanja vročati osebno po ZUP in ta pogosto niso vročena naslovnikom(strankam ali pričam) takoj, ampak obvelja fikcija vročitve iz četrtega odstavka 87. členaZUP, kar še dodatno podaljšuje tek postopka. V primeru, ko stranka zahtevek za izdajoodločbe Agencije po tretjem odstavku 64. člena ZPre-1 vloži tik pred skupščino ciljne družbe(nekaj dni pred njo), je neutemeljeno njeno pričakovanje, da bo Agencija odločbo izdala vnerazumno kratkem roku, t.j. še pred izvedbo skupščine delničarjev.64.2.3. Odločbe, s katerimi je Agencija ugotovila, da je prevzemnik dosegel prevzemniprag in prepovedala uresničevanje njegovih glasovalnih pravicČetudi nezakonitemu prevzemniku glasovalne pravice mirujejo že po samem zakonu (exlege), se je v praksi izdaja odločb Agencije pokazala kot potrebna zlasti v primerih, ko jeprevzemni prag dosegel krog oseb, ki delujejo usklajeno. V teh primerih namreč doseganjeprevzemnega praga ter posledičen nastop prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic po63. členu ZPre-1 navzven nista tako očitna kot takrat, ko prevzemni prag doseže ali presežeen sam delničar. Del izreka odločbe Agencije v primeru usklajenega delovanja je zato tudiugotovitev, da več oseb deluje usklajeno in da s skupnim deležem dosegajo prevzemni prag.Če je prevzemni prag dosegla ena sama oseba, doslej ni bilo potrebe po intervencijiAgencije, saj je bilo (delničarjem in ciljni družbi) povsem jasno, da tej osebi že po samemzakonu mirujejo glasovalne pravice. Tako je prevzemnik skoraj v vseh odločbah 220 , ki jih jeAgencija (doslej) izdala po tretjem odstavku 64. člena ZPre-1, krog oseb, ki delujejousklajeno in skupaj (njihovi deleži se namreč seštevajo – tretji odstavek 7. člena ZPre-1)dosegajo prevzemni prag 221 .64.3. Odškodninska tožba delničarja za škodo, ki jo je utrpel, ker nezakonitiprevzemnik ni dal prevzemne ponudbe, a bi jo moral oziroma je bila ta ponudbaneuspešnaZPre-1 omogoča prosto pridobivanje delnic ciljne družbe do prevzemnega praga, to je do 1/3deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi. Za varstvo interesov manjšinskih delničarjev pa jebistveno, da ob dosegu prevzemnega praga za prevzemnika (ki je lahko ena oseba, ali večoseb, ki delujejo usklajeno), nastopi zakonska obveznost dati prevzemno ponudbo. Ostalimdelničarjem je namreč na ta način omogočen izstop iz delniške družbe s prodajo delnic vokviru prevzemne ponudbe. Ko prevzemnik doseže prevzemni prag, ostali delničarji ciljnedružbe utemeljeno pričakujejo objavo prevzemne ponudbe, saj jo je prevzemnik dolžanobjaviti po kogentni določbi prvega odstavka 12. člena ZPre-1. Takšen položaj lahko vpliva220 Le v enem primeru je Agencija odločbo po tretjem odstavku 64. člena ZPre-1 izdala zoper posameznega delničarja, ki jedosegel prevzemni prag, a ni dal prevzemne ponudbe – glej sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. G20/2008-40 z dne 19. 1. 2010.221 Glej izreke odločb Agencije na spletni strani http://www.a-tvp.si/Default.aspx?id=268.150

na investicijske odločitve ostalih delničarjev (npr. tako, da delnic ciljne družbe ne prodajo,čeprav bi jih lahko). Kadar prevzemnik, ki je dosegel prevzemni prag, preostalim delničarjemciljne družbe nezakonito odvzame možnost izstopa iz te družbe tako, da ne objaviprevzemne ponudbe, ali pa je ta neuspešna in delničarji zaradi tega utrpijo škodo, lahkodelničarji po sodni poti od prevzemnika zahtevajo povračilo škode (odškodninski zahtevek).Za odškodninsko odgovornost prevzemnika se uporabljajo splošna pravila odškodninskegaprava 222 .VIII. NADZOR NAD POTEKOM PREVZEMNE PONUDBE65. Obvestilo o pristojnosti nadzora (65. člen)65. člen(obvestilo o pristojnosti nadzora)Družba, katere vrednostni papirji so prvič hkrati uvrščeni na organizirane trge v več državahčlanicah, mora prvi dan trgovanja z uradnim obvestilom seznaniti nadzorne organe, kateriizmed njih je pristojen za nadzor, in vsebino tega obvestila takoj objaviti na način, predpisanza javne objave pomembnih dejstev za vsakega od teh trgov.65.1 Splošno:ObrazložitevIz 65. člena ZPre -1 izhaja, da mora družba, katere vrednostni papirji so prvič hkrati uvrščenina organizirane trge v več državah članicah, prvi dan trgovanja z uradnim obvestilomseznaniti nadzorne organe, kateri izmed njih je pristojen za nadzor, in vsebino tega obvestilatakoj objaviti na način, predpisan za javne objave pomembnih dejstev za vsakega od tehtrgov.Iz navedene zakonske določbe je razvidno, da se uporablja le za družbo, katere vrednostnipapirji so prvič hkrati uvrščeni na organizirane trge v več državah članicah, tej družbi panalaga da:a) prvi dan trgovanja z uradnim obvestilom seznani nadzorne organe, kateri izmed njihje pristojen za nadzor inb) vsebino tega obvestila takoj objaviti na način, predpisan za javne objave pomembnihdejstev za vsakega od teh trgov.Navedena družba lahko torej povsem prosto izbira kateri izmed nadzornih organov, ki jepristojen za nadzor nad organiziranim trgom, kamor so uvrščeni njeni vrednostni papirji, bo222 Glej sodbo in sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 118/2006 z dne 2. 6. 2009; jedro te odločbe: »Ravnanjenezakonitega prevzemnika lahko povzroči pravno priznano škodo ostalim delničarjem, če so imeli namen prodati (komurkoli)svoje delnice, pa tega niso storili, ker so se zanašali na zakonsko obveznost prevzemnika (ker je bil ta dolžan odkupiti delnicepo višji ceni) in so zato zamudili ugodno priložnost za prodajo svojih delnic. V tem primeru bi šlo za škodo (izgubljeni dobiček), kije nastala samim delničarjem in ne morda za škodo, ki bi nastala ciljni družbi in bi delničarjem pri tem nastala zgolj t.i. refleksnaškoda.«151

pristojen za njen nadzor, njena obveznost je le, da o izbiri obvesti vse nadzorne organe ter todejstvo javno objavi na način, ki ga za javne objave predpisuje zakonodaja, ki velja naobmočju vsakega od teh trgov. V Republiki Sloveniji je potrebno navedeno dejstvo objaviti nanačin, ki ga določa 9. člen ZPre-1.66. Pristojnost Agencije za nadzor nad potekom prevzemne ponudbe in uporaba prava(66. člen)66. člen(pristojnost agencije za nadzor nad potekom prevzemne ponudbe in uporaba prava)(1) Agencija je pristojna za nadzor nad potekom prevzemne ponudbe, če:1. se z vrednostnimi papirji ciljne družbe trguje le na organiziranem trgu v Republiki Sloveniji;2. se z vrednostnimi papirji ciljne družbe trguje na organiziranih trgih v več državah članicahin:- so bili ti prvič sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu v Republiki Sloveniji ali- je ciljna družba z obvestilom iz prejšnjega člena določila agencijo za pristojni organ;3. ima ciljna družba položaj nejavne družbe iz drugega odstavka 4. člena tega zakona.(2) Če je sedež ciljne družbe iz 1. točke prejšnjega odstavka v Republiki Sloveniji in vprimerih iz 3. točke prejšnjega odstavka, se v celoti uporablja pravo Republike Slovenije.(3) Če je sedež ciljne družbe iz 1. točke prejšnjega odstavka izven Republike Slovenije in vprimerih iz 2. točke prejšnjega odstavka, se za postopek v zvezi s prevzemno ponudbo innadomestilo za vrednostne papirje ciljne družbe, uporabljajo določbe tega zakona.(4) Pravo države članice, v kateri ima ciljna družba sedež, se uporablja za:1. zagotovitev informacij zaposlenim v ciljni družbi;2. presojo izjem pri obveznosti dati prevzemno ponudbo;3. določanje deleža glasovalnih pravic in4. presojo pogojev, pod katerimi lahko poslovodstvo ciljne družbe sprejme katerega izmedukrepov, ki lahko onemogoča prevzemno ponudbo.(5) V zadevah iz prejšnjega odstavka je za nadzor pristojen pristojni nadzorni organ državečlanice, katere pravo se uporablja.(6) Agencija in organ, pristojen za varstvo konkurence, si morata izmenjavati podatke vzvezi s posameznimi primeri opustitve prevzemne ponudbe.(7) Agencija in drugi organi, ki so pristojni za nadzor organiziranih trgov, medsebojnosodelujejo in z nadzornimi organi drugih držav članic, ki so pristojni za nadzor organiziranihtrgov in drug drugemu posredujejo informacije, če je to potrebno za uporabo tega zakona alidrugih predpisov, sprejetih na podlagi Direktive 2004/25/ES.152

Obrazložitev66. Pristojnost za nadzor – Agencija:Prvi odstavek 66. člena ZPre – 1 določa primere (situacije) v katerih je Agencija pristojna zanadzor nad potekom prevzemne ponudbe. Tako Agencija nadzira tiste ciljne družbe 223 skaterih vrednostnimi papirji se trguje le na organiziranem trgu v Republiki Sloveniji, pa tuditiste ciljne družbe s katerih vrednostnimi papirji se trguje na organiziranih trgih v več državahčlanicah EU. V primeru slednjih ciljnih družb je Agencija za nadzor odgovorna le v primeru,če so bili ti vrednostni papirji prvič sprejeti v trgovanje na organiziranem trgu v RepublikiSloveniji ali je ciljna družba z obvestilom o pristojnosti nadzora iz 65. člena ZPre – 1 določilaAgencijo za pristojni (nadzorni) organ. V primeru navedenega sklopa gre za ciljne družbe, kiso hkrati javne družbe in se z njihovimi delnicami z glasovalno pravico trguje naorganiziranem trgu (prvi odstavek 66. člena ZPre – 1 je potrebno nujno uporabiti v povezavi sprvim odstavkom 4. člena ZPre – 1). Nadzorne aktivnosti Agencije na podlagi prvegaodstavka 66. člena ZPre – 1 tako ni mogoč širiti na širši nabor javnih družb iz 99. člena ZTFI(na citirani zakonski podlagi tako Agencija ne bi mogla nadzirati javne družbe, v primerukatere bi se na organiziranem trgu trgovalo npr. zgolj z dolžniškimi vrednostnimi papirji, kiimetniku ne dajejo delniške nakupne opcije).Drugi sklop ciljnih družb, za nadzor katerih je odgovorna Agencija, so nejavne družbe izdrugega odstavka 4. člena ZPre – 1 (tiste torej, ki izpolnjujejo kriterij glede števila delničarjevoziroma glede višine celotnega kapitala).66.1. Uporaba prava glede na sedež ciljne družbePravo Republike Slovenije se v celoti uporablja za ciljne družbe s sedežem v RepublikiSloveniji, če se z njihovimi vrednostnimi papirji trguje le na organiziranem trgu v RepublikiSloveniji in v primeru nejavnih ciljnih družb iz drugega odstavka 4. člena ZPre – 1.Če ima družba, s katere vrednostnimi papirji se trguje le na organiziranem trgu v RepublikiSloveniji sedež izven Republike Slovenije, se za postopek v zvezi s prevzemno ponudbo innadomestilo za vrednostne papirje ciljne družbe, uporabljajo določbe ZPre – 1. Enako velja vprimeru družb iz 2. točke prvega odstavka 66. člena ZPre – 1. V tem delu Agencija opozarjana (očitno) napako v zakonu, saj se v zapisu tretjega odstavka 66. člena ZPre – 1zakonodajalec napačno sklicuje na 2. točko prejšnjega odstavka 66. člena ZPre – 1, ki patakšne točke sploh nima. Ima pa jo prvi odstavek, zaradi česar Agencija meni, da se sklicnanaša nanj (tudi vsebinsko se zdi sklic na prvi in ne drugi odstavek 66. člena ZPre – 1smiseln).Pravo države članice, v kateri ima ciljna družba sedež, se uporablja za zagotovitevinformacij zaposlenim v ciljni družbi, presojo izjem pri obveznosti dati prevzemno ponudbo,določanje deleža glasovalnih pravic in presojo pogojev, pod katerimi lahko poslovodstvociljne družbe sprejme katerega izmed ukrepov, ki lahko onemogoča prevzemno ponudbo. V223 Za katere ciljne družbe se uporablja ZPre – 1 sicer določa 4. člen citiranega zakona.153

navedenih primerih je za nadzor pristojen pristojni nadzorni organ države članice, katerepravo se uporablja.66.2. Sodelovanje institucijAgencija mora pri izmenjavi podatkov v zvezi s posameznimi primeri opustitve prevzemneponudbe sodelovati z organom, pristojnim za varstvo konkurence 224 . Prevzemi so namrečpodročje, na katerem se delovanja obeh agencij stikata, čeprav velja, da vsaka izmed obehpodročje prevzemov obravnava z drugačnega vidika. Agencija z vidika ZPre – 1 in v temsmislu predvsem zaščite manjšinskih delničarjev pri povečevanju koncentracije lastništva vdoločeni ciljni družbi, Javna Agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence pa z vidikaZakona o preprečevanju omejevanja konkurence in s tem povezane prepovedanekoncentracije, ki bistveno omejuje učinkovito konkurenco na ozemlju Republike Slovenije.Agencija in drugi organi, ki so pristojni za nadzor organiziranih trgov, medsebojno sodelujejoin z nadzornimi organi drugih držav članic, ki so pristojni za nadzor organiziranih trgov indrug drugemu posredujejo informacije, če je to potrebno za uporabo ZPre – 1 ali drugihpredpisov, sprejetih na podlagi Direktive 2004/25/ES.67. Posredovanje informacij Agenciji (67. člen)67. člen(posredovanje informacij agenciji)Borznoposredniške družbe in KDD morajo med potekom prevzemne ponudbe agenciji nanjeno zahtevo posredovati vse informacije, ki so jim na razpolago in ki so potrebne za nadzornad izvajanjem ponudbe in izpolnjevanjem obveznosti obveščanja iz 10. člena tega zakona.ObrazložitevPredmetna določba Agenciji omogoča, da od borznoposredniških družb in KDD medpotekom prevzemne ponudbe ter na zahtevo pridobi vse informacije, ki so jim na razpolago,da Agencija lahko opravlja nadzor nad izvajanjem ponudbe.Ob tem velja dodati, da je bila določba 10. člena ZPre – 1 (Obveščanje o deležu)razveljavljena z objavo Zakona o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 67/2007).Navedeno področje je od uveljavitve ZTFI dalje (od 11. 8. 2007) urejeno v poglavju 3.3.(Obveznosti glede informacij o pomembnih deležih v javni družbi, katere delnice so uvrščenev trgovanje na organiziranem trgu), nadzor nad omenjenim poglavjem pa se vrši na podlagidoločb ZTFI.224 Javna Agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence, uradna spletna stran: http://www.varstvo-konkurence.si/154

IX. POSEBNA OBRAVNAVA MANJŠINSKIH DELNIČARJEV68. Izključitev manjšinskih delničarjev (68. člen)68. člen(izključitev manjšinskih delničarjev)(1) Za izključitev manjšinskih delničarjev ciljne družbe, v kateri je prevzemnik na podlagiuspešne prevzemne ponudbe pridobil najmanj 90-odstotni delež vseh delnic te družbe zglasovalno pravico, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, o izključitvimanjšinskih delničarjev iz družbe, če ni v drugem odstavku tega člena določeno drugače.(2) Če skupščina ciljne družbe na predlog prevzemnika kot glavnega delničarja v trehmesecih po objavi izida prevzemne ponudbe iz prejšnjega odstavka sprejme sklep o prenosudelnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja, mora prevzemnik kot denarnoodpravnino namesto denarnega zneska, določenega po zakonu, ki ureja gospodarskedružbe, ponuditi nadomestilo take vrste in v taki višini, kakor je bilo določeno v prevzemniponudbi.68.1 SplošnoObrazložitev68. člen ZPre-1 v prvem odstavku v splošnem določa, da se za izključitev manjšinskihdelničarjev ciljne družbe, v kateri je prevzemnik na podlagi uspešne prevzemne ponudbepridobil najmanj 90-odstotni delež vseh delnic te družbe z glasovalno pravico 225 , uporabljajodoločbe zakona, ki ureja gospodarske družbe (to je določbe Zakona o gospodarskih družbah- ZGD-1 226 ), o izključitvi manjšinskih delničarjev iz družbe, če ni v drugem odstavkunavedenega člena določeno drugače. Iz drugega odstavka 68. člena ZPre -1 nadalje izhaja,da če skupščina ciljne družbe na predlog prevzemnika kot glavnega delničarja v trehmesecih po objavi izida prevzemne ponudbe iz prvega odstavka omenjenega člena sprejmesklep o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja, mora prevzemnik kotdenarno odpravnino namesto denarnega zneska, določenega po zakonu, ki urejagospodarske družbe, ponuditi nadomestilo take vrste in v taki višini, kakor je bilo določeno vprevzemni ponudbi.384. člen ZGD -1, ki se nahaja v pododdelku ZGD-1, ki ureja izključitev manjšinskihdelničarjev iz družbe, določa, da lahko skupščina delniške družbe na predlog delničarja, ki jeimetnik delnic družbe, ki predstavljajo najmanj 90% osnovnega kapitala družbe (v nadaljnjembesedilu: glavni delničar), sprejme sklep o prenosu delnic preostalih delničarjev (vnadaljnjem besedilu: manjšinski delničar) na glavnega delničarja za plačilo primerne denarneodpravnine, pri čemer se za ugotavljanje deleža delnic, ki pripadajo glavnemu delničarjudružbe, smiselno uporabljajo določbe drugega in četrtega odstavka 528. člena ZGD-1.225 Pri tem ni nujno, da bi prevzemnik v postopku prevzemne ponudbe pridobil prav vseh 90% delnic z glasovalno pravico, nekajjih je lahko namreč pridobil že pred objavo prevzemne ponudbe.226 Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09-UPB3, št. 83/09 – Odločba US, 33/2011, 91/2011 in 32/2012; vnadaljevanju ZGD-1).155

Drugi odstavek 528. člena ZGD-1 določa, da se deleži družbe, ki pripadajo drugi družbi,določajo po razmerju med seštevkom nominalnih zneskov njenih delnic z nominalnimzneskom ali zneskov njenih osnovnih vložkov in zneskom osnovnega kapitala. Pri družbi skosovnimi delnicami se ti deleži določajo po razmerju med številom kosovnih delnic inštevilom vseh izdanih kosovnih delnic. Lastni deleži se od osnovnega kapitala odštejejo.Deleži, ki pripadajo drugemu za račun družbe, so izenačeni z lastnimi deleži družbe. Včetrtem odstavku 528. člena ZGD-1 je določeno, da za deleže družbe z večinskim deležemveljajo tudi tisti deleži, ki pripadajo od nje odvisni družbi, drugemu za račun te družbe aliza račun od nje odvisne družbe, če je imetnik družbe podjetnik, in deleži, ki pomenijoimetnikovo premoženje. Po prvem odstavku 385. členu ZGD-1 višino denarne odpravninedoloči glavni delničar ob smiselni uporabi določb petega in šestega stavka drugega odstavka556. člena ZGD-1, pri čemer mora poslovodstvo družbe dati glavnemu delničarju narazpolago vse za to potrebne informacije in dokazila.68.2 Glavne posebnosti izključitve manjšinskih delničarjev po ZPre-1 glede na ZGD-1Glede na zgoraj navedeno so najbolj bistvene razlike med izključitvijo manjšinskih delničarjevpo ZPre -1 in ZGD -1 naslednje:Iz 15. člena ZPre -1 izhaja, da če osebe, ki delujejo usklajeno, skupaj dosežejo prevzemniprag, so solidarno zavezane dati prevzemno ponudbo v skladu s tem zakonom, razen če sesporazumejo, da bo dala prevzemno ponudbo samo ena ali nekatere od njih. Osebe, kidelujejo usklajeno, solidarno odgovarjajo za izpolnitev vseh obveznosti v postopkuprevzemne ponudbe. Za solidarne obveznosti oseb, ki delujejo usklajeno, se smiselnouporabljajo določbe tega zakona o obveznostih posameznega prevzemnika.Izhajajoč iz navedene zakonske določbe je potrebno tudi določbo prvega odstavka 68. členaZPre -1 razlagati tako, da je izključitev manjšinskih delničarjev mogoča tudi v primeruuspešne prevzemne ponudbe več oseb, ki so delovale usklajeno, skupaj objavile prevzemnoponudbo in na podlagi uspešne prevzemne ponudbe pridobile najmanj 90% delež vsehdelnic ciljne družbe z glasovalno pravico. Agencija ob tem poudarja, da je obravnavanaizključitev na podlagi določbe 68. člena ZPre – 1 mogoča le tako, da jo skupaj izvršijo vseosebe, ki so delovale usklajeno pri prevzemni ponudbi (prevzemnik). Le tako je namrečizpolnjen zakonski pogoj o obvladovanju oziroma doseganju najmanj 90% deleža vseh delnicciljne družbe z glasovalno pravico (obvladujejo jih vsi »kontrolni« delničarji skupaj), kizagotavlja pravico do izvedbe izključitve manjšinskih delničarjev na podlagi obravnavanezakonske določbe.Gre torej za razliko glede na 384. člen ZGD -1, kjer je izključitev praviloma mogoča le takrat,ko je en sam delničar imetnik delnic družbe, ki predstavljajo najmanj 90% osnovnegakapitala družbe. Izjeme so določene v četrtem odstavku 528. člena ZGD -1 v skladu skaterim ima lahko nek delničar tudi manjši delež od 90% deleža vseh delnic družbe, če npr.skupaj z delnicami, ki jih ima njegova odvisna družba doseže 90% delež vseh delnic družbe;Če skupščina ciljne družbe na predlog prevzemnika (ena ali več oseb, ki so delovaleusklajeno v postopku prevzemne ponudbe) kot glavnega delničarja, ki je na podlagi uspešne156

prevzemne ponudbe pridobil najmanj 90% delež vseh delnic ciljne družbe z glasovalnopravico v treh mesecih po objavi izida prevzemne ponudbe sprejme sklep o prenosudelnic manjšinskih delničarjev na prevzemnika (ena ali več oseb, ki so delovale usklajeno vpostopku prevzemne ponudbe), mora prevzemnik (ena ali več oseb, ki so delovale usklajenov postopku prevzemne ponudbe) kot denarno odpravnino namesto denarnega zneska, kotga določa ZGD-1 227 , ponuditi nadomestilo take vrste in v taki višini, kakor je bilo določeno vprevzemni ponudbi (ki ni samo plačilo v denarju, pač pa je lahko tudi z nadomestnimivrednostnimi papirji iz 18. člena ZPre -1). Prevzemnik tako v tem primeru ni zavezan določitivišine denarne odpravnine po določbah ZGD-1, ampak po določbah ZPre -1.Če prevzemnik (ena ali več oseb, ki so delovale usklajeno v postopku prevzemne ponudbe)zgoraj navedeni sklep sprejme kasneje kot v roku 3 mesecev po objavi izida prevzemneponudbe, potem mora manjšinskim delničarjem ponuditi denarno odpravnino v skladu zdoločbami ZGD-1. Pri tem mora biti pozoren tudi na določbo tretjega odstavka 17. členaZPre -1. Če namreč prevzemnik v enem letu po izteku roka za sprejem prevzemne ponudbe,ki je bila uspešna, pridobi vrednostne papirje po ceni, ki je višja od cene v tej ponudbi, jedolžan akceptantom v denarju izplačati razliko v ceni v osmih dneh od dneva te pridobitve.Če bi torej prevzemnik v enem letu po izteku roka za sprejem prevzemne ponudbe plačalmanjšinskim delničarjem za delnico denarno odpravnino, ki bi bila večja od cene delnice,določene v prevzemni ponudbi, potem bi moral bivšim delničarjem družbe, ki so sprejelinjegovo prevzemno ponudbo, izplačati razliko.69. Izstop manjšinskih delničarjev (69. člen)69. člen(izstop manjšinskih delničarjev)(1) Za izstop manjšinskih delničarjev ciljne družbe, v kateri je prevzemnik na podlagi uspešneprevzemne ponudbe pridobil najmanj 90-odstotni delež vseh delnic te družbe z glasovalnopravico, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, o izstopu manjšinskihdelničarjev iz družbe, če ni v drugem odstavku tega člena določeno drugače.(2) Če manjšinski delničar v treh mesecih po objavi izida prevzemne ponudbe iz prejšnjegaodstavka da zahtevo za odkup svojih delnic, lahko namesto denarnega zneska, določenegapo zakonu, ki ureja gospodarske družbe, zahteva nadomestilo take vrste in v taki višini,kakor je bilo določeno v tej prevzemni ponudbi.227 Ob smiselni uporabi določb petega in šestega stavka drugega odstavka 556. člena ZGD-1, v skladu s katerimi mora primernaodpravnina upoštevati premoženjsko in profitno stanje družbe v trenutku, ko skupščina sklepa o izključitvi. Denarna plačila se odobjave vpisa izključitve letno obrestujejo 5%; uveljavljanje nadaljnje odškodnine ni izključeno.157

Obrazložitev69.1 Splošno69. člen ZPre-1 v prvem odstavku v splošnem določa, da se za izstop manjšinskihdelničarjev ciljne družbe, v kateri je prevzemnik na podlagi uspešne prevzemne ponudbepridobil najmanj 90-odstotni delež vseh delnic te družbe z glasovalno pravico, uporabljajodoločbe zakona, ki ureja gospodarske družbe (to je določbe ZGD-1), o izstopu manjšinskihdelničarjev iz družbe, če ni v drugem odstavku navedenega člena določeno drugače. Izdrugega odstavka 69. člena ZPre -1 nadalje izhaja, da če manjšinski delničar v treh mesecihpo objavi izida prevzemne ponudbe iz prvega odstavka omenjenega člena da zahtevo zaodkup svojih delnic, lahko namesto denarnega zneska po ZGD -1 zahteva nadomestilo takevrste in v taki višini, kakor je bilo določeno v tej prevzemni ponudbi.389. člen ZGD -1, ki se nahaja v pododdelku ZGD-1, ki ureja izstop manjšinskih delničarjeviz družbe, določa, da mora glavni delničar 228 na zahtevo enega ali več manjšinskihdelničarjev v mesecu dni po prejemu zahtevka ponuditi temu posameznemu ali večmanjšinskim delničarjem primerno denarno nadomestilo za odkup vseh preostalih delnicposameznega manjšinskega delničarja. Za določitev višine primernega denarneganadomestila se smiselno uporabljajo določbe prvega odstavka 385. člena in drugegaodstavka 388. člena ZGD -1.Po prvem odstavku 385. členu ZGD -1 višino denarne odpravnine določi glavni delničar obsmiselni uporabi določb petega in šestega stavka drugega odstavka 556. člena ZGD-1 229 , pričemer mora poslovodstvo družbe dati glavnemu delničarju na razpolago vse za to potrebneinformacije in dokazila.V skladu z drugim odstavkom 388. člena ZGD -1 lahko, če ponujena odpravnina niprimerna, vsak manjšinski delničar predlaga, da sodišče določi primerno odpravnino. Enakovelja, če glavni delničar ni ponudil odpravnine ali če je ni ponudil pravilno. 23069.2 Glavne posebnosti izstopa manjšinskih delničarjev po ZPre -1 glede na ZGD -1Glede na zgoraj navedeno so najbolj bistvene razlike med izstopom manjšinskih delničarjevpo ZPre -1 in ZGD -1 naslednje:1. Iz 15. člena ZPre -1 izhaja, da če osebe, ki delujejo usklajeno, skupaj dosežejo prevzemniprag, so solidarno zavezane dati prevzemno ponudbo v skladu s tem zakonom, razen če sesporazumejo, da bo dala prevzemno ponudbo samo ena ali nekatere od njih. Osebe, kidelujejo usklajeno, solidarno odgovarjajo za izpolnitev vseh obveznosti v postopku228 To je delničar, ki je imetnik delnic družbe, ki predstavljajo najmanj 90% osnovnega kapitala družbe.229 V skladu s katerimi mora primerna odpravnina upoštevati premoženjsko in profitno stanje družbe v trenutku, ko skupščinasklepa o izključitvi (oziroma ob smiselni uporabi premoženjsko in profitno stanje družbe v trenutku, ko glavni delničar ponudimanjšinskim delničarjem primerno denarno nadomestilo za odkup vseh preostalih delnic posameznega manjšinskegadelničarja).230 Za postopek sodne določitve primerne denarne odpravnine se smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka in 1. točketretjega odstavka 605. člena ter 606. do 615. člena ZGD-1.158

prevzemne ponudbe. Za solidarne obveznosti oseb, ki delujejo usklajeno, se smiselnouporabljajo določbe tega zakona o obveznostih posameznega prevzemnika.Izhajajoč iz navedene zakonske določbe je potrebno tudi določbo prvega odstavka 69. členaZPre -1 razlagati tako, da lahko manjšinski delničarji zahtevo za odkup svojih delnic vprimeru uspešne prevzemne ponudbe oseb, ki so delovale usklajeno, skupaj objavileprevzemno ponudbo in na podlagi uspešne prevzemne ponudbe pridobile najmanj 90-odstotni delež vseh delnic ciljne družbe z glasovalno pravico (prevzemnik), podajo katerikoliod navedenih oseb, saj se za solidarne obveznosti oseb, ki delujejo usklajeno, smiselnouporabljajo določbe ZPre -1 o obveznostih posameznega prevzemnika 231 .Gre torej za razliko glede na 389. člen ZGD-1, kjer se zahteva za odkup vseh svojih delnicpoda (enemu) glavnemu delničarju.2. Če manjšinski delničar v treh mesecih po objavi izida prevzemne ponudbe da zahtevo zaodkup svojih delnic, lahko namesto denarnega zneska po ZGD-1 zahteva nadomestilo takevrste in v taki višini, kakor je bilo določeno v tej prevzemni ponudbi (ki ni samo plačilo vdenarju, pač pa je lahko tudi z nadomestnimi vrednostnimi papirji iz 18. člena ZPre-1).Prevzemnik tako v tem primeru ni zavezan določati višine denarnega zneska za odkupdelnic manjšinskega delničarja po določbah ZGD-1.Pravica do izbire v navedenem obdobju treh mesecih po objavi izida prevzemne ponudbetorej pripada manjšinskim delničarjem, saj se lahko sami odločijo, ali bodo zahtevali odprevzemnika (ena ali več oseb, ki so delovale usklajeno v postopku prevzemne ponudbe) zaodkup svojih delnic denarni znesek v skladu z določbami ZGD-1 ali pa nadomestilo takevrste in v taki višini, kakor je bilo določeno v prevzemni ponudbi.X. NADZOR NAD IZVAJANJEM ZAKONA70. Nadzor (70. člen)70. člen(nadzor)(1) Nadzor nad izvajanjem tega zakona opravlja agencija.(2) Agencija lahko zahteva poročila in informacije ali opravi pregled poslovanja oseb, zakatere sumi, da so delovale usklajeno ali delovale s prevzemnikom, ki bi moral datiprevzemno ponudbo, pred izdajo prevzemne ponudbe, v času trajanja postopka v zvezi s toponudbo ali po izdaji odločbe o izidu te ponudbe in je bila posledica takega delovanjapridobitev, obremenitev ali odtujitev vrednostnih papirjev, za katere je bila ali bi morala bitidana prevzemna ponudba.231 Glej drugi odstavek 15. člena ZPre -1.159

(3) Za opravljanje nadzora iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe oopravljanju nadzora zakona, ki ureja trg vrednostnih papirjev.ObrazložitevAgencija je na podlagi določbe 70. člena ZPre – 1 odgovorna za nadzor nad izvajanjemdoločb ZPre – 1. Postopek nadzora Agencije po tem zakonu se uporablja v kombinaciji zoddelkom 14. 3. ZTFI (Postopek nadzora), ki se na podlagi določbe prvega odstavka 520.člena istega zakona uporablja v vseh postopkih nadzora, ki jih opravlja Agencija po ZTFI alidrugem zakonu.Obravnavani člen daje pravno podlago za izvajanje nadzora nad posamezno osebo aliskupino oseb, za katere obstaja sum usklajenega delovanja, če bi ta oziroma te morale datiprevzemno ponudbo. Nadzor lahko Agencija vrši pred izdajo prevzemne ponudbe, v časunjenega trajanja, pa tudi po njenem koncu (po izdaji odločbe o izidu prevzemne ponudbe).ZPre – 1 za ugotovljene kršitve predvideva različne nadzorne ukrepe oziroma sankcije. Takolahko Agencija uvede prekrškovni postopek, in sicer v zvezi s kršitvami kazenskih določb iz71. in 72. člena ZPre – 1. V primeru, ko Agencija v nadzornem postopku ugotovi preseganje(dodatnega) prevzemnega praga, prevzemnik pa v zakonskem roku prevzemne namereoziroma ponudbe ni objavil, lahko Agencija prevzemniku na podlagi tretjega odstavka 64.člena ZPre – 1 po uradni dolžnosti prepove uresničevanje glasovalnih pravic v ciljni družbi. Vnadzornem postopku lahko Agencija ukrepa tudi z izdajo odredbe, v kateri kršitelju naložiodpraviti določeno kršitev (npr. Agencija v postopku nadzora ugotovi, da prevzemnik v rokuiz prvega odstavka 54. člena ZPre – 1 ni objavil obvestila o izidu prevzemne ponudbe – zodredbo, v kateri določi rok za odpravo kršitve, Agencija prevzemniku naloži objavonavedenega). Lahko pa Agencija na podlagi določbe tretjega odstavka 555. člena ZTFIpostopek s prevzemno ponudbo tudi razveljavi ter odloči, da je prevzemna ponudbaneuspešna.XI. KAZENSKE DOLOČBE71. Prekrški (71. člen)71. člen(prekrški)(1) Z globo od 50.000 do 150.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojnipodjetnik posameznik (v nadaljnjem besedilu: podjetnik) ali posameznik, ki samostojnoopravlja dejavnost:- če kot družba iz 4. člena tega zakona delnic nima izdanih v nematerializirani obliki (4.ačlen);- če agencije najpozneje četrti trgovalni dan po dnevu sklenitve ne obvestijo o vsakemposlu, na podlagi katerega je pridobil delniško nakupno opcijo in terjatev na izročitevvrednostnih papirjev iz terminske pogodbe (tretji odstavek 6. člena);160

- če ne da prevzemne ponudbe, pa bi jo moral (tretji odstavek 4.,12., 15., tretji in petiodstavek 22., tretji odstavek 22.a, 75. in 76. člen);- če kot banka agencije ne obvesti o pridobitvi vrednostnih papirjev v treh delovnih dneh odpridobitve (četrti odstavek 22.a člena);- če hkrati s prevzemno ponudbo ne objavi ustreznega prospekta (28. člen);- če da prevzemno ponudbo, ne da bi za to dobil dovoljenje agencije (prvi odstavek 32.člena);- če pred objavo prevzemne ponudbe ne deponira denarnega zneska, ki je potreben zaplačilo vseh vrednostnih papirjev, na poseben račun pri KDD ali če KDD ne izroči bančnegarancije (36. člen);- če odločbe, ki jo je prejel od agencije, ne objavi v skladu s četrtim odstavkom 56. členatega zakona;- če ne odkloni naročila za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev, če ve ali bi moralavedeti, da bi bil zaradi izvršitve naročila lahko kršen ta zakon (62. člen);- če je v roku, ki ga določi agencija, ne posreduje poročil in informacij, ali če ne dovolipregleda poslovanja (drugi odstavek 70. člena).(2) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudiodgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba podjetnika ali odgovorna osebaposameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.(3) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznujetudi posameznik.(4) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov posebno huda zaradi višinepovzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradistorilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se storilec, ki je pravnaoseba, podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, kaznuje z globo od150.000 do 375.000 eurov, posameznik z globo od 3.000 do 15.000 eurov, odgovorna osebapravne osebe, odgovorna oseba podjetnika ali odgovorna oseba posameznika, kisamostojno opravlja dejavnost, pa z globo od 6.000 do 30.000 eurov.71.1 SplošnoObrazložitevV skladu s 569. členom ZTFI je Agencija prekrškovni organ, ki odloča o prekrških in izrekaglobe po ZPre-1. V zvezi z navedenim je treba poudariti, da je potrebno ločevati funkcijoAgencije kot nadzornega organa, ki v skladu s 70. členom ZPre -1 opravlja nadzor nadizvajanjem določb ZPre -1 in funkcijo Agencije kot prekrškovnega organa, ki opravlja tofunkcijo po postopku, ki je določen v Zakonu o prekrških (ZP-1).V praksi se namreč s strani kršiteljev velikokrat pojavljajo vprašanja v zvezi z njihovimdomnevno “dvojnim” sankcioniranjem s strani Agencije in sicer:- prvič na podlagi izrečenega ukrepa nadzora, ki ga Agencija izreče kot posledico kršitvedoločb ZPre-1 in katerega namen je najpogosteje odprava ugotovljenih kršitev, pri čemer161

Agencija kršitelju določi tudi pavšalno nadomestilo stroškov postopka izdaje ukrepa nadzorain- drugič še na podlagi pravnomočne odločbe o prekršku, kjer Agencija za isto kršitev določbZPre -1 kršitelju izreče globo v skladu z kazenskimi določbami (npr. 71. členom) ZPre-1.Pri tem Agencija poudarja, da je namen izrečene globe v prekrškovnem postopku (za razlikood ukrepov nadzora, ki so izrečeni v postopku nadzora) kaznovalne narave, to je zlasti vodvračanju kršitelja, da bi v bodoče ponovno kršil določbe ZPre -1. Kot rečeno pa je namenizrečenega ukrepa nadzora drugačen, to je vzpostavitev zakonitega stanja (ki se ga doseže zodpravo ugotovljenih kršitev).Postopek o prekršku vodi in v njem odloča pooblaščena uradna oseba Agencije (prviodstavek 571. člena ZTFI), ki izpolnjuje pogoje po ZP-1 in na njegovi podlagi sprejetihpredpisih. V postopka o prekršku torej ne odloča predsednik senata oziroma senat Agencije,kot to velja za izrekanje ukrepov nadzora.Postopek o prekršku (navadno gre za tako imenovani hitri postopek) se v skladu s 50.členom ZP-1 začne po uradni dolžnosti, ko opravi Agencija kot prekrškovni organ v okvirusvoje pristojnosti v ta namen kakršnokoli dejanje, ali z vložitvijo pisnega predlogaoškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil alisamoupravne lokalne skupnosti (predlagatelji). Agencija po ugotovitvi pogojev za začetekpostopka po uradni dolžnosti oziroma po prejemu predloga iz prejšnjega stavka zberedodatna obvestila in dokaze o prekršku. V primeru, da Agencija ugotovi, da so podanizakonski pogoji za izvedbo postopka o prekršku, ga mora izvesti in izdati odločbo o prekršku(hitri postopek). Samo v primeru, če hitri postopek ni dovoljen, mora Agencija pri pristojnemsodišču 232 vložiti obdolžilni predlog (redni sodni postopek). Primeri, ko hitri postopek nidovoljen, so določeni v drugem odstavku 52. člena ZP-1, v postopku o prekršku po ZPre-1pa Agencija lahko v praksi vloži kvečjemu obdolžilni predlog zoper kršitelja na pristojnosodišče v primeru, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije po ZP-1 (npr. odvzempredmetov) ali če bi šlo za mladoletnega storilca prekrška po ZPre -1.71.2 Globe in druge sankcijeV hitrem postopku se storilcu izreče globa v znesku, v katerem je predpisana, če jepredpisana v razponu, pa se izreče najnižja predpisana mera globe, če z zakonom nidoločeno drugače (tretji odstavek 52. člena ZPre -1). Ker ZPre- 1 v 73. členu določadrugače, lahko Agencija v hitrem postopku izreče globo za prekršek v katerikoli višini vrazponu, kot je določena v ZPre -1.71. člen ZP-1 v prvem odstavku določa, da se z globo od 50.000 do 150.000 eurov zaprekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, kisamostojno opravlja dejavnost, če stori katerega od prekrškov iz navedene zakonskedoločbe. Za odgovorne osebe omenjenih oseb določa globo od 2.000 do 10.000 eurov, zaposameznike pa globo od 1.000 do 5.000 eurov. Višje globe določa 71. člen ZPre -1 za232 Gre za pristojne oddelke za prekrške Okrajnih sodišč.162

kvalificirano obliko navedenih prekrškov, to je, če je narava storjenega prekrška posebnohuda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjskekoristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti. V temprimeru se namreč storilec, ki je pravna oseba, podjetnik ali posameznik, ki samostojnoopravlja dejavnost, kaznuje z globo od 150.000 do 375.000 eurov, posameznik z globo od3.000 do 15.000 eurov, odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba podjetnika aliodgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pa z globo od 6.000 do30.000 eurov.Agencija lahko v skladu z četrtim odstavkom 51. člena ZP-1 tudi odloči, da ne bo izdalaodločbe o prekršku oziroma vložila obdolžilnega predloga:- če iz zbranih dejstev in dokazov izhaja, da dejanje ni prekršek;- če je pregon zastaral, ali so podani drugi razlogi, ki izključujejo pregon;- če gre za prekršek neznatnega pomena, posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti alistorilčeve osebne okoliščine pa kažejo, da postopek ne bi bil smotrn. Za prekršekneznatnega pomena šteje prekršek, ki je bil storjen v okoliščinah, ki ga delajo posebnolahkega in pri katerem ni nastala oziroma ne bo nastala škodljiva posledica.Agencija odločitev iz prejšnjega odstavka in razloge za to odločitev zaznamuje v spisu. Oodločitvi, da ne bo izdala odločbe oziroma vložila obdolžilnega predloga in o razlogih moraAgencija v 30 dneh od odločitve pisno obvestiti predlagatelja.Če gre za prekršek, ki je storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebnolahkega Agencija v skladu z 21. členom ZP-1 storilcu prekrška namesto globe izreče opomin.Opomin Agencija izreče tudi, če je prekršek v tem, da ni bila izpolnjena predpisanaobveznost, ali je bila s prekrškom povzročena škoda, storilec pa je pred izdajo odločbeizpolnil predpisano obveznost oziroma popravil ali povrnil povzročeno škodo.Pooblaščena uradna oseba Agencije lahko v skladu s 53. členom ZP-1 namesto izrekasankcije, kršitelja samo opozori, če je storjeni prekršek neznatnega pomena in čepooblaščena uradna oseba oceni, da je glede na pomen dejanja opozorilo zadosten ukrep.Pooblaščena uradna oseba kršitelju hkrati z opozorilom tudi predstavi storjeni prekršek.71.3 Odgovornost za prekršek in drugi pomembnejši instituti, ki se uporabljajo privodenju postopka o prekrških71.3.1 Odgovornost za prekršekPo 9. členu ZP-1 je za prekršek odgovoren storilec, ki je storil prekršek iz malomarnosti ali znaklepom. Predpis o prekršku lahko določi, da je storilec odgovoren samo, če je prekršekstoril z naklepom. ZPre -1 tovrstne določbe ne vsebuje, torej je za vse prekrške po ZPre -1storilec odgovoren tudi v primeru, če so bili storjeni iz malomarnosti. Za prekrške iz 71. in 72.člena ZPre -1 je v primeru, če so bili storjeni naklepoma, določena višja globa.Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 55/08, 66/08-popr., 39/09, 55/2009 – Odločba US,56/2011 - Odločba US in 92/11; v nadaljevanju KZ-1), ki se po določbi 8. člena ZP-1 v163

postopku o prekršku smiselno uporablja tudi glede naklepa ter malomarnosti, v prvemodstavku 26. člena določa, da je kaznivo dejanje storjeno iz malomarnosti, če storilec niravnal s potrebno pazljivostjo, čeprav se je zavedal, da lahko stori dejanje, pa jelahkomiselno mislil, da se to ne bo zgodilo ali da bo to lahko preprečil (zavestnamalomarnost), ali če se ni zavedal, da lahko stori dejanje, pa bi se bil po okoliščinah in posvojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati (nezavestna malomarnost).Po 25. členu KZ-1 je kaznivo dejanje storjeno z naklepom, če se je storilec zavedal svojegadejanja in ga je hotel storiti (direktni naklep), ali če se je zavedal, da lahko stori dejanje, pa jev to privolil (eventualni naklep). Po določbi 8. člena ZP-1 se v postopku o prekršku, v kolikorv ZP-1 ni določeno drugače, smiselno uporabljajo določbe Kazenskega zakonika gledesilobrana, skrajne sile, prisiljenosti, neprištevnosti, naklepa, malomarnosti, dejanske inpravne zmote, storilca in sostorilca, napeljevanja in pomoči ter časa in kraja storitvekaznivega dejanja.71.3.2 Poskus, napeljevanje ter pomoč pri storitvi prekrškaPo 10. členu ZP-1 storilec ni odgovoren za poskus prekrška. 11. člen ZP-1 v zvezi znapeljevanjem oziroma pomočjo določa, da če gre za napeljevanje ali pomoč v posebnoolajševalnih okoliščinah, se sme napeljevalcu in pomagaču sankcija odpustiti. Poudariti jetudi potrebno, da nobeno kaznivo dejanje po Kazenskem zakoniku (KZ-1) nima znakovprekrška po ZPre – 1, zato v praksi tudi ne prihaja do potreb po urejanju teh razmerij (glej11.a člen ZP-1).71.3.3 Odgovornost pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika,posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost in odgovorne osebe teh subjektovPravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajodejavnost, ter odgovorne osebe teh subjektov so odgovorne za prekršek v skladu z ZP-1, čeje v predpisu o prekršku tako določeno. ZPre -1 tovrstno določbo vsebuje pri vseh svojihprekrškovnih določbah, tako da tudi te osebe odgovarjajo za prekrške po ZPre-1 (13. členZP-1). Po 13.a členu ZP-1 je odgovornost za prekršek izrecno izključena za RepublikoSlovenijo in samoupravne lokalne skupnosti, torej navedene osebe ne morejo biti odgovorneniti za storjeni prekršek po ZPre-1.Pravna oseba je odgovorna za prekršek, ki ga pri opravljanju njene dejavnosti storilec stori vnjenem imenu ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi. Če storilca prekrškani mogoče odkriti ali če za prekršek ni odgovoren, je pravna oseba odgovorna za prekršek,če je njen vodstveni ali nadzorni organ ali njena odgovorna oseba opustila dolžnonadzorstvo, s katerim bi se prekršek lahko preprečil. Ne glede na navedeno, pravna oseba niodgovorna za prekršek, če dokaže, da je bil prekršek storjen z namenom škodovanja tejpravni osebi, ali z zavestnim kršenjem pogodbe, na podlagi katere storilec opravlja delo alistoritev za pravno osebo, ali s kršenjem navodil ali pravil pravne osebe, ki je v okvirudolžnega nadzorstva pravočasno izvedla vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška (14.člen ZP-1.164

Samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, sta zaprekršek, ki ga storilec stori pri opravljanju njune dejavnosti, odgovorna pod zgoraj navedenipogoji iz 14. člena tega zakona (14.a člen ZP-1), za prekršek, ki ga pri opravljanju svojedejavnosti storita sama, pa sta odgovorna pod pogoji iz 9. člena ZP-1, to je če sta ga storilaiz malomarnosti ali z naklepom.Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravljadejavnost, so v primeru stečaja odgovorni za prekršek ne glede na to, ali je bil prekršekstorjen pred začetkom stečajnega postopka ali med njim, vendar se jim ne izreče globa,temveč le odvzem predmetov in odvzem premoženjske koristi. Če pravna oseba pred izdajoodločbe oziroma sodbe o prekršku preneha obstajati, se jo spozna za odgovorno zaprekršek, sankcije za prekršek in odvzem premoženjske koristi pa se izrečejo subjektu, ki jenjen pravni naslednik, če je vodstveni ali nadzorni organ ali nosilec tega subjekta vedel zastorjeni prekršek. Če tega ni vedel, se pravnemu nasledniku lahko izreče le odvzempredmetov in odvzem premoženjske koristi. Če samostojni podjetnik posameznik aliposameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, pred izdajo odločbe oziroma sodbe oprekršku preneha obstajati v tej statusni obliki, se ga spozna za odgovornega za prekršek,sankcije za prekršek in odvzem premoženjske koristi pa se izrečejo fizični osebi, ki je bilanosilec statusne oblike, ki je prenehala.71.3.3.1 Pojem odgovorne osebeV skladu s 15. členom ZP-1 je odgovorna oseba tista oseba, ki je pooblaščena opravljati delov imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe, samostojnega podjetnikaposameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, državnega organa aliorgana samoupravne lokalne skupnosti. Odgovorna oseba je tudi tista oseba, ki je prisubjektu iz prejšnjega odstavka pooblaščena izvajati dolžno nadzorstvo, s katerim se lahkoprepreči prekršek.Šteje se, da je za izvajanje dolžnega nadzorstva pooblaščen vodstveni organ, za dolžnonadzorstvo nad vodstvenim organom pa nadzorni organ, razen če dokaže, da je bilaodgovornost za izvajanje dolžnega nadzorstva s pravnim aktom prenesena na drugo oseboali organ. Če ima v navedenem primeru vodstveni ali nadzorni organ več članov, je zaizvajanje dolžnega nadzorstva odgovoren vsak član posebej, razen če dokaže, da je bila taodgovornost s pravnim aktom naložena le posameznim članom ali ožji skupini članov.71.3.3.2 Odgovornost odgovorne osebeOdgovorna oseba je odgovorna za prekršek, ki ga stori s svojim dejanjem (storitvijo aliopustitvijo) pri opravljanju dejavnosti pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznikaali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pri izvrševanju pooblastil državnegaorgana ali organa samoupravne lokalne skupnosti. Odgovornost odgovorne osebe zaprekršek ne preneha, če ji je prenehala zaposlitev ali ni več druge pravne podlage za delo vpravni osebi ali zanjo, za samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, kisamostojno opravlja dejavnost, za državni organ ali samoupravno lokalno skupnost, kakortudi ne, če je subjekt, pri katerem je delovala odgovorna oseba, prenehal obstajati aliopravljati dejavnost ali če ni več pogojev za ugotavljanje njegove odgovornosti za prekršek.165

Ne glede na navedeno odgovorna oseba ni odgovorna za prekršek, če je ravnala po odredbinadrejene odgovorne osebe ali vodstvenega ali nadzornega organa pravne osebe,državnega organa ali samoupravne lokalne skupnosti ali po odredbi samostojnegapodjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in je storila vse,kar je bila po zakonu, drugem predpisu ali po notranjem aktu tega subjekta dolžna storiti, dabi preprečila prekršek (15.a člen ZP-1).71.3.4 Način storitve prekrškaPrekršek je lahko storjen s storitvijo ali z opustitvijo. Prekršek je storjen z opustitvijo, če jestorilec opustil dejanje, ki bi ga moral storiti (16. člen ZP-1). Po ZPre-1 bi npr. šlo za takšnoopustitev takrat, ko storilec ne bi objavil prevzemne ponudbe za nakup delnic ciljne družbe,čeprav bi jo moral, ker je presegel prevzemni prag 1/3 delež glasovalnih pravic v ciljni družbi(12. člen ZPre -1).71.4. Stroški prekrškovnega postopkaZP - 1 v drugem odstavku 58. člena za stroške postopka določa smiselno uporabo določbZP-1 o rednem sodnem postopku, kolikor ni z ZP-1 drugače določeno. V 6. točki prvegaodstavka 143. člena ZP - 1 je kot strošek postopka določena sodna taksa. Na podlagišestega odstavka 3. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08 in 97/10; vnadaljevanju ZST-1) ter prvega odstavka 144. člena v zvezi s 6. točko prvega odstavka 143.člena ZP-1 sta zavezanca za plačilo stroškov postopka o prekršku, to je sodne takse, pravnaoseba ter odgovorna oseba.Po 8. točki prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah nastane taksna obveznost popravnomočnosti odločbe, s katero se storilcu izreče sankcija za prekršek. Sodna taksa se sposebnim plačilnim nalogom Agencije odmeri po pravnomočnosti te odločbe o prekršku. Napodlagi tarifne številke 8112 ZST-1 znaša sodna taksa za izrek opomina 30 EUR. Na podlagitarifne številke 8111 ZST-1 znaša sodna taksa za izrek globe 10 % zneska globe, najmanj pa40 EUR, največ pa 10.000 EUR. Za odločanje o zahtevi za sodno varstvo se odmeri dodatnasodna taksa.71.5. Smiselna uporaba določb Kazenskega zakonika (KZ-1)Po določbi 8. člena ZP-1 se v postopku o prekršku, v kolikor v ZP-1 ni določeno drugače,smiselno uporabljajo določbe Kazenskega zakonika glede silobrana, skrajne sile,prisiljenosti, neprištevnosti, naklepa, malomarnosti, dejanske in pravne zmote, storilca insostorilca, napeljevanja in pomoči ter časa in kraja storitve kaznivega dejanja.71.6. Krajevna pristojnost sodišča, ki odloča o zahtevi za sodno varstvo zoperodločbo Agencije o prekršku, izdano zaradi kršitve določb ZPre -1V skladu s 60. členom ZP-1 se zahteva za sodno varstvo lahko vloži v osmih dneh odvročitve odločbe o prekršku in sicer pisno pri pristojnem prekrškovnem organu (to je vkonkretnem primeru Agenciji). Za odločanje o zahtevi za sodno varstvo je krajevno pristojno166

sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o prekršku po določbah rednega sodnegapostopka. V skladu s 77. členom ZP-1 je to Okrajno sodišče, na katerega območju je bilprekršek storjen. Po 78. členu ZP-1 se v primeru, če se pristojnost ne da določiti po kraju,kjer je bil prekršek storjen, ta določi po storilčevem stalnem oziroma začasnem prebivališču.Ker gre pri kršitvah določb ZPre -1 po vsebini za kršitev finančnih predpisov, je v skladu s214. členom ZP-1 za odločanje o zahtevi za sodno varstvo, vloženo zoper odločbo Agencijeo prekršku (zaradi kršitve določb ZPre -1) za vse zadeve iz pristojnosti okrajnih sodišč zobmočja posameznega okrožnega sodišča izključno krajevno pristojno tisto okrajno sodišče,ki ima sedež na sedežu okrožnega sodišča.72. Drugi prekrški (72. člen)72. člen(drugi prekrški)(1) Z globo od 4.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, podjetnik aliposameznik, ki samostojno opravlja dejavnost:- če o nameri, razlogih in načinu organiziranega zbiranja pooblastil predhodno ne obvestiagencije (osmi odstavek 8. člena);- če ne objavi podatkov v skladu z 9. členom tega zakona;- če kot prevzemnik v prevzemni ponudbi da neustrezno ceno ali menjalno razmerje (17. inpeti odstavek 64. člena);- če prevzemna ponudba ne vsebuje bistvenih sestavin ali če vsebuje druge pogoje, razenrazveznih in odložnih pogojev, določenih v tem zakonu (19. člen);- če prevzemna ponudba ne vsebuje obveznega razveznega pogoja (20. člen);- če agencije v roku treh delovnih dni ne obvesti o nastopu okoliščin, na podlagi katerih jeoproščena obveznosti dati prevzemno ponudbo, oziroma nemudoma, ko je obveščena opridobitvi vrednostnih papirjev (šesti odstavek 22. člena);- če o prevzemni nameri ne obvesti agencije, poslovodstva ciljne družbe oziroma organa,pristojnega za varstvo konkurence, ter je ne objavi isti dan (24. člen);- če v dveh delovnih dneh od objave namere ponudbe ne obvesti agencije o dogovorih alipogajanjih s prevzemnikom ali da le-teh ni bilo (25. člen);- če kot prevzemnik ali kot poslovodstvo ciljne družbe v roku ne posreduje vsebine izjave oprevzemni nameri agenciji in je ne objavi (26. člen);- če ob spremembi prevzemne ponudbe ravna v nasprotju s prvim odstavkom 30. člena tegazakona;- če v desetih dneh po objavi prospekta ne objavi mnenja o prevzemni ponudbi in razlogovza takšno mnenje (prvi odstavek 34. člena);- če mnenja o prevzemni ponudbi hkrati z njegovo objavo ne posreduje predstavnikomdelavcev, če teh ni, pa delavcem (tretji odstavek 34. člena);- če kot prevzemnik od dneva objave prevzemne ponudbe do izteka roka za sprejemprevzemne ponudbe kupuje vrednostne papirje, na katere se nanaša prevzemna ponudba,zunaj postopka v zvezi s to ponudbo, urejenega v tem zakonu (38. člen);167

- če do konca roka za sprejem prevzemne ponudbe ne sporoči agenciji podatkov o vsehposlih z vrednostnimi papirji iz 1. točke prvega odstavka 39. člena tega zakona ali da tehposlov ni bilo (39. člen);- če o preklicu prevzemne ponudbe ne obvesti agencije oziroma KDD (tretji odstavek 52.člena);- če podatkov glede uspešnosti prevzemne ponudbe ne posreduje agenciji oziroma organu,pristojnemu za varstvo konkurence (tretji odstavek 54. člena);- če ne določi pristojnega nadzornega organa v ustreznem roku (65. člen).(2) Z globo od 150 do 1.500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudiodgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba podjetnika ali odgovorna osebaposameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.(3) Z globo od 150 do 500 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudiposameznik.(4) Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjih odstavkov posebno huda zaradi višinepovzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradistorilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se storilec, ki je pravnaoseba, podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, kaznuje z globo od12.000 do 120.000 eurov, posameznik z globo od 450 do 1.500 eurov, odgovorna osebapravne osebe, odgovorna oseba podjetnika ali odgovorna oseba posameznika, kisamostojno opravlja dejavnost, pa z globo od 450 do 4.500 eurov.72.1 SplošnoObrazložitevZa prekrške iz 72. člena ZPre -1 na splošno velja povsem enako, kot velja za prekrške po 71.členu ZPre-1, s to razliko, da je zakonodajalec za njih predpisal nižje zneske zagroženihglob.72.2 Globe in druge sankcije72. člen ZPre-1 v prvem odstavku določa, da se z globo od 4.000 do 40.000 eurov zaprekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, kisamostojno opravlja dejavnost, če stori katerega od prekrškov iz navedene zakonskedoločbe. Za odgovorne osebe omenjenih oseb določa globo od 150 do 1.500 eurov, zaposameznike, ki storijo navedeni prekršek pa globo od 150 do 500 eurov. Višje globe določa72. člen ZPre -1 za kvalificirano obliko navedenih prekrškov, to je, če je narava storjenegateh prekrškov posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljeneprotipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namenakoristoljubnosti. V tem primeru se namreč storilec, ki je pravna oseba, podjetnik aliposameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, kaznuje z globo od 12.000 do 120.000 eurov,posameznik z globo od 450 do 1.500 eurov, odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna168

oseba podjetnika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pa zglobo od 450 do 4.500 eurov.Za druge sankcije, ki jih Agencija izreče v zvezi s kršitvijo določb 72. člena ZPre-1 glejpojasnila k 71. členu ZPre -1.73. Izrek gobe in postopek (73. člen)73. člen(izrek globe in postopek)Agencija lahko v hitrem postopku izreče globo za prekršek v katerikoli višini v razponu, kot jedoločena v tem zakonu.73.1. SplošnoObrazložitevV primeru, da Agencija ugotovi, da so podani zakonski pogoji za izvedbo postopka oprekršku, ga mora izvesti in izdati odločbo o prekršku (tako imenovani hitri postopek). Vprimeru, če hitri postopek ni dovoljen, mora Agencija pri pristojnem sodišču vložiti obdolžilnipredlog (redni sodni postopek – glej tudi pojasnila k 71. členu ZPre -1).Po splošni določbi tretjega odstavka 52. člena ZP-1 se v hitrem postopku storilcu izrečegloba v znesku, v katerem je predpisana, če je predpisana v razponu, pa se izreče najnižjapredpisana mera globe, če z zakonom ni določeno drugače. Ker ZPre-1 v 73. členu določadrugače, lahko Agencija v hitrem postopku izreče globo za prekršek v katerikoli višini vrazponu, kot je določena v ZPre -1 in torej ne samo najnižje predpisane globe.73.a Zastaranje (73.a člen)73.a člen(zastaranje)(1) Postopek o prekršku za prekrške iz četrtega odstavka 71. člena tega zakona in četrtegaodstavka 72. člena tega zakona ni dopusten, če pretečejo tri leta od dneva, ko je bil prekršekstorjen.(2) Zastaranje postopka o prekrških pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek,ki meri na pregon storilca prekrška.(3) Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa postopek o prekrških izprvega odstavka tega člena v nobenem primeru ni več mogoč, ko preteče šest let od dneva,ko je bil prekršek storjen.169

Obrazložitev73.a.1 SplošnoPo splošni določbi 42. člena ZP-1 postopek o prekršku ni dopusten, če pretečeta 2 leti oddneva, ko je bil prekršek storjen. Zastaranje ne teče v času, ko se po zakonu postopek oprekršku ne sme začeti ali nadaljevati. Zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnegaza postopek, ki meri na pregon storilca prekrška. Po vsakem pretrganju začne teči zastaranjeznova, vendar pa postopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč, ko poteče dvakrattoliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje postopka o prekršku. Zastaranje sepretrga tudi, če stori storilec v času, ko teče zastaralni rok, enako hud ali hujši istovrstniprekršek.Iz navedene določbe je razvidno, da velja za zastaranje večine prekrškov po ZP-1 takoimenovani relativni zastaralni rok 2 let, ki začne teči od dneva, ko je bil prekršek storjen intako imenovani absolutni zastaralni rok 4 let od dneva, ko je bil prekršek storjen, kopostopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč.73.a.2 Zastaranje prekrškov po ZPre-1ZPre-1 za posamezne prekrške določa daljše zastaralne roke od splošnih zastaralnih rokov.Tako ZPre -1 v 73.a členu določa daljše zastaralne roke za prekrške iz četrtega odstavka 71.člena in četrtega odstavka 72. člena ZPre -1, kjer znaša relativni zastaralni rok 3 leta oddneva, ko je bil posamezen prekršek storjen in absolutni zastaralni rok 6 let od dneva, ko jebil posamezen prekršek storjen, ko postopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč.73.a.3 Zastaranje izvršitve sankcije po ZPre -1Glede zastaranja izvršitve sankcije za prekršek 44. člen ZP-1 določa, da se izrečene sankcijeza prekršek ne smejo začeti izvrševati, če pretečeta 2 leti od dneva, ko je odločba, s kateroje bila sankcija izrečena, postala pravnomočna. Zastaranje ne teče v času, ko se po zakonusankcije ne morejo izvrševati. Zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega zapostopek o prekršku ali za izvršitev, ki meri na izvršitev sankcije. Po vsakem pretrganjuzačne teči zastaranje znova, vendar pa se sankcije ne smejo začeti izvrševati po preteku 4let od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna.XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE74. Dogovor o pristojnosti za nadzor (74. člen)74. člen(dogovor o pristojnosti za nadzor)(1) Če se na dan uveljavitve tega zakona na organiziranih trgih v več državah članicah trgujez vrednostnimi papirji ciljne družbe in so bili ti uvrščeni na organizirani trg hkrati, se agencijaz nadzornimi organi drugih držav članic v štirih tednih dogovori, kdo je pristojen za nadzor.170

Če je nadzorni organ agencija, mora obvestilo o pristojnosti takoj objaviti v Uradnem listuRepublike Slovenije. Če se v tem roku ne dogovorijo o nadzornem organu, ga mora določiticiljna družba prvi naslednji dan trgovanja in to odločitev takoj objaviti na način, predpisan zajavne objave pomembnih dejstev za vsakega od teh trgov.(2) Za družbe iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tretjega, četrtega inpetega odstavka 66. člena tega zakona.74.1 Splošno:ObrazložitevDoločba 74. člena ZPre-1 je po svoji vsebini prehodna določba, saj se nanaša le na tisteciljne družbe, s katerimi vrednostnimi papirji se je na dan uveljavitve ZPre-1, to je 11. 8.2006, trgovalo na organiziranih trgih v več državah članicah in so bili ti vrednostni papirjiuvrščeni na organizirani trg hkrati. V tem primeru bi se morala Agencija z nadzornimi organidrugih držav članic v roku štirih tednov dogovoriti, kdo je pristojen za nadzor.V primeru, da bi bila nadzorni organ Agencija, bi mora obvestilo o pristojnosti takoj objaviti vUradnem listu Republike Slovenije.Iz navedene zakonske določbe nadalje izhaja, da bi bila v primeru, če se omenjeni nadzorniorgani v predpisanem štirimesečnem roku ne bi mogli dogovoriti o tem, kateri izmed njih jepristojen za nadzor, ciljna družba tista, ki bi določila, kateri izmed njih je pristojen za nadzor.Pri tem bi ciljna družba morala to dejstvo tudi takoj objaviti in sicer prvi naslednji dantrgovanja na način, predpisan za javne objave pomembnih dejstev za vsakega od teh trgov.74.2 Smiselna uporaba nekaterih določb 66. člena ZPre-1:Drugi odstavek 74. člena ZPre-1 izrecno določa, da se za zgoraj navedene družbe smiselnouporabljajo določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 66. člena ZPre-1 233 (glej tudipojasnila k 66. členu ZPre-1).75. Uskladitev glede ciljnih družb, za katere se prevzemni prag niža (75. člen)75. člen(uskladitev glede ciljnih družb, za katere se prevzemni prag niža)233 66. člen ZPre-1:(3) Če je sedež ciljne družbe iz 1. točke prejšnjega odstavka izven Republike Slovenije in v primerih iz 2. točke prejšnjegaodstavka, se za postopek v zvezi s prevzemno ponudbo in nadomestilo za vrednostne papirje ciljne družbe, uporabljajo določbetega zakona.(4) Pravo države članice, v kateri ima ciljna družba sedež, se uporablja za:1. zagotovitev informacij zaposlenim v ciljni družbi;2. presojo izjem pri obveznosti dati prevzemno ponudbo;3. določanje deleža glasovalnih pravic in4. presojo pogojev, pod katerimi lahko poslovodstvo ciljne družbe sprejme katerega izmed ukrepov, ki lahko onemogočaprevzemno ponudbo.(5) V zadevah iz prejšnjega odstavka je za nadzor pristojen pristojni nadzorni organ države članice, katere pravo se uporablja.171

(1) Določbe tega člena veljajo za osebo ali osebe, ki delujejo usklajeno v smislu 8. člena tegazakona, ki na dan uveljavitve tega zakona dosegajo ali presegajo prevzemni prag iz 7. členatega zakona, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:1. če so ta prag dosegle ali presegle v ciljni družbi za katere se ni uporabljal Zakon oprevzemih (Uradni list RS, št. 47/97 – ZTVP-1 in 28/06 – ZTVP-1B, v nadaljnjem besedilu:ZPre), ali2. če so ta prag dosegle ali presegle v ciljni družbi, za katero se je uporabljal ZPre:- ne da bi dosegle prag za obveznost dati ponudbo za odkup po prvem odstavku 4.člena ZPre;- na podlagi uspešne ponudbe za odkup po ZPre ali- v skladu z 80. členom ZPre.(2) Osebe iz prejšnjega odstavka, ki na dan uveljavitve tega zakona v ciljni družbi dosegajoali presegajo končni prevzemni prag, niso dolžne dati prevzemne ponudbe po tem zakonu.Druge osebe iz prejšnjega odstavka morajo dati prevzemno ponudbo v skladu s temzakonom, če po uveljavitvi tega zakona nameravajo pridobiti vrednostne papirje ali drugepravice, ki se upoštevajo pri določitvi deleža glasovalnih pravic po 6. členu tega zakona, inče se s tem poveča njihov delež glasovalnih pravic, razen če prevzemnega praga iz 7. členatega zakona ne dosegajo več.75.1 SplošnoObrazložitevZPre-1 določena vprašanja (definicija ciljne družbe, definicija oseb, ki delujejo usklajeno,način ugotavljanja deleža glasovalnih pravic) ureja drugače 234 kot prej veljavni Zakon oprevzemih (Uradni list RS, št. 47/97, 56/99 – ZTVP-1, 42/06-ZGD-1 (60/06-popr.) in 28/06 –ZTVP-1B, v nadaljnjem besedilu: ZPre). Drugačno urejanje navedenih pravnih institutov pa bilahko imelo za posledico, da bi nekateri delničarji ali skupine delničarjev, za katere po ZPreni obstajala obveznost podati prevzemno ponudbo, le-to morali podati, saj bi bili vnasprotnem primeru sankcionirani skladno z določbo 63. člena ZPre-1.Z namenom preprečiti, da bi se pravni položaj delničarjev, ki sicer presegajo prevzemni prag,da jim ravnanja v nasprotju s prej veljavno zakonodajo ni mogoče očitati, poslabšal, zakondoloča t.i. pravilo zatečenega stanja. To pomeni, da delničar 235 , ki bi glede na splošnedoločbe zakona sicer moral podati prevzemno ponudbo, tega ni dolžan storiti – a le podpogojem, da je bil po uveljavitvi ZPre-1 pasiven, t.j. da ni pridobival glasovalnih pravic. Tudiv primeru pridobivanja glasovalnih pravic pa prevzemne ponudbe ni dolžan podati delničar, ki(in dokler) presega končni prevzemni prag, t.j. 75-odstotni delež vseh delnic ciljne družbe zglasovalno pravico.Namen določbe 75. člena ZPre-1 je torej navezava pravne posledice (prevzemna ponudba)oziroma sankcije v primeru kršitve obveznosti (mirovanje glasovalnih pravic) na aktivnost234 Ne gre torej zgolj za nižanje praga, kot bi to sicer izhajalo zgolj iz naslova člena.235 V kolikor ni izrecno drugače določeno, vse navedeno velja tudi za skupino oseb, ki glede na določbo 8. člena ZPre-1,delujejo usklajeno.172

oseb, ki presegajo prevzemni prag (pridobivanje glasovalnih pravic t.j. utrjevanje kontrole) nepa zgolj na dejstvo, da je bila uveljavljena nova zakonodaja. V primeru, da določbe 75. členaZPre-1 ne bi bilo, bi namreč v celoti veljala splošna ureditev; to pa bi pomenilo, da bi vseosebe iz prvega odstavka 75. člena ZPre-1 dolžne podati prevzemno ponudbo že z (inzaradi) uveljavitve nove zakonodaje, kar pa bi bilo verjetno sporno z vidika načela zaupanja vpravo.75.2 Datum, na katerega se ugotavlja pravno relevantno stanje (presečni datum)Ker gre določbo, ki ureja prehod iz ureditve po ZPre, na ureditev po ZPre-1, je bistvenodejansko stanje na datum uveljavitve nove zakonodaje. ZPre-1 je bil objavljen v Uradnemlistu Republike Slovenije št. 79/06, dne 27.7.2006, kar upoštevaje 15-dnevni vacatio legispomeni, da je pričel veljati z 11.8.2006. Bistveno je torej, kakšno je bilo v ciljnih družbah iz 4.člena ZPre-1 dejansko stanje na dan 11.8.2006 – ali je torej imetnik glasovalnih pravic v ciljnidružbi iz 4. člena ZPre-1 na dan 11.8.2006 dosegal in presegal prevzemni prag ali ne.75.3. Razvrstitev ciljnih družbDoločba pride v poštev v dveh kategorijah ciljnih družb iz 4. člena ZPre-1:- ciljne družbe, za katere se ZPre ni uporabljal, imetnik pa v takšnih ciljnih družbah dosegaoziroma presega prevzemni prag in- ciljne družbe, za katere se je uporabljal ZPre, imetnik delnic pa je prevzemni prag dosegeloziroma presegel skladno s tedaj veljavno zakonodajo, t.j. ZPre.75.3.1 Ciljne družbe, za katere se ZPre ni uporabljal (1. točka prvega odstavka 75. členaZPre-1)V prvo kategorijo ciljnih družb sodijo družbe, za katere se pred uveljavitvijo ZPre-1prevzemna zakonodaja ni uporabljala. Ta nabor družb je upoštevaje določbo 2. člena ZPremogoče opredeliti samo z negativno definicijo. ZPre je namreč v 2. členu določal, da seuporablja za naslednje vrste družb:a) delniške družbe, s katerimi vrednostnimi papirji se je trgovalo na organiziranemtrgu vrednostnih papirjev oziroma je izdajatelj opravil uspešen postopek javneponudbe 236 ali pridobil dovoljenje Agencije za nadaljnjo javno prodajo 237 v skladuz zakonom, ki ureja trg vrednostnih papirjev (prvi odstavek 2. člena ZPre);b) delniške družbe, katerih delnice so bile izdane na podlagi zakona o lastninskempreoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 52/92, 7/93, 31/93, 32/94 – Odločba USin 1/96, v nadaljevanju ZLPP), izdajatelj pa je kot enega od načinov izvedbelastninskega preoblikovanja izvedel javno prodajo delnic oziroma pridobildovoljenje Agencije za nadaljnjo javno prodajo (drugi odstavek 2. člena ZPre);236 Javna ponudba vrednostnih papirjev je na nedoločen krog oseb naslovljeno javno objavljeno vabilo k javnemu vpisuvrednostnih papirjev (drugi odstavek 4. člena Zakona o trgu vrednostnih papirjev, Uradni list RS, št. 6/94, 68/96 Odl.US: U-I-287/95, 47/97-ZPre in 56/99, v nadaljevanju ZTVP) oziroma sporočilo osebam, v kakršni koli obliki in na kakršen koli način, kivsebuje dovolj informacij o pogojih ponudbe in ponujenih vrednostnih papirjih, da se lahko investitor odloči za nakup ali vpis tehvrednostnih papirjev (prvi odstavek 7. člena Zakona o vrednostnih papirjev, Uradni list RS, št. 51/06-UPB2, v nadaljevanjuZTVP-1).237 Prva prodaja vrednostnih papirjev je prodaja vrednostnih papirjev na podlagi izdajateljeve ponudbe ob izdaji vrednostnihpapirjev. Vse ostale prodaje vrednostnih papirjev so nadaljnje prodaje (tretji odstavek 4. člena ZTVP) oziroma prodajavrednostnih papirjev na podlagi imetnikove javne ponudbe vrednostnih papirjev in prodaja vrednostnih papirjev, sklenjena naorganiziranem trgu vrednostnih papirjev (drugi odstavek 5. člena ZTVP-1).173

c) delniške družbe, katerih delnice so bile izdane na podlagi ZLPP, pa izdajatelj kotenega izmed načinov izvedbe lastninskega preoblikovanja ni izvedel javne prodajedelnic ali pridobil dovoljenja Agencije za nadaljnjo javno prodajo, je bil paosnovni kapital takšnega izdajatelja večji kot milijarda tolarjev in številoimetnikov večje od 500 (tretji odstavek 2. člena ZPre).V prvo kategorijo torej sodijo družbe, ki so izpolnjevale enega izmed alternativno določenihpogojev (trgovanje na organiziranem trgu, uspešna izvedba javne ponudbe, dovoljenje zanadaljnjo prodajo).Drugo kategorijo sestavljajo družbe, ki so kumulativno izpolnjevale dva pogoja (izdaja delnicpo ZLLP in bodisi izvedba javne prodaje kot načina preoblikovanja bodisi dovoljenje zanadaljnjo prodajo).Tretjo kategorijo pa sestavljajo družbe, ki kumulativno izpolnjuje štiri pogoje (izdaja delnic poZLPP, negativni pogoj izvedbe javne prodaje ali pridobitve dovoljenja za nadaljnjo prodajo,milijarda SIT osnovnega kapitala in več kot 500 imetnikov delnic).V kolikor družba ne sodi v nobeno izmed gornjih kategorij, se ZPre zanje ni uporabljalin tako predstavlja prvo kategorijo ciljnih družb iz prvega odstavka 75. člena ZPre-1.Nadaljnja konkretizacija družb iz 2. člena ZPre (npr. nabor družb za katere se je uporabljalZLPP, družbe, ki so prvo izdajo vrednostnih papirjev lahko opravile mimo postopka javneponudbe ipd.) presega namen tega prispevka. Dokončen odgovor na vprašanje, ali se je zadoločeno družbo uporabljal ZPre, glede na določbo 2. člena ZPre daje namreč več drugihpredpisov: ZTVP, ZTVP-1, ZLPP in predpisi, na katere le-ti odkazujejo (npr. zakon, ki urejaigralništvo in igre na srečo, zakon, ki ureja bančništvo, zakon, ki ureja zavarovalništvo,zakon, ki ureja zadruge, zakon, ki ureja gozdove).75.3.2 Ciljne družbe, za katere se je uporabljal ZPre (2. točka prvega odstavka 75. členaZPre-1)V drugo kategorijo ciljnih družb iz prvega odstavka 75. člena ZPre-1 sodijo družbe, za katerese je pred uveljavitvijo ZPre-1 prevzemna zakonodaja sicer že uporabljala, zaradi uveljavitvenovega zakona pa bi bili delničarji teh ciljnih družb, v kolikor bi se uporabljala splošnaureditev, dolžni podati prevzemno ponudbo.a) osebe, ki so dosegle ali presegle prevzemni prag v ciljni družbi, za katero se jeuporabljal ZPre, ne da bi dosegle prag za obveznost dati ponudbo za odkup poprvem odstavku 4. člena ZPre (prva alineja 2. točke prvega odstavka 75. členaZPre-1).Določba je posledica dejstva, da se glede na 6. člen ZPre-1 delež glasovalnih pravicosebe v ciljni družbi izračunava drugače kot se je izračunaval glede na določbo drugegaodstavka v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ZPre. Tako se v primerjavi z ZPre, glede nadoločbe ZPre-1, v delež glasovalnih pravic osebe štejejo tudi glasovalne pravice, ki jih taoseba izvršuje po pooblastilu zakonitega imetnika, a po lastni presoji.174

Z vidika ugotavljanja glasovalnih pravic razlikovanje med pogodbenimi opcijami po ZPre(peta alineja drugega odstavka 4. člena ZPre) in pogodbenimi opcijami po ZPre-1 (4.točka prvega odstavka 6. člena v zvezi s 5. točko prvega odstavka 1. člena ZPre-1) nimavpliva. Bolj kot vprašanje, kdaj v prihodnosti je imetnik opcije le-to upravičen izkoristiti(zgolj na določen dan, kot je to določal ZPre oziroma v določenem obdobju v prihodnosti,kot to določa ZPre-1) namreč na dejstvo, da se glasovalne pravice iz opcije štejejo za žeuresničene in se zato vštevajo v delež imetnika opcije, vpliva dejstvo, da imetnik opcijeenostransko možnost pridobitve delnic ciljne družbe sploh ima.Zgolj navidezno je tudi razlikovanje med načinom ugotavljanja glasovalnih pravic po ZPrein ugotavljanjem glasovalnih pravic na podlagi ZPre-1, z vidika četrte alineje drugegaodstavka 4. člena ZPre. Iz te določbe, izhaja, da so se po ZPre kot deleži osebe šteli tudivrednostni papirji s pravico do zamenjave (zamenljivi vrednostni papirji) oziroma spravico nakupa delnic z glasovalno pravico. Glede ureditve vrednostnih papirjev s pravicodo nakupa delnic z glasovalno pravico (opcije kot vrednostni papirji) je ureditev po ZPre-1enaka (primerjaj četrto alinejo drugega odstavka 4. člena ZPre in 2. točka 5. člena ZPre-1). Zamenljivi vrednostni papirji pa že sami po sebi vsebujejo tudi enostranskoupravičenje do pridobitve drugih vrednostnih papirjev (nakupno opcijo) – takšen primerpa ZPre-1 ureja v 2. točki 5. člena oziroma 4. točki prvega odstavka 6. člena ZPre-1.V praksi je ZPre-1 veliko bolj kot na način ugotavljanja deleža glasovalnih pravic vplivalakrog oseb, ki delujejo usklajeno. ZPre je kot usklajeno delovanje določal izključno kotskupno delovanje pri uresničevanju glasovalnih pravic (60. člen ZPre), domnevusklajenega delovanja pa praktično ni poznal 238 . Poleg tega, da ZPre-1 usklajenegadelovanja ne opredeljuje zgolj kot usklajeno glasovanje na skupščini delničarjev, ampakpredvsem kot pridobitev oziroma utrditev kontrole (pa tudi s preprečevanje uspešnegaprevzema), v drugem in tretjem odstavku 8. člena dodatno določa osem domnev, izkaterih po samem zakonu izhaja usklajeno delovanje. Glede na ureditev po ZPre je zatokrog oseb, ki delujejo usklajeno, lahko precej širši.Določba prve alineje 2. točke prvega odstavka 75. člena ZPre-1 se torej nanaša tudi naosebe, ki se po ZPre niso štele za osebe, ki delujejo usklajeno, po ZPre-1 pa v takšenkrog sodijo, zaradi česar bi bile glede na splošne določbe ZPre-1 zaradi preseganjaprevzemnega praga dolžne podati prevzemno ponudbo. 239b) osebe, ki so dosegle ali presegle prevzemni prag v ciljni družbi, za katero se jeuporabljal ZPre, na podlagi uspešne ponudbe za odkup po ZPre (druga alineja 2.točke prvega odstavka 75. člena ZPre-1)Imetniki deleža, ki presega prevzemni prag, so le-tega na podlagi uspešne prevzemneponudbe lahko pridobili že pred uveljavitvijo ZPre-1. V teh primerih je, ne glede na to, aliso delničarji z uspešno prevzemno ponudbo presegli tudi končni prevzemni prag po ZPre238 Učinek neizpodbitne domneve usklajenega delovanja je imelo implicitno, preko ugotavljanja deleža glasovalnih pravic, lepravilo iz tretje alineje 4. člena ZPre (razmerje obvladujoča – odvisna družba).239 Upoštevaje določbo tretjega odstavka 7. člena ZPre-1 se namreč deleži glasovalnih pravic vseh oseb, ki delujejo usklajeno,seštevajo.175

(45 % delnic – četrti odstavek 4. člena ZPre) in so kasneje izven postopka s prevzemnoponudbo pridobivali dodatne delnice ali pa delničarji končnega prevzemnega praga poZPre po uspešni prevzemni ponudbi še niso dosegli, posledica enaka: v ciljni družbi tudipo uveljavitvi ZPre-1 presegajo prevzemni prag, a jim prevzemne ponudbe, ker so dosvojega deleža prišli na zakonit način, t.j. s prevzemno ponudbo, ni potrebno dati –seveda v kolikor so izpolnjeni dodatni pogoji iz drugega stavka drugega odstavka 75.člena ZPre-1.c) osebe, ki so dosegle ali presegle prevzemni prag v ciljni družbi, za katero se jeuporabljal ZPre, v skladu z 80. členom ZPre (tretja alineja 2. točke prvega odstavka75. člena ZPre-1).ZPre je v 80. členu določal dva primera, ki sta predstavljala izjemo od siceršnje uporabezakona: 240- za delnice, ki so jih pridobile pooblaščene investicijske družbe (PID) od Slovenskerazvojne družbe (od leta 1993 do leta 1997 Sklad RS za razvoj) v zameno zacertifikate, t.j. v skladu s predpisi, ki urejajo prodajo delnic v lasti Slovenske razvojnedružbe pooblaščenim investicijskim družbam. 241 Takšne delnice so bile, ne glede nakoličino, izvzete iz ZPre v celoti.- za delnice, ki so jih pridobile pooblaščene investicijske družbe (PID), Slovenskiodškodninski sklad (sedaj Slovenska odškodninska družba - SOD) in Kapitalski skladpokojninskega in invalidskega zavarovanja (sedaj Kapitalska družba pokojninskega ininvalidskega zavarovanja - KAD), v kolikor delnice posameznega izdajatelja, skupaj zdrugimi delnicami, ki so jih PID, SOD ali KAD, zagotavljajo manj kot 40 % glasovalnihpravic. Ne glede na to, od koga so navedene družbe pridobile delnice, je zanje torejpo ZPre veljal višji prevzemni prag, ki je bil določen na 40% glasovalnih pravic.ZPre-1 opisanih izjem za PID-e (oziroma njihove pravne naslednike), SOD in KAD nedoloča več. Kljub temu pa je bilo ob uveljavitvi ZPre-1 tudi glede teh subjektov potrebnoupoštevati, da je preseganje prevzemnega praga, kot ga določa ZPre-1, 242 prišlo napodlagi dejanj, ki so bila pred uveljavitvijo ZPre-1 zakonita. V kolikor so izpolnjeni pogojiiz drugega stavka drugega odstavka 75. člena ZPre-1 torej tudi tem družbam ni potrebnopodati prevzemne ponudbe.75.4. Razvrstitev možnih posledic (glede na velikost deležev glasovalnih pravic, ki jihimajo osebe iz prvega odstavka 75. člena ZPre-1)Glede na velikost deležev glasovalnih pravic v ciljni družbi je posledice, ki jih določa drugiodstavek 75. člena ZPre-1, mogoče razdeliti v dve kategoriji:- posledice, ki se nanašajo na osebe iz prvega odstavka 75. člena ZPre-1, ki v ciljnidružbi dosegajo ali presegajo končni prevzemni prag;240 V 81. členu je ZPre sicer določal še tretjo izjemo, in sicer za pridobitev delnic s strani družbe pooblaščenke, ki jo ustanovijodelničarji izdajatelja, ki se je sicer preoblikoval po ZLPP, a kot načina izvedbe preoblikovanja ni izvedel javne prodaje delnic. Taizjema z vidika 75. člena ZPre-1 (varovanje zatečenih stanj iz obdobja veljavnosti ZPre) ni relevantna, kar pomeni, da se zadružbe pooblaščenke, ki presegajo prevzemni prag v ciljni družbi po ZPre-1 uporabljajo splošne določbe ZPre-1.241 Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij, Uradni list RS, št. 55/92 in nasl. (22., tretji odstavek 23. člena, VI. poglavje),Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, Uradni list RS, št. 6/94 (X. poglavje)242 Dejansko gre torej samo v teh primerih za zniževanje prevzemnega praga – glej naslov člena.176

- posledice, ki se nanašajo na osebe, ki v ciljni družbi dosegajo ali presegajoprevzemni prag iz 7. člena ZPre-1, ne dosegajo pa končnega prevzemnega praga.75.4.1. Osebe, ki presegajo končni prevzemni pragOsebe iz prvega odstavka 75. člena ZPre-1, ki v ciljni družbi dosegajo ali presegajo končniprevzemni prag, tudi v kolikor pridobivajo dodatne vrednostne papirje in se s tem povečujenjihov delež glasovalnih pravic, niso dolžne dati prevzemne ponudbe.Ob tem je potrebno dodati, da oprostitev, ki jo določa prvi stavek drugega odstavka 75. členaZPre-1, ne velja brezpogojno. V kolikor namreč osebe iz prvega odstavka 75. člena ZPre-1po uveljavitvi zakona ne presegajo več končnega prevzemnega praga (npr. zaradi odsvojitvevrednostnih papirjev, zaradi nastanka okoliščin, zaradi katerih ne gre več za osebe, kidelujejo usklajeno 243 ), se zanje – a zato ker ne gre več za enako stanje, kot je bilo obuveljavitvi ZPre-1, zgolj smiselno – uporablja ureditev, ki jo določa drugi stavek drugegaodstavka 75. člena.V nasprotju tako z namenom zakona kot tudi v nasprotju z logično razlago bi namreč bilo, čebi osebe, ki so na dan uveljavitve ZPre-1 presegale končni prevzemni prag, zaradizmanjšanja svoje kontrole nad ciljno družbo morale podati prevzemno ponudbo, saj formalnodosegajo in celo presegajo prevzemni prag. Prav tako v nasprotju z namenom zakona pa bibilo tudi, da te osebe – ker so na dan uveljavitve ZPre-1 dosegale oziroma presegale končniprevzemni prag – nikoli več, ne glede na spremembe dejanskih okoliščin, 244 ne bi bileobvezane podati prevzemno ponudbo. Iz opisanih razlogov je v primeru, ko osebe iz prvegaodstavka 75. člena ZPre-1 ne dosegajo več končnega prevzemnega praga, potrebnosmiselno uporabiti pravilo iz drugega stavka drugega odstavka 75. člena ZPre-1. To pomeni,da takšne osebe niso dolžne podati prevzemne ponudbe, v kolikor naknadno, t.j. pozmanjšanju deleža glasovalnih pravic pod končni prevzemni prag, ne povečujejo svojihglasovalnih pravic in s tem ponovno povečujejo kontrole v ciljni družbi.75.4.2 Osebe, ki dosegajo ali presegajo prevzemni prag, ne dosegajo pa končnegaprevzemnega pragaOsebe iz prvega odstavka 75. člena ZPre-1 niso dolžne dati prevzemne ponudbe tako dolgo,dokler v ciljni družbi ostanejo pasivne oziroma dokler njihova ravnanja ne povzročijopovečanja glasovalnih pravic. Povedano drugače, navedene osebe določba drugega stavkadrugega odstavka 75. člena ZPre-1 varuje tako dolgo, dokler ne pridobijo dodatnihvrednostnih papirjev (oziroma drugih pravic, ki se upoštevajo pri določitvi deleža glasovalnihpravic po 6. členu zakona) 245 in se zaradi takšne pridobitve njihov delež glasovalnih pravicpoveča.75.4.2.1. Narava deleža, ki ga na dan uveljavitve ZPre-1 dosegajo osebe iz prvegaodstavka 75. člena243 Npr. prenehanje veljavnosti delniškega sporazuma, prenehanje razmerja obvladujoča oseba – odvisna družba.244 Četudi bi npr. svoj delež zmanjšale ne le pod končni prevzemni prag iz tretjega odstavka 12. člena ZPre-1, ampak tudi podprevzemni prag iz 7. člena ZPre-1.245 V nadaljevanju se vse, kar se nanaša na pridobitev vrednostnih papirjev, razen če je izrecno določeno drugače, nanaša tudina pridobitev drugih pravic, ki se upoštevajo pri določitvi deleža glasovalnih pravic iz 6. člena ZPre-1.177

Poudariti je potrebno, da delež, ki so ga osebe iz prvega odstavka 75. člena ZPre-1dosegale na dan uveljavitve ZPre-1, ne predstavlja t.i. posebnega, specialnegaprevzemnega praga. Gre za zatečeno stanje, t.j. stanje glede imetništva glasovalnih pravic vciljni družbi, ki osebo iz prvega odstavka 75. člena ZPre-1, čeprav presega prevzemni prag,odvezuje obveznosti podati prevzemno ponudbo. Ne gre torej za posebni prevzemni prag, kibi osebi iz prvega odstavka 75. člena ZPre-1 v primeru predhodnega zmanjšanja glasovalnihpravic v ciljni družbi dopuščal naknadno povečevanje le-teh mimo postopka s prevzemnoponudbo. Prehodna določba namreč varuje zatečeno stanje in preprečuje, da bi za določeneosebe, ki so do deležev, ki presegajo prevzemni prag, prišle na zakonit način, noveobveznosti nastale zgolj zaradi uveljavitve novega zakona. V kolikor bi delež, ki so ga osebeiz prvega odstavka 75. člena ZPre-1 dosegale na dan uveljavitve ZPre-1, predstavljalposebni prevzemni prag, bi to pomenilo, da bi osebe iz prvega odstavka 75. člena ZPre-1,potem ko bi odsvojile vrednostne papirje, lahko le-te ponovno pridobivale mimo postopka sprevzemno ponudbo dokler ne bi dosegle posebni prevzemni prag; dejansko bi bil torejuzakonjen poseben režim z množico posebnih prevzemnih pragov, za vsako izmed družb izprvega odstavka 75. člena ZPre-1, kar pa ni bil namen nove zakonodaje. Že iz 75. členaZPre-1 je namreč razvidna želja zakonodajalca tako po razširitvi obsega veljavnosti kot tudipo izenačitvi pravic in obveznosti vseh imetnikov delnic. Drugi odstavek 75. člena ZPre-1tako preprečuje, da bi nastale nove obveznosti za osebe, ki so prevzemni prag dosegle inpresegle na zakonit način (varovanje zatečenega stanja), ne predstavlja pa podlage, da bi teosebe še vedno imele privilegiran položaj v primerjavi z drugimi imetniki vrednostnih papirjev,kar je sicer po sami naravi stvari posledica posebnega prevzemnega praga.Razlaga, da gre za zatečeno stanje, ne pa posebni prevzemni prag, izhaja tudi iz sameuvrstitve določbe v sistematiko zakona. Določba je uvrščena med prehodne določbe, kar žesamo po sebi pomeni, da ima omejeno veljavnost, t.j. do prve aktivnosti, zaradi katere sezatečeno stanje spremeni. Iz navedenega izhaja, da določba 75. člena ne more predstavljatipravila, ki bi veljajo celotno obdobje veljavnosti ZPre-1 – kar bi sicer bila logična posledicasprejema stališča, da gre za posebni prevzemni prag. Enak zaključek potrjuje tudi dejstvo, dagre za izjemo, t.j. oprostitev obveznosti, ki bi sicer nastala glede na splošne določb zakona.Izjem pa ni mogoče razlagati ekstenzivno, ampak kvečjemu v okviru siceršnje sistematikezakona. Tako je npr. mogoče pravilo iz 75. člena ZPre-1 smiselno uporabiti v situacijah, ki sopo svojih bistvenih značilnostih podobne abstraktnemu dejanskemu stanju iz 75. člena ZPre-1 246 , ni pa mogoče pravilu iz 75. člena ZPre-1 pripisovati drugačno vsebino, kot jo sicer ima.Stališče, da delež, ki so ga na dan uveljavitve ZPre-1 dosegale osebe iz prvega odstavka 75.člena ZPre-1, ne predstavlja posebnega prevzemnega praga, sta potrdili tako vrhovno 247 , kottudi ustavno sodišče 248 . Še posebej iz odločbe ustavnega sodišča neposredno izhaja takšnostališče: ker je ustavno sodišče razveljavilo avtentično razlago, ki je 75. člen ZPre-1 razlagalav smislu posebnega prevzemnega praga, je logičen zaključek, da takšne razlage 75. členZPre-1 ne omogoča.246 Glej npr. primer uporabe pravila iz 75. člena ZPre-1, ko se delež glasovalnih pravic osebe iz prvega odstavka 75. člena ZPre-1 zmanjša pod končni prevzemni prag; primer, ko eno izmed oseb, ki so na dan uveljavitve zakona delovale usklajeno,nadomesti druga oseba, ki deluje usklajeno s preostalimi; primer, ko se skupini oseb, ki so na dan uveljavitve zakona delovaleusklajeno, pridruži nova oseba, ki z njimi deluje usklajeno.247 Sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. G 20/2009 z dne 28.3.2011.248 Odločba Ustavnega sodišča RS, opr. št. U-I-103/11 z dne 8.12.2011.178

75.4.2.2. Besedni zvezi »če po uveljavitvi tega zakona nameravajo pridobiti« in »in čese s tem poveča njihov delež glasovalnih pravic«Besedna zveza »če po uveljavitvi tega zakona nameravajo pridobiti« se ne nanaša nanamen prevzema (t.j. pridobitve oziroma utrditve kontrole), ampak na namen pridobitivrednostne papirje (5. člen ZPre-1) oziroma druge pravice, ki se upoštevajo v glasovalnepravice (6. člen ZPre-1). Obveznosti podati prevzemno ponudbo zato ne more biti oproščenaoseba, ki je pridobila vrednostne papirje, a zatrjuje, da ni imela namena prevzeti (oziromapridobiti, utrditi kontrolo nad) ciljno družbo. Namen prevzeti ciljno družbo se namreč žedomneva iz dejstva, da je oseba ali skupina oseb, ki delujejo usklajeno, imetnik glasovalnihpravic, ki dosegajo ali presegajo prevzemni prag. Takšno domnevo pa je mogoče izpodbiti inzato doseči oprostitev od obveznosti podaje prevzemne ponudbe samo v primeru, kopridobitev, zaradi katere je prišlo do povečanja glasovalnih pravic, izpolnjuje zakonske znakeenega izmed taksativno določenih primerov iz 22. člena oziroma 22.a člena ZPre-1.V primeru iz drugega stavka drugega odstavka 75. člena ZPre-1 obveznost podajeprevzemne ponudbe nastane samo v primeru, ko sta kumulativno izpolnjena dva pogoja 249 insicer: namera po pridobitvi vrednostnih papirjev in ki mora obstajati po uveljavitvi ZPre-1 terkatere posledica je povečanje glasovalnih pravic. V kolikor pridobitev nima za posledico tudipovečanja glasovalnih pravic, 250 obveznost podati prevzemno ponudbo ne nastane.Namera po pridobitvi vrednostnih papirjev mora obstajati, ne pa nujno nastati, po uveljavitviZPre-1. Z vidika prevzemne zakonodaje so namreč pomembna objektivna dejstva, t.j.pridobitev in trenutek pridobitve vrednostnih papirjev oziroma povečanje in trenutekpovečanja glasovalnih pravic. Pomembni so torej znaki, ki kažejo na pridobivanje oziromautrjevanje kontrole. Kumulativnost obeh pogojev pa preprečuje, da bi obveznost nastala žeza osebo, ki je oblikovala zgolj svojo namero po pridobitvi vrednostnih papirjev, ni pa takšnenamere še realizirala. 251Posledica iz drugega stavka drugega odstavka 75. člena ZPre-1 (obveznost podatiprevzemno ponudbo) zato lahko nastane samo v primeru, da sta takrat kumulativno podanaoba pogoja (namera po pridobitvi, povečanje glasovalnih pravic).Ni torej pomemben trenutek, kdaj v preteklosti je pridobitelj izoblikoval odločitev o pridobitvivrednostnih papirjev in povečanju glasovalnih pravic, ampak ali v trenutku povečanjeglasovalnih pravic takšna namera še vedno obstoji. Razen v izjemnih primerih, ko dopreknjižbe nematerializiranih vrednostnih papirjev pride brez volje pridobitelja, že preknjižba(in posledična pridobitev pravic iz vrednostnih papirjev) kaže na obstoj namena po pridobitvi249 Glej tudi: sodba Vrhovnega sodišče, opr. št. G 20/2009, z dne 28.3.2011.250 Do takšne situacije npr. pride, ko obstoječi delničar v postopku dokapitalizacije ciljne družbe s povečanjemosnovnega kapitala vpiše: 1. svojemu, t.j. obstoječemu deležu sorazmerni delež novo izdanih delnic (pridobidelnice, a se njegov delež glasovalnih pravic ne poveča in ostane enak), 2. delež, ki je manjši od svojegaobstoječega deleža (pridobi delnice, a se njegov delež glasovalnih pravic celo zmanjša) oziroma novo izdanihdelnic sploh ne vpiše. V drugem primeru lahko pride celo do situacije, ko se delež glasovalnih pravic osebezmanjša pod prevzemni prag, s čimer se izpolnijo zakonski znaki »razen če prevzemnega praga iz 7. člena tegazakona ne dosegajo več«.251 Primer: dve stranki skleneta zavezovalni pravni posel o prenosu vrednostnih papirjev, do realizacije kateregapa ne pride.179

vrednostnih papirjev v času povečanja glasovalnih pravic. Pridobitni namen je namrečokoliščina, ki po oblikovanju ne preneha, ampak običajno – da do realizacije sploh pride –traja. 252Obravnava pridobitnega namena zgolj z vidika trenutka njegovega nastanka (ne pa tuditrajanja in manifestacije namena, ki se navsezadnje izkaže v pridobitvi vrednostnih papirjev)bi pomenila, da se obveznosti po ZPre-1 presoja glede na subjektivne, hipne fenomene, ki zokoliščinami, ki so bistvene za nastanek posledic po prevzemni zakonodaji, nimajo nikakršnezveze. Dejstva, kot so pridobitev vrednostnih papirjev in pravic iz le-teh, ki (lahko) pogojujejonastanek prevzemne ponudbe, bi se namreč presojala v luči pretekle odločitve pridobitelja,ne pa v luči dejanskih, objektivnih posledic takšne odločitve.Povedano pa ne pomeni le, da posledice iz drugega stavka drugega odstavka 75. členaZPre-1 ne nastanejo v primeru, ko je po uveljavitvi ZPre-1 pridobitelj oblikoval zgolj namenpo pridobitvi vrednostnih papirjev (brez dejanske realizacije namena, t.j. povečanjaglasovalnih pravic), ampak tudi obratno, t.j. da pridobitelj ne more biti oproščen prevzemneponudbe v primeru, da je imel pred uveljavitvijo ZPre-1 namen po pridobitvi vrednostnihpapirjev, ni pa takšnega namena pred uveljavitvijo ZPre-1 tudi dejansko realiziral (t.j. žetakrat povečal deleža glasovalnih pravic).Takšno stališče ne more biti sporno niti z vidika morebitnega retroaktivnega učinkovanjadoločbe drugega odstavka 75. člena ZPre-1. Glasovalne pravice iz delnic se pridobijo –posledično pa se torej poveča delež glasovalnih pravic – s preknjižbo v centralnem registrunematerializiranih vrednostnih papirjev, ne pa že z oblikovanjem namena po pridobitvivrednostnih papirjev (sklenitev zavezovalnega pravnega posla). 253 Oseba, ki je zgoljoblikovala namen po pridobitvi vrednostnih papirjev oziroma sklenila zgolj (zavezovalni)pravni posel o pridobitvi delnic, namreč iz delnic še ni pridobila nobenih pravic. Zato tudi nimogoč zaključek, da bi bilo stališče, da je potrebno obstoj pridobitnega namena presojatiglede na trenutek realizacije (ne pa glede na trenutek sklenitve njegovega oblikovanjaoziroma sklenitve zavezovalnega pravnega posla), poseg v pridobljene oziroma pričakovanepravice. 254Zakonski znaki iz besedne zveze »nameravajo pridobiti« se v nadzornem postopku predAgencijo tudi ne ugotavljajo v smislu subjektivnega odnosa pridobitelja do pridobitve, t.j.krivde. Namen nadzornega postopka, ki ga vodi Agencija, je čimprejšnja ugotovitev inodprava protipravnih stanj ter vzpostavitev zakonitega stanja. Ugotavljanje subjektivnegaodnosa kršitelja do prepovedane posledice v smislu krivde zato ni predmet nadzornegapostopka. 255252 Oseba, ki se npr. namen kupiti kilogram kruha, ima ta namen tudi v trenutku, ko pri peku kruh dejansko kupi. Vkolikor v tistem trenutku opisanega namena oseba ne bi več imela, namreč kruha ne bi kupila.253 Drugače npr. v primeru (pogodbenih) nakupnih opcij. Ker pa se šteje, da so enostranska upravičenja iz opcijže uresničena, dejstvo, da je bila pogodba o ustanovitvi opcije sklenjene pred uveljavitvijo ZPre-1 upravičencemne nalaga novih obveznosti.254 Enako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. G 20/2008, z dne 19.1.2010. Drugače sodba in sklepVrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 1/2008, z dne 23.11.2010.255 Ugotavljanje subjektivnega odnosa do kršitve je predmet postopka o prekršku.180

75.5. Druga odprta vprašanjaNerealno bi bilo pričakovati, da bi zakon urejal odgovore na prav vsa vprašanja, ki se v zveziz izvajanjem lahko pojavijo v praksi. V nadaljevanju izpostavljamo dve takšni vprašanji inposkušamo nanje dati odgovor.75.5.1. Eno izmed oseb, ki delujejo usklajeno na dan uveljavitve zakona, nadomestidruga oseba, ki z ostalimi deluje usklajeno.Do opisane situacije pride v primeru, ko oseba iz kroga oseb, ki na dan uveljavitve ZPre-1delujejo usklajeno, svoj delež glasovalnih pravic prenese na drugo osebo, ki s preostalimiosebami iz kroga oseb, ki na dan uveljavitve ZPre-1 delujejo usklajeno, prav tako delujeusklajeno.Primer: osebe A, B in C so vse od osebe X odvisne družbe, v ciljni družbi Y pa so na danuveljavitve ZPre-1 imele 29,23-odstotni delež glasovalnih pravic. Po uveljavitvi ZPre-1 paoseba C svoj, 3,67-odstotni delež glasovalnih pravic 256 , prenese na osebo D, ki je prav takood osebe X odvisna družba.Ne glede na to, da se je s formalnega vidika krog oseb iz prvega odstavka 75. člena ZPre-1spremenil, je nastali situaciji najbolj podoben prav abstraktni dejanski stan iz drugega stavkadrugega odstavka 75. člena ZPre-1. Z vsebinskega vidika gre namreč še vedno za enak krogoseb, t.j. od osebe X odvisne družbe. Ker je torej oseba D v celoti nadomestila osebo C,takšna sprememba v imetništvu glasovalnih pravic ciljne družbe Y ne povzroči obveznostiprevzemne ponudbe.75.5.2. Osebam, ki delujejo usklajeno na dan uveljavitve zakona, se s svojim deležempridruži oseba, ki z ostalimi deluje usklajeno.Do opisane situacije pride npr. v primeru, ko oseba, ki z ostalimi ni delovala usklajeno, topostane (postane npr. odvisna družba iste družbe, ki je obvladujoča oseba ostalih oseb) alipa v primeru, ko oseba, ki je tako kot druge osebe, ki delujejo usklajeno, od iste osebeodvisna družba, pridobi glasovalne pravice.Prvi primer: osebe A, B in C so vse od X odvisne družbe, v ciljni družbi Y pa so na danuveljavitve ZPre-1 imele 29,23-odstotni delež glasovalnih pravic. Oseba D, ki na danuveljavitve ZPre-1 ni bila od X odvisna družba, je pa imetnica 3,67-odstotnega deležaglasovalnih pravic v ciljni družbi Y, po uveljavitvi ZPre-1 postane od X odvisna družba.Drugi primer: osebe A, B in C so vse od X odvisne družbe, v ciljni družbi Y pa so na danuveljavitve ZPre-1 imele 29,23-odstotni delež glasovalnih pravic. Oseba D, ki je bila sicer tudina dan uveljavitve ZPre-1 od X odvisna družba, a ni bila imetnica glasovalnih pravic v ciljnidružbi Y, po uveljavitvi ZPre-1 pridobi 3,67-odstotni delež glasovalnih pravic v ciljni družbi Y.Obema primeroma je skupno, da se je po spremembi (oseba D postane od X odvisnadružba, pridobitev glasovalnih pravic s strani osebe D) s formalnega vidika krog oseb iz256Ob uveljavitvi ZPre-1 je veljal 25 % prevzemni prag.181

prvega odstavka 75. člena ZPre-1 spremenil. Kljub temu pa je nastali situaciji – enako kot vprimeru iz prejšnje točke – najbolj podoben abstraktni dejanski stan iz drugega stavkadrugega odstavka 75. člena ZPre-1. Ker pa je sprememba povzročila povečanje glasovalnihpravic, je posledica nastanek obveznosti prevzemne ponudbe.76. Uskladitev oseb, ki delujejo usklajeno (76. člen)76. člen(uskladitev oseb, ki delujejo usklajeno)Osebe, ki delujejo usklajeno v smislu 8. člena tega zakona, razen oseb iz prvega odstavkaprejšnjega člena, in ki na dan uveljavitve tega zaklona skupaj dosegajo ali presegajoprevzemni prag iz 7. člena tega zakona ter ne dosegajo ali presegajo končnegaprevzemnega praga, morajo medsebojna razmerja ali deleže glasovalnih pravic uskladiti zdoločbami tega zakona v 12 mesecih od njegove uveljavitve, sicer zanje nastopi obveznostpodati prevzemno ponudbo v skladu s tem zakonom.ObrazložitevZa osebe, ki delujejo usklajeno v smislu 8. člena ZPre-1, presegajo prevzemni prag po ZPre-1, in so do takšnega deleža prišle na zakonit način (t.j. bodisi v skladu z določbami ZPrebodisi se ZPre za njih sploh ni uporabljal), je zakon v 75. členu določil t.i. »zatečeno stanje«.Tem osebam, pod pogojem, da niso pridobile dodatnih vrednostnih papirjev in povečaledeleža glasovalnih pravic glede na stanje na dan uveljavitve ZPre-1, ni bilo potrebno podatiprevzemne ponudbe zgolj zaradi uveljavitve zakona.Drugačna pa je bila situacija za vse druge osebe, ki glede na določbo 8. člena ZPre-1delujejo usklajeno, in v ciljni družbi dosegajo oziroma presegajo prevzemni prag - ki torej dodeleža niso prišle na zakonit način. Za slednje je zakon določil prehodno obdobje 12mesecev od uveljavitve zakona 257 , v katerem so morale bodisi svoja notranja razmerja 258bodisi svoje deleže uskladiti z določbami ZPre-1 (odtujitev vrednostnih papirjev ciljnedružbe). V primeru, da tega niso storile, jih je zadela sankcija mirovanja glasovalnih pravic izvseh delnic ciljne družbe z glasovalno pravico, katerih imetnice so bile in ne zgolj izglasovalnih pravic iz v nasprotju z ZPre pridobljenih delnic (glej 55. člen ZPre).77. Obvestilo o kvalificiranem deležu (77. člen)77. člen(obvestilo o kvalificiranem deležu)(1) Oseba, ki na dan uveljavitve tega zakona dosega ali presega petodstotni deležglasovalnih pravic, mora o tem obvestiti izdajatelja vrednostnih papirjev in agencijo v 30 dneh257 T.j do 11.8.2007.258 Družbi A in B npr. velja domneva, da delujeta usklajeno, ker sta obe odvisni od družbe C. Za »ureditevnotranjih razmerij« bi tako npr. veljalo zmanjšanje deleža družbe C v družbi A pod 50 %.182

od uveljavitve tega zakona. Za objavo se smiselno uporablja določba četrtega odstavka 10.člena tega zakona.(2) Z globo od 1.000.000 do 10.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba,podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki v 30 dneh od uveljavitve tegazakona ne obvesti o kvalificiranem deležu iz prejšnjega odstavka izdajatelja vrednostnihpapirjev in agencijo.(3) Z globo od 30.000 do 300.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudiodgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba podjetnika ali odgovorna osebaposameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.(4) Z globo od 30.000 do 100.000 tolarjev se za prekršek iz drugega odstavka tega členakaznuje tudi posameznik.(5) Za določitev globe se uporablja tudi določba četrtega odstavka 72. člena tega zakona.ObrazložitevOb uveljavitvi ZPre-1 so bile vse osebe, ki so v ciljnih družbah dosegale ali presegalekvalificirani delež (pet odstotkov glasovalnih pravic), dolžne – pod grožnjo sankcije zaprekršek – o tem dejstvu obvestiti ciljno družbo in Agencijo.To materijo od uveljavitve 11.8.2007 ureja ZTFI v poglavju 3.3. (obveznosti glede informacij opomembnih deležih).78. Razveljavitev predpisov (78. člen)78. člen(razveljavitev predpisov)(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o prevzemih (Uradni list RS, št.47/97, 56/99 – ZTVP-1 in 28/06 – ZTVP-1B).(2) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji podzakonski predpisi:1. Uredba o postopku in pogojih za izdajo dovoljenja Vlade Republike Slovenije k prevzemu(Uradni list RS, št. 80/97),2. Sklep o listinah, ki se priložijo k vlogi za izdajo dovoljenja za odkup in podrobnejši vsebiniprospekta za odkup (Uradni list RS, št. 56/97, 19/00), in3. Sklep o določitvi vzorca pooblastila za glasovanje na skupščini delničarjev delniške družbe(Uradni list RS, št. 67/97).183

(3) Sklep iz 2. točke prejšnjega odstavka se smiselno uporablja do izdaje predpisa iz tretjegaodstavka 32. člena tega zakona.ObrazložitevZ dnem uveljavitve je zakon razveljavil prej veljavni ZPre in na njegovi podlagi sprejetepodzakonske akte. Edina izjema je bil Sklep o listinah, ki se priložijo vlogi za izdajodovoljenja za odkup in podrobnejši vsebini prospekta za odkup, ki se je uporabljal dosprejetja (pravilno: do uveljavitve) Sklepa o listinah, ki se priložijo zahtevi za izdajo dovoljenjaza prevzemno ponudbo, in o podrobnejši vsebini prospekta (Uradni list RS, št. 3/07).Navedeni sklep je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije dne 12.1.2007, veljati paje začel 13.1.2007.79. Dokončanje postopkov, začetih pred uveljavitvijo zakona (79. člen)79. člen(dokončanje postopkov, začetih pred uveljavitvijo zakona)Postopki, pri katerih je bila namera za ponudbo za odkup objavljena pred uveljavitvijo tegazakona, se končajo po določbah ZPre.ObrazložitevZaradi varstva načela zaupanja v pravo (2. člen Ustave Republike Slovenije) in prepovediretroaktivne veljave zakonov (prvi odstavek 155. člena Ustave Republike Slovenije) zakondoloča, da (so) se postopki, ki so (bili) v teku pred Agencijo ob uveljavitvi ZPre-1 tudidokončali po materialnih in procesnih določbah ZPre.80. Začetek veljavnosti (80. člen)80. člen(začetek veljavnosti)Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.ObrazložitevZakon je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen dne 27.7.2006, kar glede nadoločbo tega člena pomeni, da je začel veljati z 11.8.2006.184