Soboške novine številka 97 ______ 15. feb. 2011

MESTNI SVETPredlog proračuna z dopolnitvamisprejet v prvi obravnaviŠpela HorvatNe tretji seji mestnega sveta, ki jepotekala v ponedeljek, 7. februarja,so imeli svetniki pred sabo trinajsttočk dnevnega reda, po katerem sose v šestih urah in pol razpravljanjaprebili le do konca pete točke.Tretje redne seje se je udeležilo24 svetnikov, Tomaž Dundek seje seji pridružil kasneje, CvetkaŠkafar pa se je opravičila.Svetniki so potrdili predlaganidnevni red, nato je direktorobčinske uprave Bojan Petrijanpodal zapisnik druge redne,prve izredne in prve dopisneseje, ki so jih mestni svetnikitudi potrdili.Ob četrti točki dnevnega reda,tj. sklepu o potrditvi projektaizgradnje poslovno-parkirnehiše na Kocljevi ulici, sta najprejsvojo obrazložitev podalaDrago Ružič, direktor podjetjaSobota Center, podjetja v zasebno-poslovnempartnerstvumestne občine v višini 60 inImo-reala v višini 40 odstotkov,ki bo projekt realiziralo,in Dušan Zekovič, predstavnikdružbe Nebra iz Ljubljane, ki jeopravila študijo projekta. Ružičje povedal, da je mestna občinana podlagi Načrta trajnostnemobilnosti pristopila k urejanjumirujočega prometa z izgradnjoposlovno-parkirne hiše in hkratnimpostopnim uvajanjemplačljivega sistema parkiranjav t. i. modrih conah. SobotaCenter je od Studia Kalamarže prejela idejno zasnovo objekta,ki bo nudil 172 parkirnihmest. Parkirni del bi bil dan vnajem in upravljanje podjetju,ki bi tudi upravljalo s parkirnimimesti v modrih conahter ostalimi parkirnimi mestiv lasti občine, medtem ko najbi bil kupec za poslovni del žeznan, vendar na občini o imenuzaenkrat ne želijo govoriti.Kot je povedal Dušan Zečevič,je bila osnova za izgradnjo parkirnehiše nadomestitev že obstoječihparkirišč in naraščajočepotrebe po novih parkiriščih.V mestu stanovalci omejujejodostop do določenega številaparkirišč, nekaj pa jih je tudi naneurejenih zemljiščih, ki bodov kratkem oplemenitena in kjermest za parkiranje več ne bo.Svetniki so se strinjali, da jeureditev mirujočega prometav Murski Soboti nujna, kljubtemu pa so pred sprejetjemsklepa imeli številne pomisleke.Dušan Bencik (SD) je navedelpomisleke o družbi SobotaCenter, o kateri svetniki vedopremalo, po mnenju MitjeSlavinca (LDS) pa je predstavljenaštudija premalo natančnain naj ne bi bila primerna zanadaljnjo razpravo. »Ne gre leza to, da bomo dali zeleno lučza stavbo, ampak bomo s temspremenili način parkiranja vmestu,« pa so besede MarjanaGujta (LDS), ki je menil, da bibilo neodgovorno, da svetnikisprejmejo tako velik projekt,preden dobro preučijo opravljenoštudijo. Podobnega mnenjaje bila večina v mestnem svetu,s sedmimi glasovi za in štirinajstimiproti predlog sklepa ni bilsprejet, s čimer so se svetnikiodločili, da bodo o 3.900.000evrov vredni investiciji premislilido naslednje seje.Po 20-minutnem odmoru jebila pred svetniki peta točkadnevnega reda: predlog odlokao proračunu za leto 2011, ki gaje predstavil Slavko Domijan,vodja oddelka za proračun infinance. Predlog proračuna zaleto 2011 je od lanskega nižjiza dober milijon, znaša 23milijonov evrov in je uravnotežentako na prihodkovni kotodhodkovni strani. Vsi odboriso podali pozitivno mnenje kproračunu, njihovi predstavnikiso svetnikom svetovali,da ga sprejmejo. Kljub temuda so se s predlogom proračunanačeloma strinjali tudi vsvetniških skupinah, so podalikar nekaj predlogov o njegovihdopolnitvah.Socialnim demokratom se zdipredvideno novo zadolževanjeobčine v višini 1,2 milijonaprevisoko, zato opozarjajo, dabo treba v naslednjih letih velikobolj varčevati. Skupni dolgmurskosoboške občine bo takonamreč skupno znašal pet milijonovevrov, kar je 62,7 odstotkamožne zadolžitve občine.Nataša Horvat je v imenu LDSopozorila na povišanje sredstevza plače mestne uprave, visok seji tudi zdi predviden znesek zaSoboške dneve, silvestrovanje,promocijske dogodke, informiranjejavnosti. »Predlagamo, daizdelate prednostno listo investicij,pri čemer imajo prednostprojekti, ki imajo zagotovljenofinančno konstrukcijo in ki sose že začeli. Želimo si tudi skladenrazvoj vseh primestnih naselij,«je še med drugim povedalaHorvatova. Da so kapitalskiprihodki nerealno postavljeni,pa je mnenja Robert Celec izSDS: »Naš osnovni očitek je, daproračun ni realen – je celo ekscesen.«Pomislek o prihodkovniravni proračuna je dal tudiJožef Recek iz Zaresa, zavedapa se, da je za realizacijo načrtazadolževanje nujno. JožicaViher iz Modre liste AntonaŠtihca je pojasnila, da se tudipri njih s proračunom ne strinjajov celoti, vendar: »Če bišli v povečanje določenih postavk,bi na drugi strani moralinekatere postavke znižati.In ko smo natančno proučiliproračun, smo ugotovili, da bi| februar 20114

slednje pri določenih zavodihimelo negativne posledice.«Viherjeva je še predlagala, najse da prednost projektom, ki sedelno financirajo iz Evropskeunije ali državnega proračuna.Večina svetnikov je prav takobila mnenja, da je proračun ševedno pretežno investicijskonaravnan; za naložbe je načrtovanihnekaj manj kot 10 milijonovevrov ali 42,65 odstotkaproračuna.V splošni razpravi so svetnikipodajali posamezne predloge zadopolnitev proračuna, ki pa jihni bilo malo. Predlog odloka oproračunu se je v prvi obravnavis 17 glasovi za in 6 protisprejel. Seja, ki se je začela ob13. uri, je z dvema prekinitvamatrajala več kot šest ur, zatoje župan po poslovniku sejoprekinil, preostale točke dnevnegareda pa bodo obravnavalina seji 14. februarja. Svetniki sibodo takrat izmenjevali mnenjao predlogu odloka o porabikoncesijske dajatve za trajnostnogospodarjenje z divjadjov MOMS. Odločali bodo oprogramu oskrbe s pitno vodona območju občine, čakajo jihtudi sklep o potrditvi višinesubvencionirane cene storitevobdelave in odlaganja odpadkov,sklep o potrditvi programaodvajanja komunalne odpadnein padavinske vode ter sklep opotrditvi programa čiščenjakomunalne odpadne in padavinskevode. V enajsti točkidnevnega reda bodo odločalio članu v svetu Pokrajinske inštudijske knjižnice in o predstavnikulokalne skupnosti vsvetu zavoda Ekonomske šoleMurska Sobota. Prav tako bododoločili člana nadzornega svetaJavnega podjetja Komunalain Razvojnega centra MurskaSobota.(Opomba: o seji, ki je potekala14. februarja bomo zaradi zaključeneredakcije poročali vnaslednji številki.)MESTNI SVETImenovana podžupanja in podžupanMestne občine Murska SobotaŽupan Anton Štihec je 31. januarjaimenoval svoja namestnika. Tako jepodžupanja Mestne občine MurskaSobota postala Simona Čopi, predstavnicaModre liste Antona Štihcakot najmočnejše svetniške skupine.Čopijeva, sicer uspešna in cenjenaspecialistka ginekologije in porodništva,je nov obraz na političnisceni. Ob imenovanju je dejala, da se bo trudila za dobro sodelovanjez županom in mu pomagala kot desna roka ter delalav dobro vseh občank in občanov.Anton Štihec je za podžupana imenovalJožeta Casarja, predstavnikaDesusa, stranke, ki je župana podpiralana volitvah. Župan je izpostavil,da je bil s Casarjevim sodelovanjem,ki je bil podžupan tudi vprejšnjem mandatu, zadovoljen inse je zato odločil, da ga povabi kpodžupanovanju tudi v naslednjihštirih letih. Casar je bil ob imenovanju počaščen in je dejal, dauspešno delo temelji na medsebojnem zaupanju in da je pripravljenna trdo delo.Casar naj bi bil županu v podporo predvsem na področju negospodarskihdejavnosti – komunalna infrastruktura, okoljein prostor, Čopijeva pa na področju družbenih dejavnosti –zdravstvo, šolstvo, kultura, šport in sociala.52 61 115V mesecu februarju 40 % popustna izbrane odeje in zglavnike.Novo vodstvo in člani svetaKrajevne skupnosti BakovciKot smo poročali v prejšnji številki,so krajani Bakovcev na predčasnihvolitvah izvolili nove člane svetakrajevne skupnosti. Na konstitutivniseji je bil za predsednika Krajevneskupnosti Bakovci imenovan SilvoVohar, ki je na volitvah prejel največglasov. Mesto podpredsednikaje prevzel Jožef Kuhar, potrjeni paso bili člani Silva Prosenjak, Klavdija Lukač, Franc Celec, NivesCajnko in Dominik Kovač.5 februar 2011 |

AKTUALNOPraznik kultureprvič v novi dvoraniAnita GaberV počastitev slovenskega kulturnegapraznika je 8. februarja v MurskiSoboti potekala prireditev, ki je bilazdružena s slovesno otvoritvijo novevečnamenske dvorane. Mestna občinaMurska Sobota je tako po več kotpetih desetletjih prvotne otvoritveKina Park tudi uradno dobila novovečnamensko gledališko dvorano.Slavnostni govornik je bil županmestne občine Anton Štihec,ki je med drugim izpostavilpomembnost dogodka, ki boostal zapisan v zgodovino. Nezgodi se namreč vsak dan, da biodpirali tako veliko pridobitev,kot je večnamenska dvorana, kije po zadnjih podatkih vrednaokoli 3.600.000 evrov. Štihecse je v nagovoru med drugimspraševal o definiciji kulture,pri čemer je povedal najljubšoizjavo nekega najstnika, ki muni bilo mar za velike besede inje rekel, da je kultura nekaj, karje kul.»Naj bo dogajanje v prenovljenidvorani čim bolj kul in naj imačim več dobrih, odličnih potovanjv vse destinacije kulture zvsemi izdelki, kar jih kulturapremore in jih lahko umesti vta prostor,« je še dodal Štihec.Arhitekt nove dvorane jeSobočanec Andrej Kalamar,ki je zadovoljen, da je lahko vdomačem kraju zasnoval javniobjekt, ki že več kot pet desetletijzdružuje ljudi. Na začetku seje naloga zdela težka, vendar jesčasoma postajala vse jasnejša.Treba je bilo razumeti staro instarejše funkcije prevesti v noveoblike. Dvorana je s tehničnegavidika namreč ena najbolj dovršenihv Sloveniji.Slovenski gledališčniki o naši dvoraniRajnhold Jelen, pomočnik tehničnegavodje, Slovensko ljudskogledališče Celje»Novo gledališko dvorano vMurski Soboti odlikuje tehničnadovršenost, ki se kaže v najnovejšiodrski, tonski in lučni tehnologiji.Oder je izjemno prilagodljivin lahko obvladljiv, nameščeni sonajsodobnejši vlaki. Dvorana jeprostorna in estetska, zelo lepopa so urejene tudi garderobe zaigralce. Eden ključnih elementovje tudi dobro osnovan dovozdo odra. Scenski elementiso pogosto izjemno težki in zelorazličnih dimenzij, zato je zelodobrodošlo, da je dovoz smiselnourejen in je pot za raztovarjanječim krajša. In nazadnje, a nenajmanj pomembno za dvoranoskrbi prijazno osebje s katerim jeodlično sodelovati.«Drago Cerkovnik, lučni mojster,Prešernovo gledališče Kranj»Navdušujoče, sodobno, primernodanašnjim potrebam. Skorajgotovo tehnično najboljše opremljenioder v Sloveniji.«Robert Obed, tonski mojster,Prešernovo gledališče Kranj»Končno prostor za tonskoupravljanje na pravem mestu.Razporeditev je pravilna, tehničnodovršeno!«Stojan Nemec, v.d. tehnični vodja,SNG Nova Gorica»Ob obisku dvorane me je oblilprijeten občutek, saj je dvoranalepo urejena in tehnično dobroopremljena. Zdi se mi zelo primernaza izvajanje gledališkihpredstav, tudi tistih tehničnobolj zahtevnih. Oder je primernevelikosti in iz udobnih stolov vdvorani tudi lepo viden«.Jože Logar, pomočnik direktoriceza tehnične zadeve, Mestno gledališčeljubljansko»Sredi meseca januarja smo privas odigrali dve predstavi mjuziklaSugar - Nekateri so zavroče. Rad bi se vam zahvalilza pomoč pri logistični pripravinašega gostovanja, predvsem pabi pohvalil vaše novo gledališče:kot »gledališki tehnik« zaradi ve-| februar 20116

AKTUALNOlikosti, tehnične opremljenosti,dostopnosti... odra, spremljajočihprostorov in dvorane, kotobiskovalec / gledalec pa tudizaradi prijetnega »bivanja« vnjej. Prepričan sem, da bo novogledališče omočilo najrazličnejšescenske, glasbene in druge uprizoritve,ki bodo gledalcem v užitekin trajen spomin.«Zvone Šedlbauer, gledališkirežiser»V mesecu januarju 2011 sem siob gostovanju Mestnega gledališčaljubljanskega v prenovljenidvorani nekdanjega Kina Park vMurski Soboti imel priložnost»od blizu« ogledati imenitno deloarhitekta Andreja Kalamarja.Gostovali smo z glasbeno gledališkimdelom, s komedijo»Nekateri so za vroče«. Povedaliso mi, da je naše gostovanje prvičomogočilo Sobočanom ogledmjuzikla na njihovem, domačemterenu. Dvorana je bila nabitopolna, vzdušje pa izvrstno.Stavba, ki jo sicer od zunaj inod znotraj v osnovi močnoopredeljuje arhitekturna estetikapetdesetih let prejšnjega stoletja,je z elegantno prenovljenodvorano uspešno pridobila zeloudoben prostor za ogled uprizoritev- prostor, ki gledalcemnudi intimno posvetitev uprizoritvi.Hkrati dvorana v barvnemsmislu deluje primerno diskretnoin hoteno nevsiljivo. Naj dodamše okoliščino, ki je nam gledališčnikomv izjemno pomoč:olivno zeleni toni in cela skalabarvnih ploskev, ki se razvija odtemne, meglenozelene do črne,nam močno pomagajo osvetljevatidogajanje na odru, saj zatone prihaja do svetlobnih motenjiz dvorane!Razpored sedežev v dvorani innagnjenost parterja sta wagnerjanskodemokratična. LjudemMurska Sobota ostaja del projektaEvropske prestolnice kulture 2012ne daje privilegijev pri ogleduprikazanega - nudi pa vso potrebnoudobje za ogled predstav.Vsakemu posamezniku vdvorani je dana enaka možnostogleda uprizoritve - vse po vzorcuWagnerjevega meščanskegagledališča v Bayreuthu.Zaodrje nudi gostujočim gledališčemdovolj primerno ravenfunkcionalnosti in je koncipiranos primernim anticipacijskimsmislom. Zaradi dobregatesnenja vrat in zaradi ustreznihpredprostorov ni nikakršnihtemperaturnih ali zvočnih vdorov.Tehnološki stolp nad odromje primerno visok in gotovo bosčasoma potrebno tehniko vlakovposodabljati, obstoječimpa dodajati nove, varnejše, boljizpopolnjene. Naš osvetljevalskitim ni imel nikakršnih pripombglede električnih instalacij, tudine glede tistih, ki še niso bileuporabljene, vendar so že na razpolago.Ena od odličnih lastnosti,ki jih je dvorana ob adaptacijipridobila, je zelo dobra splošnaakustika prostora. Ne vem sicer,kako bi delovala, če bi jo uporabljaliza komorne koncerte inrecitale z manjšimi zasedbami.Z gotovostjo pa lahko rečem,da bi s pomočjo zelo enostavneglasbene školjke dosegli največjimožni učinek.Arhitekt Kalamar je opravil deloz inteligenco ustvarjalcev, ki imačut za gledališče, ki pozna njegovozakulisje, njegovo ozadje,njegovo nastajanje, njegovo življenjein njegovo aktualno podobo.Stavba, ki je bila desetletjaobsojena na umiranje v inertnemhladu, je z njegovim posrečenimestetskim in funkcionalnim posegompridobila toplino in veseljeza sedanje in bodoče generacijegledalk in gledalcev.«Špela HorvatMurska Sobota bo prihodnje letona očeh evropske kulturne javnosti– skupaj s še šestimi mesti jenamreč pristopila k projektu Maribor2012 – evropska prestolnica kulture.Priprave na evropsko prestolnico,ki bo povezala mesta vzhodne kohezijskeregije, so v polnem teku. Vzačetku februarja je v Bruselj romalozaključno poročilo o pripravah naprojekt, ki bi se mu zaradi spora ovišini financiranja Murska Sobotaskorajda odrekla.»Izražam ogorčenje in razočaranjenad takšnim odnosom vlade, kini enakovreden vsem partnericamv projektu Evropske prestolnicekulture (EPK). Če država deli denarsamo nekaterim partnerjem,smo seveda ogorčeni. PremierjaPahorja pozivam k odstopu, kerse tako diskriminatorno obnašado partnerjev,« je na novinarskikonferenci 27. januarja povedalžupan Anton Štihec, ki je odpredsednika vlade zahteval, daspremeni odnos do partnerskihmest v projektu, v nasprotnemprimeru se bo Murska Sobota zladje EPK poslovila.Štihca je namreč razburilo dejstvo,da so vsa ostala partnerskamesta – Maribor, Ptuj, Velenje,Novo mesto in Slovenj Gradec –dobila sredstva za gradnjo kulturnihobjektov, le Murska Sobotaje pri delitvi denarja »izvisela«.Ministrstvo za kulturo je na svojemrazpisu zavrnilo vlogo občineza financiranje notranje opremeprenovljene kinodvorane v vrednostidveh milijonov evrov, sajza projekt naj ne bi bila izdelanaanaliza stroškov. Kot pravi AntonŠtihec, slednje ne drži, saj so omenjenoanalizo na občini pripravili,zato so se na odločitev ministrstvaže pritožili. Sredstva iz razpisa najbi bila razdeljena po »političnipoti«. Dokončni pokazatelj, dasi Murska Sobota za kulturno infrastrukturozaman obeta obljubljenidenar, je bil sklep vlade, kije pri razdeljevanju sredstev nanjoponovno pozabil. Prav zato je župansklical novinarsko konferenco,»da opozorim na neustreznoobravnavo vseh partnerjev v temprojektu pri delitvi sredstev vladein kulturnega ministrstva ter davas opozorim na finančno konstrukcijoprojekta«.Na njegove besede so se odzvaliv Zavodu Maribor 2012. Petdni po novinarski konferenci, kije dvignila veliko prahu tako vlokalnih kot nekaterih nacionalnihmedijih, sta Mursko Sobotoobiskala programski direktorMitja Čander in koordinatorpartnerskih mest Borut Pelko,da bi uskladili mnenja glede finančnegain programskega načrtaza leti 2011 in 2012. Pogovor jepotekal v konstruktivnem duhu,saj je župan od obeh predstavnikovJavnega zavoda Maribor2012-EPK dobil zagotovilo, dabo zavod nakazal koproducentomiz Murske Sobote za programskevsebine sredstva v enaki višini, kotjim jih bo za to namenila občina.Hkrati pa bo Murska Sobota prispevalaustrezen delež tudi za skupneprojekte in delovanje zavoda.Ob koncu srečanja je županAnton Štihec izpostavil, daMestna občina Murska Sobotaostaja partnerica v projektu EPK2012, če bo tudi njej država zagotovilasredstva za infrastrukturneobjekte, kot jih je že zagotovilavečini občin partneric.7 februar 2011 |

PROJEKT FATEFrom Army to Entrepreneurship (»Odvojske do podjetništva«) ali FATE jeprojekt, ki se izvaja v okviru programaJugovzhodna Evropa, v katerem kotpartnerski organizaciji iz Slovenije sodelujetaMestna občina Murska Sobotain Regionalna razvojna agencija Mura.Projektno partnerstvo zajema predstavnikeosmih držav jugovzhodne Evrope(Slovenija, Italija, Madžarska, Hrvaška,BiH, Srbija, Romunija in Grčija). Projektje za Pomurje kot tudi Slovenijo pomembenpredvsem zaradi možnosti izkoriščanjaopuščenih vojaških objektov za razvojpodjetništva.Predstavniki inkubatorjev in tehnološkihparkov iz partnerskih držav so se vSloveniji srečali lani 16. in 17. novembra,ko je bila organizirana mednarodna delavnica.Namen srečanja predstavnikovinkubatorjev in tehnoloških parkov je bilseznanitev z novimi pristopi pri razvojupodjetništva.Mestna občina Murska Sobota pripravljav sklopu projekta prostorske možnosti,ki bodo po preselitvi vojske v nove prostoreomogočile transformacijo območjadanašnje vojašnice v druge namene.Območje vojašnice se zajeda v mestnojedro in je bilo v okviru natečaja v skloputega projekta že predmet prostorskihštudij. Nastalo je pet temeljnih predlogovrešitve prostora Lendavska sever, ki danesše aktualno vojaško območje umešča vta prostor ter predlaga nove rešitve rabeobmočja, ko vojska na tem območju nebo več prisotna.Poleg promocijskih aktivnosti se bodopripravile tudi strokovne podlage, kotso strategija razvoja območja, študija izvedljivostiin operativni program revitalizacijeobmočja ter prostorski načrt inpreliminarni koraki za bodoče potrebneinfrastrukturne investicije. Aktivnosti sov teku, saj se projekt zaključuje v letošnjemletu.Angelca Dokl Mir in Mojca Breščak| februar 20118

Pregledi na magnetni resonanci v Splošni bolnišniciMurska Sobota že potekajoAKTUALNOGeza GrabarPo temeljitih pripravah in odmevnidobrodelni akciji za zbiranje sredstevza nakup naprave za magnetnoresonanco so z uradnim delomna napravi pričeli v ponedeljek, 17.januarja.Naprava, katere vrednost skupajs stroški priprave prostora zanamestitev in stroški petletnegavzdrževanja znaša 1,2 milijonaevrov, je nameščena na radiološkemoddelku. Naprava je tudipreizkušena, saj so bile opravljeneposkusne preiskave. Po ocenahstrokovnega kadra radiološkegaoddelka aparatura dobro deluje.Kot ocenjujejo v bolnišnici, boz njo na leto opravljenih okrog2500 preiskav, v prihodnjih letihpa si želijo dodatno odobritevštevila preiskav s strani plačnika.In kaj je magnetna resonanca? Jetehnika slikanja notranje zgradbetelesa z uporabo tako imenovanegamagneta, radijskih valov inračunalnika. Sama naprava prisvojem delovanju ne uporabljarentgenskih žarkov in po do sedajzbranih podatkih ni zdravjuškodljiva.Uporablja se za pregled bolezenskegadogajanja v celotnemtelesu, spremembe v telesu pa sovidne že v zgodnji fazi. Preiskaveopravljajo po točno določenemprotokolu za vsako bolezenskostanje.Od skupaj 1,2 milijona evrovza napravo, pripravo prostorain vzdrževanje je Ministrstvoza zdravje prispevalo 300.000EUR, preostali del pa se je pokrilz dolgoročnimi krediti in z donacijamipravnih in fizičnih oseb izPomurja in ostale Slovenije, ki soskupaj znašale 179.000,00 EUR.Vodstvo bolnišnice se zato vsemdonatorjem še enkrat zahvaljujeza solidarnost in zelo pozitivenodziv na akcijo Pomagajmo (v)si!Slika ja simbolična.Dijaki Srednje zdravstvene šole Murska Sobotav boju proti kajenjuGeza GrabarŠola se od leta 2009 ponaša z nazivomZdrava šola, zato v smisluosveščanja širše populacije ljudimed letom izvedejo vrsto aktivnostizdravega življenjskega sloga.Prvo letošnjo odmevno akcijo sopripravili 31. januarja v dopoldanskemčasu, na dan svetovnegadneva boja proti kajenju. Vavli nakupovalnega centra BTCv Murski Soboti so namreč napriložnostni stojnici, ki so jo postavili,dijaki zaključnega letnikamimoidočim ponujali promocijskogradivo za opustitev kajenjaoziroma z informacijami o posledicahkajenja. Merili so tudikrvi tlak.Mag. Edvard Jakšič, na šoli strokovniučitelj zdravstvene vzgojein tam tudi vodja tima oziromainštituta Zdrava šola, pravi, dana šoli s priložnostnimi stojnicamiobeležujejo domala slehernisvetovni dan ali teden, ki soz namenom zmanjšanja njihoverazširjenosti posvečeni različnimboleznim. Tudi lani so postavilistojnico ob svetovnem dnevuboja proti raku, niso pa se šeodločili, katera bo njihova naslednjaakcija. Morda že na danene najodmevnejših zdravstvenihprireditev – 7. aprila, ko je svetovnidan zdravja.Jakšič, ki pravi, da ljudje njihoveakcije v javnosti pozitivno sprejemajo,zato je tudi odziv nanjezelo dober, postreže tudi z nekajzanimivimi statističnimi podatkio kajenju.Na leto v Sloveniji za posledicamikajenja oziroma bolezni, prikaterih je vzrok nastanka prav tanajbolj razširjena razvada, umrekar 2800 ljudi. Sogovornik pravi,da za preprečitev oziroma odpravovzrokov za najhujše posledicedoločenih bolezni nikoli ni prepozno,je pa res, da je tveganjemanjše, če zdravo živimo že odrane mladosti. Pa še en podatek:kajenje se v Sloveniji med zrelopopulacijo zmanjšuje, še vednopa je v porastu med srednješolci.Naziv Zdrava šola podeljujeInštitut za varovanje zdravja RS,eno od priporočil pa je, da šolasodeluje z Zavodom za zdravstvenovarstvo, ki deluje na njihovemobmočju. Že zaradi zelo podobnihvsebin – Srednje zdravstvenešole Murska Sobota kot vzgojnein izobraževalne inštitucije,Zavoda za zdravstveno varstvoMurska Sobota kot osrednje regijskestrokovne in servisne natem področju, pa je sodelovanjemed njimi že dolga desetletjazelo dobro in zgledno.11 februar 2011 |

AKTUALNOŠtudijski obiskiz UgandePrvo medgeneracijsko hišo vSloveniji so v soboto, 15. januarja,obiskale predstavnice in aktivistkeorganizacije »Sunny Skies Women'sProject« iz Ugande, da bi predstavileprojekt, ki se izvaja v najrevnejšempredelu ugandskega mestaKampala.Predstavnice in aktivistke organizacijeso v Slovenijo prišlena desetdnevni študijski obisk,ustavile pa so se tudi v MurskiSoboti, kjer so zbranim v HišiSadeži družbe predstavile projektin izvedle ustvarjalno delavnico.Slovenska filantropija od leta2010 v okviru slovenske razvojnepomoči izvaja projekt, ki imanamen opolnomočenja žensk, kidelajo v najrevnejšem predelu vUgandi. Za izvedbo projekta sotako vzpostavili območno organizacijo»Sunny Skies Women'sProject«. Po besedah aktivistkMEDGENERACIJSKE DELAVNICEHIŠE SADEŽI DRUŽBE MESEC FEBRUARTorek, 15.2.2011ob 14.00 uri RAČUNALNIŠKA DELAVNICA, 1. skupina (B. Fartek)OŠ I M. Sobotaob 17.00 Druženje ob čajudo 19.00 ureSreda, 16.2.2011ob 14.00 uri RAČUNALNIŠKA DELAVNICA, 2. skupina (B. Fartek)OŠ I M. Sobotaob 16.00 uri KUHARSKA DELAVNICA, hišne dobrote (V. Debelak).Prosimo, da se predhodno prijavite, ker je število udeležencev omejeno.ob 17.00 uri Pomoč pri učenju za učence do 6. razreda osnovne šole (N. Kumin)Petek, 18.2.2011ob 16.00 uri GLASBENA DELAVNICA, evrovizijska glasba (M. Lenarčič)Ponedeljek, 21.2.2011od 10.00 uri USTVARJALNA DELAVNICA, izdelava nakita iz odpadnega papirja (B. Veren, T. Špilak).Prosimo, da se predhodno prijavite, ker je število udeležencev omejeno.Torek, 22.2.2011ob 10.00 uri Izdelava gnezdilnic, netopirnic in domavanja za čebele samotarke (Društvo Jarica)ob 16.00 uri KUHARSKA DELAVNICA, Makedonska kuhinja (S. Zafirovska). Prosimo, da se predhodnoprijavite, ker je število udeležencev omejeno.Sreda, 23.2.2011od 14.00 uri USTVARJALNA DELAVNICA, izdelovanje aranžmajev na keramičnih ploščicah (M.Lenarčič). Prosimo, da se predhodno prijavite, ker je število udeležencev omejeno.Četrtek, 24.2.2011ob 16.00 uri ŠIVILJSKA DELAVNICA, šivanje kuhinjske rokavice (M. Gomboc, V. Debelak)Petek, 25.2.2011ob 16.00 uri POTOPISNO PREDAVANJE, Hrvaška (M. Lenarčič)Ponedeljek, 28.2.2011ob 10.00 uri DELAVNICA TRADICIONALNIH OBRTI, izdelki iz šibja (K. Gomboc). Prosimo, da sepredhodno prijavite, ker je število udeležencev omejeno.Poleg delavnic izvajajo prostovoljci tudi učno pomoč iz matematike, kemije, nemščine, angleščine,slovenščine in zgodovine. Na delavnice se lahko prijavite na telefonsko številko: 059 033 800,ali nam pišete na: hisa-ms@filantropija.org ali se oglasite v Hiši Sadeži družbe, ŠtefanaKovača 20, Murska Sobota. Delavnice izvajajo prostovoljci in so brezplačne.Vljudno vabljeni!projekt podpirajo:trenutno v Ugandi poteka karnekaj projektov, težava pa je, dajih večina ne doseže ruralnih predelov.Aktivistke želijo s svojimdelom pokazati, kako preživetina čim lažji način. Slovenska filantropijaje pri pomoči Ugandinaredila velik korak, saj brezslovenske razvojne pomoči organizacijene bi uspeli ustanoviti.Predstavnice projekta iz UgandeAleksandra Grahso v nadaljevanju v okviru ustvarjalnedelavnice prikazale izdelavounikatnega nakita iz odpadnegamateriala, ki ga proizvajajo ženskev Ugandi in je že del svetovnepravične trgovine.Foto: Ivanka VučakvabiDNEVI DALMATINSKEKUHINJE IN GLASBEod 5. do 6. marca 2011V soboto 5. marca od 19.00 urenaprej dalmatinska fešta z klapodišpet iz splita.Večer starogradskihPESMI IN JEDIod 16. do 17. aprila 2011dneVi Velikonočnihprazničnih jediod 22. do 25. aprila 2011dneVi srbske kuhinjeIN GLASBEpravi leskovački žar in sviračiiz Leskovca, od 27. do 29. maja 2011www.gostilna-lovenjak.comT: 02 52 52 159, M: 031 648 506, E: gostilna.lovenjak@siol.net| februar 201112

Doslej smo pomagali rešiti1654predlogov in pripomb, ki so namjih posredovali občani.Storitev Pomoč občanu omogoča občanom, da občinski upravi svoje predloge, ideje, vprašanja in tudi pritožbe posredujejo na več načinov,občinska uprava pa se je zavezala, da bo na vprašanja vsaj delno odgovorila v čimkrajšem času, vendar ne več kot 48 ur po prejemuvprašanja. Ravno tako pa bodo v čim krajšem času poskušali rešiti tudi težave same. Občani lahko oddajo svoja vprašanja in pripombe nanaslednje načine:• preko spletne aplikacije www.obcan.si/murskasobota/, ki je na voljo 24 ur na dan in vse dni v letu,• na brezplačni telefonski številki 080 88 54, na katero lahko pokličejo 24 ur na dan in vse dni v letu,• z elektronsko pošto murska.sobota@obcan.si,• z navadno pošto na naslov Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom »za Pomoč občanu«, alipa kar osebno v pisarni tajništva direktorja mestne uprave Mestne občine Murska Sobota.Ne glede na to, na kakšen način je vprašanje oddano, so vsa vprašanja, vključno z odgovori, objavljena na spletni straniwww.obcan.si/murskasobota.ParkomatiPozdravljeni!Mene zanima, če na mestniupravi razmišljate o uvedbiparkomatov v Murski Soboti?Če ja, kdaj lahko pričakujemopostavitev le teh? Sem mnenja,da je skrajni čas, da gremo v koraks časom in ukinemo modrecone v takšni obliki, kot jih imamotrenutno. Zanima me tudi,kako je z gradnjo parkirne hiše?Kajti očitno se je nekaj začelopremikati pri gradnji Urbanegacentra na območju sedanjegagramoziranega parkirišča priavtobusni postaji, kar pomeni,da vsi tisti, ki zdaj tam parkirajokmalu več tega »luksuza« nebodo deležni in se bodo moraliznajti po svoje.Odgovor občinske upravePozdravljeni, v nadaljevanju vampodajamo odgovor na vaše vprašanje,ki ga je pripravil DragoRužič, vodja režijskega obratana mestni občini.»Spoštovani, Mestna občinaMurska Sobota je na podlagistrateškega dokumenta NAČRTTRAJNOSTNE MOBILNOSTINA OBMOČJU MOMS pristopilak urejanju mirujočegaprometa v Murski Soboti in dokonca leta 2010 izvedla potrebneaktivnosti za pričetek urejanjamirujočega prometa, ki temelji naraziskavah in analizah obstoječegastanja.V navedenem dokumentu se ugotavlja,da je v okviru urejanja mirujočegaprometa potrebno pristopitik izgradnji garažne hiše,vzporedno pa postopoma uvajatiplačljivi način parkiranja v modrihconah.V tej zvezi je že izdelana idejnazasnova poslovno parkirne hiše obKocljevi ulici ter izdelan projektorganizacija in ekonomska analizaizvedbe projekta Ureditevmirujočega prometa v Mestniobčini Murska Sobota in gradnjagaražne hiše, ki je bil predstavljenna seji Mestnega sveta,dne 07.02.2011.Mestni svet bo na naslednji sejiponovno obravnaval navedenidokument in v primeru sprejemaoziroma podanega soglasja k projektuse bodo nadaljevale aktivnostiv zvezi s samo gradnjo garažnehiše ter pripravljanje pravne podlageza uvajanje plačljivega načinaparkiranja v modrih conah inuvedbe parkomatov.«Bivše otroško igriščein druženje (StanetaRozmana)Dober dan. Nekoč je bilo medbloki Staneta Rozmana 4,6,8urejeno otroško igrišče (gugalnica,3 klopi, peskovnik...). Karnaenkrat ni bilo več gugalnice,klopi so odstranili, peskovnik paje postal »stranišče« za pse.Lansko leto poleti sem videl tablico,da če psi opravijo velikopotrebo, bo treba plačati kazen.Table ni več!Otroci se na tej ulici nimajo praviceprosto gibati, kajti jih nekateriosebki naderejo in odganjajo.Pred blokom, za blokom,naigrišču, pri trgovini Mura... vednoso/smo prikrajšani.Zanima me, če bi se lahko natem igrišču kaj uredilo.npr. namestu kjer je bil peskovnik bilahko postavili lesene klopi inmizico za kakšne družabne igre(kartanje..), uredili zelenico...Za odgovor se Vam že vnaprejzahvaljujem. Hvala!Odgovor občinske upraveSpoštovani, v nadaljevanjuvam posredujemo odgovor navaše vprašanje, ki ga je pripravilBogomir Rola, svetovalec zakomunalno dejavnost na mestniupravi.VABILO!»Pozdravljeni! Vse kar omenjateje res, dodajamo le-to, da so bileklopi in gugalnica odstranjene,ker so dotrajale. Ker je urejanjeotroških igrišč v mestu M.Sobota v domeni Mestnih četrti,je Mestna četrt Center v lanskemletu naročila izdelavo projektnedokumentacije, v skladu z njo panamerava v letošnjem letu tudiurediti manjše igrišče na novo spostavitvijo kombiniranega igrala,nekaj klopi, uredila se bo potkain zasaditev z grmovnicami.Sredstva za investicije mestnihčetrti se zagotavljajo s proračunaMestne občine, kateri je v fazisprejemanja, zato se bo k ureditvipredvidoma pristopilo takoj posprejetju proračuna za leto 2011.«Mestne četrti Murska Sobota ob Dnevu žena organizirajo prireditev,ki bo v restavraciji Hotela Diana v soboto, 5. marca 2011, ob 15. uri.Po pozdravnem nagovoru predstavnikov četrtisledita kulturni program in podelitev zahvalnih listin.Po končanem programu bo družabno srečanje s pogostitvijo.Vljudno vabljeni!Mestne četrti Murska Sobota13 februar 2011 |

KULTURALetošnji nagrajenci ob slovenskemkulturnem praznikuAnita GaberNa slovesnosti ob slovenskem kulturnemprazniku v novi dvorani ježupan Anton Štihec podelil občinskonagrado, plaketo in priznanji za dosežkena področju kulture.Nagrado Mestne občineMurska Sobota za vrhunskedosežke na področju kulture, vvišini 2500 evrov je prejel mag.Slavko Šuklar, ki je bil podeljenenagrade presrečen.»Dobitinagrado v domačem okolju jenajtežje. Vesel sem nagrade, kije nisem pričakoval, ker delamtisto, kar najraje počnem. Inza to me celo nagradijo. To jedobitna kombinacija,« je obprejetju nagrade svoje občutkeizrazil Šuklar.Slavko Šuklar je diplomiral naFakulteti za glasbene umetnostiv Beogradu. Je vrhunski slovenskiskladatelj, rojen je bil leta1952 v Murski Soboti in aktivnodeluje v Sloveniji in tujini.V Klubu PAC je Slavko Šuklarod leta 2000 umetniški vodjaza resno glasbo, kjer letno priredijoveč prestižnih koncertovMag. Slavko ŠuklarAnton Buzeti| februar 201114

KULTURAresne glasbe z najbolj znanimipoustvarjalci iz Slovenije in tujine.Od leta 2002 je umetniškidirektor festivala »PAC-ev glasbenimaj v Pomurju«, v okvirukaterega prirejajo koncerte popomurskih mestih in v tujini.Festival naj bi v prihodnje meddrugim izvajali tudi v novi večnamenskigledališki dvorani.Šuklar je kot skladatelj priznanv širšem evropskem prostoru,njegove skladbe pa se izvajajotudi zunaj Evrope. Sicer so munajljubše nagrade in priznanjavrhunskih glasbenikov, ki izvajajonjegovo glasbo.Plaketo Mestne občine MurskaSobota za pomembne dosežkena področju kulture v oblikiumetniškega dela je prejel uspešenkarikaturist Anton Buzeti izBakovcev. Anton Buzeti je učiteljlikovne vzgoje na Osnovnišoli Bakovci, na Biotehniški šoliRakičan in Srednji zdravstvenišoli Rakičan ter velja za uspešnegalikovnega pedagoga, kisvoje umetniško znanje prenašana osnovnošolsko in srednješolskomladino. Je neobremenjenkronist družbenih dogajanj našegačasa s karikaturami, ki sonjegovo najmočnejše področjelikovnega izražanja in jih objavljav Vestniku ter nekaterihdrugih slovenskih časopisih.Svoja likovna dela je predstavilna številnih razstavah doma inv tujini. Njegovo drugo pomembnopodročje likovnegaizražanja je ilustracija, ki bogatištevilne otroške in mladinskeknjige. Plaketa je zanj presenečenje.Presrečen je, da je lahkoizstopal tudi na področju kulturez delom, ki ga vsakdo neceni. Njegov cilj je ustvarjatipopolne karikature. »Ko se človeknajde v karikaturi, pomeni,da karikatura zadane in ni strelv prazno,« pove Buzeti.Dejan Zečević in LukrecijaMarič pa sta prejemnika priznanjaza uspešno delo na področjukulture.Lukrecija Marič je priznanjedobila za uspešno delokot zborovodkinja Otroškegaprekmurskega pevskega zboraMetuljček, ki je začel podnjenim vodstvom delovati leta2007. V štirih letih so poželikar nekaj pomembnih priznanj,med drugim tudi vabilo na petimednarodni festival pevskihzborov v Bratislavi. LukrecijaMarič si želi, da bi Metuljček,ki ga trenutno sestavlja 24 mladihpevcev, ustvarjal in delovalše dolgo.»Priznanje mi pomeni ogromno.Pomeni to, da sem spoznala,da ljudje še vedno prepoznajolepo otroško petje incenijo vložek, ki ga daješ v njihovopetje, da potem zrastejov velike pevce, v tiste ljudi, kiznajo ceniti bistvo kulture inse trudijo,da bi naša slovenskakultura bila prepoznavna domain v tujini,« je o pomenu priznanjapovedala Maričeva.Dejan Zečević je dolgoletnitrener, plesalec in koreografsodobnih plesov, ustanoviteljPlesne šole Zeko in predsednikPlesnega kluba Zeko. Zdolgoletnim delom z mladimi,z večletnimi uspehi in vrhunskimidosežki je dosegel, da jesodobni ples kot oblika kulturnegaizobraževanja prerasel tudiv športno tekmovanje, saj plesalciiz Murske Sobote posegajov državnem rangu po najvišjihrezultatih in dosegajo vrhunskerezultate tako na evropskih kottudi na svetovnih prvenstvih.Sicer pa Zečević kot tekmovalecdosega vrhunske rezultate vrazličnih disciplinah sodobnegaplesa. Dejan Zečević daje tejumetnosti svojevrsten pečat, ssvojimi zgodbami, gibi in kostumografskimiidejami gradipravljice, se vrti v pisanih oblačilihz bleščicami in na plesiščapostavlja zgodbe. Vsak dosežek,vsak uspeh in pozornost drugihmu veliko pomenijo, tako tudipriznanje mestne občine.»Ta pozornost je priznanje zapreteklo leto, za vsa odrekanjamene in mojih najbližjih ter velikaobveza za prihodnje čase.«Sicer pa je ob tem dogodkuv novi večnamenski dvoraninastopila še vokalna skupinaEroika, ki je občinstvo navdušila.Takšni in podobni dogodkibodo raznoliko občinstvo vnovi gledališki dvorani vsekakordružili tudi v prihodnje.Lukrecija MaričDejan Zečević15 februar 2011 |

KULTURAKinematografijav Murski SobotiFranc KuzmičPrvi zametki kinematografije vMurski Soboti segajo v leto 1912,torej med same začetke kinematografjena ozemlju bivše Jugoslavije.Ustanovitelj in lastnik prvega kina jebil Gustav Dittrich. Pozimi ali zgodajspomladi leta 1912 so prvič v MurskiSoboti predvajali filme, in sicer v zadnjisobi nekdanje gostilne Peterka.Nato so na vrtu gostilne Turkuredili primerno uto. Uradnaotvoritev je bila 25. aprila 1912(nekaj dni po tistem, ko je utonilslavni Titanik!). Madžarski časnikVasvármegye je o tem zapisal:»Stalni kino in gledališče v MurskiSoboti. – Iz Murske Sobote pišejo,da je za ograjo Turkove gostilneuta, v kateri bo dobil mesto potujočikino-gledališče. To uto izdesk je zgradil Gustav Dittrich.Notranjost je primerna in ustrezanamembnemu cilju …« Leta1917 so kino preselili na drugolokacijo. Kinodvorano so nato trikratposodobili. Predstave so bilev soboto (zvečer) in nedeljo (tripredstave).Močno konkurenco je temu kinunekaj let pred drugo svetovnovojno povzročil novoustanovljenimestni kino, imenovan grajskikino, ki je imel svoje prostore vgradu. Mestne oblasti so bile boljnaklonjene zadnjemu. Dittrichovkino je prenehal delovati leta1945.Po vojni je grajski (mestni) kinonadaljeval v grajskih prostorih.Ker je bil grad v posesti vojske,je bil z Ulice Štefana Kovača zaobiskovalce do vrat dvorane pripravljenkoridor. Operater je moralpo visoki lestvi, prislonjeni kfasadi, nositi težke kolute filmov vgornje nadstropje, kjer je bila njegovaprojekcijska kabina in kjer jepredvajal filme.Tri selitve, ki so bile iz telovadnicetakratne gimnazije (sedanje prveosnovne šole) v Dom partizana inod tam po poldrugem letu spetnazaj v bivšo grajsko dvorano, sopovzročale dodatne stroške in tehničnoopremljanje.Vse opisano in še veliko drugega jenarekovalo potrebo po samostojnistavbi. Tako je arhitekt Feri Novakavgusta 1951 izdelal načrte za novikino. Pod vplivom znanega arhitektaCorbusiera je dobila tudi tastavba svoj značilni pečat.Gradbeni material, ki je bil pripravljenza gradnjo, so potempreusmerili v druge »bolj koristnenamene« in šele 1. maja 1955 jebila zgrajena in predana svojemunamenu nova stavba kina. Kreditje najel takratni občinski ljudskiodbor in pozneje, ko je kino začelustvarjati dohodek, so moralianuitete odplačevati sami. Sevedastavba ni bila dokončno urejenain opremljena. Avla ni bila zastekljena,ampak so bile namesto šipvstavljene lesonitne plošče, ni biloobloge odra, ne urejene garderobe,reklamnih omaric, dovolj primernihprojektorjev ipd.Temeljitejšo prenovo je kino doživelleta 1985, ko je bila prekritastreha, nabavljeni novi sodobniprojektorji, dolby-sistem ozvočenja,novi stoli, obnova sten dvorane,novo platno itd.V zadnjem času je stavba znovadobila novo podobo. Sedaj ni leposodobljena, ampak sodobnain razširjena. Ker pa je stavba kotdelo arhitekta Novaka zaščitenakot spomenik, so bila potrebna sstrani spomeniškega varstva ustreznasoglasja.Dvorana in z njo stavba bosta služiliv kulturne namene še naprejin upajmo, da bosta upravičiliprizadevanja in gmotna vlaganjasedanjim in tudi prihodnjimrodovom.Foto: Jože Kološa, arhiv MOMSproizvodnja in montaža lendava d.o.o.Industrijska ulica 4bSI-9220 LENDAVAT: (02) 578-82-50F: (02) 575-10-36IZVEDBA VSEH VRSTSTROJNIH INŠTALACIJ(vodovod, kanalizacija, ogrevanje, hlajenje,plinifikacija, alternativni viri energije)TUDI V STANOVANJSKIH HIŠAH(novogradnje in adaptacije)CELOVITE REŠITVEKVALITETNA IN HITRA IZVEDBAUGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJIMOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJAwww.montaza-lendava.si| februar 201116

MIKK praznuje 15 letKULTURAŠpela HorvatMladinski informativni in kulturniklub (MIKK) že 15 let v pomurskiprostor prinaša svež pristop na področjuglasbe, filma in izobraževanja.Mikkovci za mnoge predstavljajo večkot le klub, veliko mladim predstavljajodrugi dom, saj jim ponujajodrugačne načine preživljanja prostegačasa.MIKK je bil ustanovljen 20. decembra1995, prvi dve leti ga jevodil Tadej Džuban, med letoma1998 in 1999 pa je vajeti takratše mladega, a nič manj zagnanegakluba prevzel Saša Županek. Vzačetku leta 1999 je pol leta klubavodila Brigita Perhavec, nasledilapa jo je Alenka Kukel, ki je na direktorskemmestu ostala pet let. Vtem času je klub doživel tudi prvoveliko spremembo: iz utesnjujočihprostorov na Kocljevi 14 sose leta 2000 mikkovci preselili naUlico Štefana Kovača 23, v prostoredanašnje Keme. Že takratje bilo v MIKK-u na voljo obiloaktivnosti za mlade – prostovoljstvo,impro ekipa, mednarodneizmenjave. Kot se spominjajo,je bilo leto 2000 prelomno tudizaradi večjih tehnoloških pridobitev.Dobili so nove kamere indigitalni fotoaparat, ki sta jimomogočala še več kreativnosti.V letu 2002 so v MIKK-u pripraviliprvi festival Delu čast inoblast in Mali veliki MIKK-ovoder. Istega leta so organiziraliprvi festival TE MIKKA? na letališčuv Rakičanu in mednarodnifestival sodobne alternativne glasbe.V naslednjih letih je MIKKpostajal eden večjih akterjev napodročju alternativne klubskescene v Sloveniji, pridobival paje na prepoznavnosti v širšemevropskem merilu. Prostorskastiska je postajala vse hujša, zatoje župan leta 2004 klubu obljubilnove mladinske prostore v graduv Murski Soboti, kjer se že v naslednjemletu začnejo pripravljalnadela za vselitev.V letu, ki je sledilo, so takrat še v»starem MIKK-u« gostili posvetUrada za mladino RS, klubskadejavnost je pokala po šivih, pravtako število vključenih prostovoljcev.Januarja je prišlo do menjavevodilnih položajev, na mesto direktorjaje bil imenovan DominikŠteiner, ki je maja s klubom zakorakalv nove prostore v gradu.MIKK-ov program temelji nakreativnem neformalnem izobraževanju,pa tudi na socializacijirazličnih subkultur znotraj njihoveciljne skupine, ki je od 14 do30 let, velikokrat pa tudi velikoširše. Prepoznani so predvsem posvoji pestri, nekateri bi rekli tudialternativni glasbeni dejavnosti.Ivor Knafelj se tako spominjanastopov skupin iz Japonske,Rusije, Libije, Avstralije, Kanade,Amerike, Brazilije in številnihevropskih držav, saj, kot pravi,skoraj ni države, iz katere nisogostili skupine. Razvija se tudiizobraževalni in multimedijskiprogram. Janez Žlebič pravi, damorajo vse pogosteje prijave nadelavnice celo omejevati.Razprodan koncert zasedbePerpetuum JazzileAleksandra GrahČlani največje slovenske popularnein jazzovske vokalne zasedbePerpetuum Jazzile, ki bo letos dopolnilaže 27 let delovanja in kjernastopa tudi Prekmurec Tomaž Cör,so nastopili v novi dvorani v MurskiSoboti.Glasbena skupina, ki je do nedavnegadelovala pod taktirkoumetniškega vodje TomažaKozlevčarja, predstavlja privlačenizbor vokalne jazzovske inpopularne glasbe, ki je še posebejizrazit na njihovem zadnjemalbumu. Pred kratkim so se zatraktivnim glasbenim izborompredstavili v Londonu, kjer so za capella izvedbo pesmi »Africa«skupine Toto slavnostno odprlifestival African Music Awards vlondonski Webley Areni, v katerise je zbralo več kot 10.000 ljudi.Prav tako je bilo navdušeno tudiobčinstvo v Murski Soboti, ki jev polni dvorani uživalo v ritmihpopa in jazza. Člane popularneglasbene zasedbe združuje močnaljubezen do glasbe: »Trudimose in verjamemo vase, kar je najpomembnejše.Vaj je zmeraj veliko,tudi takrat, ko na sporeduni velikih dogodkov,« je še predkoncertom povedal član zasedbe,Bakovčan Tomaž Cör.17 februar 2011 |

KULTURADober odziv publikena aktualni Evropski trienale male plastikeIrma BrodnjakEvropski trienale male plastike, kismo ga v Galeriji Murska Sobota odprlilani decembra, privablja številneobiskovalce. Na ogled so dela večkot 60 umetnikov in oblikovalcev izcelotne Evrope, združenih pod temoDeljene identitete. Objekti na mejimed umetnostjo in dizajnom. Izbordel za razstavo je opravila kuratoricaKatia Baudin, Francozinja, sicer delujočav Museum Ludwig v Kölnu, kise v svojih dolgoletni delovni praksisrečuje tako z umetnostjo in dizajnom,zato je tokratni trienale skladnoz izbrano temo nekoliko bolj oblikovalskonaravnan.Da je razstava izjemno privlačnaza širšo publiko, dokazujedejstvo, da v Galeriji MurskaSobota beležimo porast številaobiskovalcev. Ti prihajajo tako izPrekmurja kot iz drugih koncevSlovenije. Zelo obiskana so zlastibrezplačna javna strokovna vodstva,sprejemamo pa tudi številnenajavljene skupine, še posebejosnovnošolce in srednješolce, patudi posameznike.Da gre za izjemno kvalitetnorazstavo, ki vključuje dela številnihuglednih umetnikov in oblikovalcev,med drugim tudi deliMarcela Duchampa in KazimirjaMaleviča, dokazuje tudi pojavnosttrienala v lokalnih in nacionalnihmedijih. V Delovih Pogledih socelo zapisali, da bi bilo dobro, čebi za spremembo kakšen avtobusumetniških navdušencev namestona razstavo v tujino zapeljalna ogled soboškega trienala, karpotrjuje, da tudi na slovenskemobrobju domuje kvalitetna kulturnaponudba, pa čeprav podprtaz manj finančnimi sredstviin okrnjeno kadrovsko zasedbo.Evropski trienale male plastikebo na ogled do 24. marca 2011,zato vabimo vse zainteresirane,da si ga ogledate. V prihodnjihtednih bomo za vas pripravili ševeč dodatnih brezplačnih javnihstrokovnih vodstev, ki bodoomogočila poglobljen pogled narazstavljene eksponate, pa tudina kulturno/antropološko ozadjenjihovega nastanka. O njih bostepravočasno obveščeni prekolokalnih časopisov in preko galerijskespletne strani. Vljudnovabljeni!| februar 201118

Dobrodelni koncert Zorana Predinav prenovljeni dvoraniKULTURAAnita GaberZoran Predin je 14. januarja v prenovljenivečnamenski dvorani vMurski Soboti pričel z letošnjo sezonokoncertov.Organizator koncerta je bilaosrednja pomurska televizijskahiša TV Idea, ki je koncert inpromocijo novega videospota»Če se nasmehneš« združila zdobrodelnim namenom, županmestne občine Anton Štihec paje bil častni pokrovitelj glasbenegadogodka.Zoran Predin je skupaj s TheGypsy Swing bandom v nekajmanj kot dveh urah navdušil obiskovalcedobrodelnega koncertain jih dobesedno dvignil na noge.»Super je bilo, odlično smo seimeli, tudi zvok je bil dober. Zdise mi, da so ljudje prišli dobrorazpoloženi in niso bili zadržani.Že po četrti ali peti pesmi so začeliploskati in peti,« je ob koncukoncerta povedal Predin.Po glasbenem dogodku je v avlipotekalo še druženje z zbiranjemsredstev za osemčlansko družinoiz Beltincev. TV Idea je v sodelovanjuz Zvezo prijateljev mladineSlovenije in Društvom prijateljevmladine Murska Sobota zbiralasredstva za družino s šestimiotroki, ki nima za osnovno preživetje.S prostovoljnimi prispevkiso po koncertu zbrali 2050 evrov.Obiskovalci so domov odhajalipolni navdušenja, odzivi so biliizjemni.Premiera predstave, ki govori več odrskih jezikov:gib, besedilo, glasbo in videoŠpela HorvatPredstava Matjaža Fariča, katere naslov»Pustite otroke k meni« prihajas pročelja murskosoboške cerkve,obravnava različne sisteme (pre)moči in razkroj sistema zahodnihdemokracij.Nova plesno-gledališka predstavaMatjaža Fariča »Pustite otrokek meni« je bila premierno odigranain zaplesana v petek, 28.januarja, v Linhartovi dvoraniCankarjevega doma v Ljubljani.Ponovitvi sta bili dan kasneje, 29.januarja, in 3. februarja. Plesnogledališkaakcija, ideološka situacijain reprezentacija aparatov,ki jih avtoritete in sistem izvajajonad posamezniki je »potovanje«skozi mehanizme moči,ki uveljavljajo voljo močnejših,določajo položaj šibkejših in senajbolj razraščajo pri tistih, ki sene morejo braniti, pri otrocih.Predstava se idejno in tematskonavezuje na zgodnje Faričevepredstave, v katerih problematizirapredvsem idejo revolucije,ki žre svoje lastne otroke. MatjažFarič je pred premiero tako predstavilidejo projekta: »Ko smo začelidelati predstavo, smo izhajaliiz medijskega poročanja o zlorabahotrok in mladine, ampaksmo kmalu ugotovili, da to nipovezano samo z valom medijskegaporočanja, temveč gre zasplošen pojav, ki se manifestira vrazličnih oblikah.« Navsezadnjekot primer lahko vzamemo tudinekatera plesna tekmovanja zaotroke, kjer lahko poleg plesavidimo veliko razgaljenosti innazornih, napol pornografskihgibov.19 februar 2011 |

KULTURAPestro dogajanjev Glasbeni šoli Murska SobotaAleksandra GrahV minulih zimskih tednih je bilo dogajanjev murskosoboški glasbenišoli zelo pestro. Tako so v šoli doživelipremiero baletnih predstav »Naobisku v živalskem vrtu« in »Peter involk« Sergeja Prokofjeva, ki ju je izvedelbaletni oddelek pod vodstvommentoric Mihaele Matis in LjiljaneKeča Rošker.V predstavi, ki je doživela štiriponovitve, so sodelovali 77 balerin,en baletnik in tehničnisodelavci. Med 21. in 22. januarjemje potekal tretji festivalmladih pianistov Štrkci za klavirjem,na katerem sodelujejoučenci klavirja iz glasbenih šoliz Gornje Radgone, Lendave,Ljutomera in Murske Sobote.»Namen festivala je dodatnovzpodbuditi učence za delo, posledičnopa tudi doseganje višjihrezultatov, kakovostnejše inveč znanja, vzgoja in izobraženoobčinstvo, ki bo prepoznalo kakovostnoglasbo, in ne nazadnjeizmenjava izkušenj,« je povedalaravnateljica Erna Lukač. V okvirufestivala so potekali tekmovanjepianistov v vseh razredihnižje in višje stopnje osnovnegaglasbenega izobraževanja termojstrske delavnice s priznanopianistko in pedagoginjo SótiSzobonya Emöke iz Madžarske.Festival so zaključili s podelitvijopriznanj in s koncertom iz ciklaMednarodni pianissimo društvaklavirskih pedagogov SlovenijeEPTA. Nastopila je pianistkaTjaša Šulc, ki je dodiplomskiin podiplomski študij končala vZagrebu ter v času študija prejelaveč nagrad na državnih in mednarodnihtekmovanjih.Od 27. do 30. januarja so na šolipotekale mojstrske delavnice zaučence harmonike, ki jih je vodilaharmonikarka Ksenija Sidorova,ki je leta 2009 diplomirala kotdrugi najboljši študent Kraljeveglasbene akademije v Londonu.Sidorova je dobitnica posebnenagrade za originalni doprinos vrazvoju in evoluciji glasbe za harmoniko.V Glasbeni šoli MurskaSobota so v novo leto vstopilipredvsem aktivno in ustvarjalno,v tej smeri želijo tudi nadaljevatiter še naprej s pestrimi dogodkizapolnjevati glasbeno ponudbo.Prva letošnja razstavaFoto kluba Murska SobotaAleksandra GrahV murskosoboškem Foto klubu –kulturnem društvu, ki se ukvarja zizrazno fotografijo, so odprli prvorazstavo v letošnjem letu.Razstava, ki jo je odprl podpredsednikIstvan Varga, je na ogledv avli knjižnice. Fotografije večinomaprikazujejo krajinskotematiko, ujeto skozi fotografskiobjektiv 15 avtorjev. Skupnoje razstavljenih 24 fotografij,ki so bile izbrane med 45 predlogi.Društvo, ki je bilo napobudo amaterskih fotografovustanovljeno decembra 1997,uspešno zapolnjuje fotografskoumetniško praznino, ki zeva vPomurju. V klubu aktivno sodelujeokrog 25 članov, ki jihdruži veselje do fotografije, mednjimi je kar nekaj izkušenih inumetniško uveljavljenih članov,ki sodelujejo tudi kot ocenjevalcifotografij na fotografskih izborihin natečajih. Člani kluba sodelujejotudi z drugimi organizacijami,med drugim z lendavskimklubom. Sodelovali so tudi primednarodnem projektu »Mura,reka, ki nas povezuje«. Nikakorne smemo pozabiti na njihovostalno sodelovanje z MIKK-om,v zadnjem času pa pogosto sodelujejotudi kot prostovoljci v HišiSadeži družbe.| februar 201120

Pokrajinski muzej Murska Sobotapribližal HirošimoKULTURASmiljan KuharSredi januarja je v Pokrajinskem muzejuMurska Sobota potekala otvoritevrazstave »Hirošima«, ki jo je pripravilmirovni muzej iz Hirošime. »Zrazstavo želimo predvsem opozoritina grozljive posledice atomske bombe,ki je Hirošimo povsem zravnala stlemi,« je povedala direktorica murskosoboškegamuzeja Metka Fujs.Razstava se ne spominja samo žrtev,temveč tudi prihodnjih generacij, kiso šele kasneje občutile grozljiveposledice eksplozije.Na razstavi so razstavili tudi pismodeklice Sadako Sasaki, kije bila v času odvržene atomskebombe stara dve leti. Čez desetlet je mlado dekle zaradi radioaktivnegasevanja zbolelo za levkemijoin še istega leta umrlo. Posmrti je postala simbol posledicjedrske vojne, njen spomenikz zlatim žerjavom v rokah pav Hirošimi stoji že vse od leta1958.Direktor Spominskega muzejav Hirošimi Kouitiru Maeda jezapisal »Na žalost spomini nanašo tragedijo povsod po svetubledijo, zaloge jedrskega orožjapa se kopičijo in posodabljajo zaše večje rušilne moči.« Ob tem jeizrazil upanje, da bodo obiskovalcirazstave doumeli realnostposledic uporabe jedrskega orožjain nujnost ukinitve te vrsteoborožitve.Afera Dreyfusv Pokrajinskem muzeju Murska SobotaBrigita BavčarAfera Dreyfus v razstaviščuPokrajinskega muzeja MurskaSobota, ki so jo odprli na predvečerspominskega dneva holokavsta, jetista, iz katere bi se lahko marsikajnaučili.Prisotni na otvoritvi smo izvedeli,da je med holokavstom, kipomeni zadnjo daritev, in dnevomšoa, razlika. Obnovili smotudi svoje znanje o tem, da francoskipisatelj Emil Zola ni pisalle znanih romanov. Njegovo jerojstvo kritičnega uma in odmevnoodprto pismo »Obtožujem«.Pred poroto na znanem procesuiz leta 1898 je izjavil: »Dreyfusje nedolžen, prisegam. Za tosem zastavil življenje, za to semzastavil čast.« Dejal pa je tudi:»Nisem hotel, da moja deželaostane v laži in krivici. Tukaj melahko obsodite. Nekega dne semi bo Francija zahvalila, da sempomagal rešiti njeno čast.«Kriva obsodba topniškega častnikaAlfreda Dreyfusa za veleizdajoje namreč leta 1894 povzročilakrizo, katere ozadje je predstavljalmočan val antisemitizma.Nasprotniki Judov s skrajne desniceso se spopadli s kritičnimiintelektualci, ki so zahtevali socialnoenakost (pravo, resnica indružba).Pomen afere Dreyfus je danessimbolno neprecenljiv, saj nasopominja na državljansko držoin upor zoper sleherno tiranijo.Tako je razstava, ki je nastala vsodelovanju z mentorjem pripredmetu Draga Braca Rotarjain seminarjem Taje Kramberger,še kako aktualna. In ni naključje,da slednja zapušča Slovenijoin odhaja raziskovat drugam.Ostajajo pa študentje, kot jeSamuel, ki bodo, upajmo, nadaljevalidelo zgodovinarke inantropologinje, ki nam je v svojemdaljšem nastopu na otvoritvirazstave strokovno približalaobravnavano temo. Sami smo seprepričali, kaj državljanska držain javna sfera pomenita v boju zapravico, na razstavi, ki so jo pripraviliDebora Burić, Nika Čokl,Katja Glažar, Urška Kavčič, SašaKramar, Boštjan Lužnik, AjdaMatičič, Alja Potokar in drugiudeleženci seminarja.Gostujoča razstava Afera Dreyfusbo v razstavišču muzeja v drugemnadstropju gradu na ogled do 13.marca 2011. Priporočam, da si joogledate, kajti čas je za organiziranoukrepanje razumnikov zoperfinančne, politične in sodniškezlorabe ter medijsko sproženeafere z namenom, da bi javnostiprikrili dejansko socialno in duhovnobedo časa, v katerem (vednoslabše) živimo brez vrednot,zaradi katerih smo sodelovali priosamosvajanju Slovenije.21 februar 2011 |

KULTURAZvezdica: otroška duša bolje ve,kaj človek zmoreŠpela HorvatVesna Radovanovič je v četrtek, 13.januarja, v knjižnici v Murski Sobotipredstavila svojo sedmo knjigo zaotroke, slikanico »Zvezdica«. Zgodbaza knjigo je nastala, ko je pisateljicasvoji hčerki pomagala pri nalogi zaangleščino, govori pa o življenjskizgodbi deklice, o boju in zmagi nadboleznijo.»Zvezdica je čisto posebna knjiga,ki je izšla zaradi moje hčerke.Je zgodba, ki je bila napisananjej oz. zanjo za eno od maturitetnihnalog za spis pri angleščini,saj je bila hčerka bolna inje težko dohajala snov. Zgodbosem zato posvetila njej kot vodilok ozdravitvi, čeprav je večni med nami,« je o knjigi, ki jeizšla pri založbi Ajda, povedalaVesna Radovanovič. »Zvezdica«je namenjena otrokom od četrtegado osmega leta, čeprav se jeob njeni predstavitvi pokazalo,da je slikanica primerna tako zanekoliko mlajše kot tudi malostarejše bralce. Knjiga daje upanje,voljo, presežek tistega, karlahko naredi samo človek – dase boriš, da premagaš bolezen inzmagaš, pravi avtorica.Z ilustratorko Kristino Krhin jepisateljica sodelovala prvič, kljubtemu pa je z njenim delom zelozadovoljna. Zgodbo je namrečoplemenitila z nežnimi barvami,pri katerih toliko bolj izstopajodramatični trenutki v temnejšihtonih. Cirkus tako ni prikazanz živahnimi barvami, kot smovajeni, da lahko deklica s svojomilino v nežnih odtenkih še posebejizstopa.Vesna Radovanovič se je z zgodbamiza najmlajše najprej srečalakot pripovedovalka pravljic, šelekasneje pa se je odločila svojeideje tudi zapisati. Največ ji pomenijopozitivni odzivi otrok,ki jih po sedmih izdanih knjigahni malo. »Navdih za zgodbejemljem iz nenehnega druženjas knjigami, po drugi strani pa segibljem med mladimi zvedavimiočkami, ki včasih same navržejokakšno idejo, ki se kasneje sprevržev zapisano zgodbo,« praviRadovanovičeva, ki prav sedajdokončuje dve novi zgodbi zanajmlajše.Hotel Diana d.o.o., Slovenska ulica 52, 9000 MurskaSobota, Telefon: 02/51 41 200, Fax: 02/51 41 245,GSM: 040-439-101, E-mail: info@hotel-diana.siwww.hotel-diana.siNAPOVED DOGODKOVOd torka: 01.03. do torka: 08.03.2011TEDEN PUSTNIH JEDI v restavraciji SKLEJCAV slaščičarni vsak dan sveži KROFIOd petka: 25.3. do nedelje: 27.3.2011DNEVI DALMATINSKE KUHINJE in GLASBEPODSTRANA pri SPLITU se PREDSTAVLJAOd ponedeljka: 18.04. do ponedeljka: 25.04.2011VELIKONOČNE PRAZNIČNE JEDI v restavraciji SKLEJCAOd petka: 15.4. do nedelje: 17.4.2011DNEVI MAKEDONSKE KUHINJE in GLASBEobčina SVETI NIKOLA se PREDSTAVLJAOd petka: 13.5. do do nedelje: 15.5.2011DNEVI ČRNOGORSKE KUHINJE in GLASBESobota: 28.05.2011SOBOŠKI BOGRAČ FESTOd petka: 17.6 do nedelje: 19.6. 2011DNEVI SRBSKE KUHINJE in GLASBEobčina PARAČIN se PREDSTAVLJASobota: 16.07.2011SOBOŠKA - DIANINA NOČJULIJ in AVGUST - (petki in sobote)Tematski glasbeni in kulinarični večeri z živo glasboali vsebinski party večeri na letni terasi pred Sklejco| februar 201122

Pomurska doktorica znanostio kitajski filozofijiKULTURAAleksandra GrahV murskosoboški knjižnici so predstaviliknjigo Prekmurke dr. JaneRošker, mednarodno priznanestrokovnjakinje mistične kitajskefilozofije. Njena knjiga »Odnos kotjedro spoznanja« ponuja vpogled vkitajsko idejno zgodovino.Knjigo, ki se dotika miselnostiod antičnih filozofskih klasikovvse do sodobnih sintez evroameriškein posttaoistične miselnosti,sta predstavili dr. Cvetka HedžetTóth in avtorica. Roškerjeva se jev uvodu knjige dotaknila razrešitveključnih zablod o vzhodnjaškimiselnosti; potencialnim bralcemtako na nazoren način prikažezgodovinski razvoj kitajske filozofije,ki se začenja v daljni antiki,natančneje v 11. stoletju pr.n. št. Avtorica je na predstavitviizpostavila nekaj ključnih dejstev,po njenem mnenju pa kitajskafilozofija še vedno ni pravilnorazumljena, saj nastopa kot nekakšenmodel »antimoderne«.»Odnos kot jedro spoznanja« ježe avtoričina deseta knjiga po vrsti,posebej pa je posvečena njenibabici. Nekaj več o izvoru filozofijeje na predstavitvi povedala dr.Cvetka Hedžet Tóth, ki je meddrugim dejala, da knjiga priznanesinologinje opozarja, da so časikulturnega imperializma na srečomimo. Hedžet Tóthova je napisalatudi članek o pričujočem delu,ki ga je naslovila »Optimističnosvetovljanstvo«, kar pomeni, dasoočenje z azijskim svetom in kulturamiže dolgo ni dezerterstvoiz Evrope. »Gre za našo svetovnokulturo, kot kulturo enega, vendarrazličnega človeka,« dodajaHedžet Tóthova.Prijatelji, hvala!Brigita BavčarKnjigo »Popotni okruški« avtoricaIvanka Klopčič Casar, ki je knjigo izdalaob pomoči Planinskega društvaMatica, pričenja z besedo prijateljiin končuje s hvala. Prijateljem inštevilnim udeležencem literarnegasrečanja v Pokrajinski in študijskiknjižnici se je zahvalila tudi v životer prebrala izbrane odlomke.Knjiga z dvema spremnimabesedama (»Antropologija popotovanj«dr. Cvetke HedžetTóth, s katero je avtorica predstavljalasvoje drugo delo, inzapis »Namesto posvetila«)je napisana v petih sklopih:Samosvoji, Zabavljivi, Sočutniin Neodjenljivi. Popestrena je sfotografijami Lada Klara, planincain sopotnika, ki je tudi avtornaslovnice. Izšla je v nakladi 250izvodov in ima na zavihku citiranTagorejev stih: »Nebo je zardeloob zori, in steza je lepa predmano. Ne vprašajte, kaj vzamems seboj. Odpravljam se na pot spraznimi rokami in pričakujočimsrcem.«Kot je bilo uvodoma slišati napredstavitvi besedila, ki ga je jezikovnopregledal in kot gostiteljnapovedal profesor Jože Vugrinec,direktor knjižnice, gre za simbolspomina na tovarištvo ter spomenikprijateljstva. Zato ga je biločutiti tudi na družabnem delusrečanja s sociologinjo, ki se poupokojitvi ljubiteljsko ukvarja spisanjem kratke proze. Pred tremileti ji je Društvo za tretje življenjskoobdobje izdalo zbirko kratkihzgodb z naslovom »Tretji polčas«.Ivanka Klopčič Casar je življenjskiizziv našla predvsem v gorah, kjerkot planinka in popotnica ubiratudi svoje poti.Fotografije: Lado Klar23 februar 2011 |

ŠPORTNa 20. podelitvi plaket najboljšim športnikomtudi olimpijec Miro CerarGeza GrabarZavod za kulturo, turizem in športMurska Sobota oziroma v njegovemokviru delujoča Športna zvezaMurska Sobota je pod pokroviteljstvomMestne občine MurskaSobota pripravila že jubilejno 20.prireditev, na kateri so podelili plaketenajboljšim za dosežke v športuv minulem letu.Posebna komisija je izbrala in naprireditvi so proglasili najboljšešportnice, športnike, športni par,klube in društva med ekipnimiin posamičnimi športi, najboljšošolo ter najboljšega športnikain športnico v šolskih športnihtekmovanjih.Uvodoma je na slovesnosti – tudiletos je bila v salonu Murska republikarestavracije Zvezda, županAnton Štihec številnim zbranim,med katerimi sta bila tudiolimpijec Miro Cerar, sicer članIzvršnega odbora Olimpijskegakomiteja Slovenije - Združenjašportnih zvez, in Sonja Poljšak,članica omenjenega odbora zazamejski šport, izrazil veseljein ponos nad uspehi in dosežkišportnic, športnikov in športnihkolektivov, ki jih je bilo tudi laniveliko. Trdno je prepričan, da jekomisija s strokovnimi sodelavcis področja športa tudi letos zapriznanja izbrala zares najboljše.Ponovil je, da se lahko mestnaobčina pohvali z največ kvadratnimimetri športnih površin naprebivalca med več kot 200 slovenskimiobčinami, občina paima glede na svojo velikost karpetkrat več zelenih površin, kakorje slovensko povprečje.Štihec je na ravni regije izpostaviltudi na nekatere pomanjkljivostiv športni infrastrukturi, saj jePomurje edina slovenska regija,ki nima atletskega stadiona standardnihdimenzij in z osmimi tekaškimistezami; med pričakovanjipa je izpostavil, da si v MurskiSoboti želijo gostiti uvodna tekmovanjaevropskega prvenstvav košarki, ki bo v Sloveniji leta2012. Po eni strani zato, ker jev mestu košarka dobro razvita,po drugi pa tudi iz razloga, ker jeregija po ekonomskih kazalnikihnajslabše razvita v državi, zato bitako podporo tudi s tega razlogalahko Pomurci pričakovali.Športnice in športnikiŽe po tradiciji se lahko v MOMurska Sobota pohvalijo z izjemnimštevilom odličnih športnicin športnikov, kar nenazadnje potrjujetudi število kategoriziranih– po kriterijih Olimpijskega komitejaSlovenije si je bodisi statusmladinskega, perspektivnega, državnegaali mednarodnega razredana podlagi doseženih lanskihrezultatov pridobilo 71 športnicin športnikov iz trinajstih različnihšportnih disciplin, lani jih jeimelo ta status 44.Sicer pa so posameznice oziromaposamezniki zelo zastopani bodisiv individualnih bodisi v ekipnihšportih, saj jih je po podatkihŠZ Murska Sobota vključenihkar 3197, in to v kar 28 različnihšportnih panogah. Število vključenihpa pomeni občuten porastv primerjavi z letom pred tem.V posamični razvrstitvi sta bilaza najboljša v MO MurskaSobota za športne dosežke v letu2010 razglašena: pri dekletih žedrugo leto zapored košarkaricaperspektivnega razreda in članicadržavne reprezentance AljaSamec, članica Košarkarskegakluba Pomurje Skiny, ki je z reprezentancoosvojila četrto mestona evropskem prvenstvu divizijeA na Slovaškem; med športnikipa je prvo mesto pripadlo članuKicboxing kluba Murska SobotaTomislavu Kološi, ki je na evropskemprvenstvu v kategoriji do84 kilogramov v Grčiji zasedeldrugo mesto.Med športnicami se je na drugomesto uvrstila članica Judo klubaMurska Sobota Karin Kerec,na tretje pa atletinja AK PanvitaUrška Martinec. Modelar iz murskosoboškegaaerokluba BoštjanBagari in judoist domačega judokluba Adrijan Gomboc pa sta seuvrstila za Kološo med športniki.Športne ekipeMed kar 127 izvajalci športnihprogramov, ki gojijo 30 različnihšportnih panog in v katere je pozadnjih podatkih vključenih kar5954 članov (3544 moških in2410 žensk), in to v posamičnihin ekipnih športih ter v športnirekreaciji, pa so tudi letos izbralipo tri najboljše kolektive iz posamičnihin po tri najboljše izkolektivnih športov.Najboljša športna ekipa v mestniobčini v letu 2010 med posamičnimišporti je zopet AK Panvita,ki je po zaslugi svojih atletinj inatletov na državnem prvenstvu vkrosu v Domžalah osvojil vseeki-| februar 201124

ŠPORTpno prvo mesto, enako na atletskempokalu Slovenije v mnogobojuna Ptuju. Sicer pa se lahkov klubu lani pohvalijo s kar 87odličji (enako kot v letu 2009), kiso jih njihovi člani osvoji na državnihin mednarodnih tekmovanjih.Šahovsko društvo RadenskaPomgrad se kot najboljši klubŠahovske zveze Slovenije za leto2010 uvršča na drugo mesto,Judo klub Murska Sobota pa z91 registriranimi tekmovalci vvseh starostnih kategorijah in skopico odmevnih uvrstitev domain v tujini na tretje mesto.V konkurenci kolektivnih športovso bile za najboljše športneekipe v minulem letu izbrane:edini prvoligaš v kolektivnihigrah – OK Galex Mir MurskaSobota, ki se s člansko ekipo uvrščamed vodilne v državi, polegtega pa ima še sedem mlajših selekcij;Košarkarski klub RadenskaCreativ Sobota Murska Sobota,član druge slovenske moške košarkarskelige, in Košarkarskiklub Pomurje Skiny MurskaSobota, ki tekmuje v ženski kadetskidržavni ligi. Na lanskemzaključnem turnirju, ki ga jegostil slednji klub v telovadniciOŠ I, so si Sobočanke priigraleodlično tretje mesto.Šolski športV program razvrstitve najboljšihje bil šestič uvrščen tudi šolskišport, kjer učenci na številnihtekmovanjih – od medobčinske,področne pa vse do državneravni, dosegajo odmevne uvrstitve.Ne kaže namreč prezreti, dašolski šport predstavlja področjez zelo razvejanim tekmovalnimsistemom, ki ga usmerja področnicenter za šolska športnatekmovanja.Za najboljšo v šolskem športuv minulem letu je bila izbranaučenka 8. a-razreda OŠ IIIMurska Sobota Simona Sedonja,ki trenira atletiko in odbojko;plavalec Nikola Geršanov, siceručenec OŠ I Murska Sobota, paje najboljši športnik v šolskemšportu v mestni občini.Med osnovnimi šolami v občini znajboljšim programom v šolskemšportu v minulem letu je bila izbranaOŠ I Murska Sobota. Kotje bilo zapisano v obrazložitvi, sešola ponaša s pestrim izboromšportnih panog v šolski športnidejavnosti in sodelovanjemv šolskih športnih tekmovanjihod občinske do državne ravniter z najvišjimi uvrstitvami natekmovanjih na ravni države vrazličnih športnih panogah. Iz tešole prihajajo državne prvakinje vženskem nogometu, finalistke državnegaprvenstva v košarki medmlajšimi deklicami, polfinalisti vdržavnem tekmovanju šol v košarkimed starejšimi deklicamiin dečki, četrtfinalisti v državnikošarki med mlajšimi dečki, šolapa je osvojila tudi peto mestona državnem tekmovanju šol vsmučanju.Sestri Sandra in Teja Rupnik,članici Plesnega kluba Zeko izVeščice, sta bili kot kategoriziranišportnici mednarodnega razredas tretjim mestom v disciplini discoparov na svetovnem prvenstvuna Češkem razglašeni za najboljšišportni par v občini v letu 2010.Miro Cerar, častni gost na slovesnosti,ki je v svoji tekmovalnikarieri v gimnastiki (konj zročaji, drog, mnogoboj) v letih1958–1970 na velikih tekmovanjihosvojil kar 30 odličij – tudidva naslova olimpijskega prvaka,štiri svetovne in 10 evropskih naslovov,je mladim dal dragocenenapotke za uspešno združevanješporta in šole. Dejal je še, da ješport kot čudovita oblika povezovanjamed ljudmi tudi odličnaiztočnica za uspešno delo vslužbi. Položil jim je na srce, dabrez vloženega truda v življenjuni rezultatov.Visoki gost je skupaj z županomin predsednikom športne zvezeStankom Kerčmarjem podelilplakete najboljšim, na koncu papodpisoval knjigo, ki jo je OKSizdal njemu v čast in so jo podeljevaliskupaj s plaketami.25 februar 2011 |

ŠPORTMura okrepljenav nadaljevanje sezoneSmiljan KuharČrno-bele sta v prestopnem rokuokrepila vratar Aleš Luk in LeonHorvat, ki se je v Mursko Sobotopreselil iz lendavske Nafte.V Murski Soboti, natančneje naFazaneriji, se Muraši pospešenopripravljajo na spomladanski delprvenstva, ki se začenja šestegamarca z gostovanjem pri devetouvrščeniekipi Roltek Dob. Muriso se v prestopnem roku priključilitrije novi igralci, medtemko sta klub zapustila dosedanjikapetan Milko Kovač in LukaIvanič. V staro gnezdo se je vrnilAleš Luk, ki je že od avgusta treniralz Muraši, iz Nafte je prišelLeon Horvat, treningom članskeekipe pa se je aktivno pridružilmladinec Matej Rogač. »Pripravena nadaljevanje sezone potekajopo načrtu in brez večjih težav.Igralci so treninge vzeli skrajnoresno, kar so pokazale tudipripravljalne tekme. Iz tekme vtekmo smo boljši, forma igralcevse dviguje, zato upam, da bosvoj vrhunec dosegla marca, kose nadaljuje prvenstvo,« je svojezadovoljstvo s trenutnim stanjemv moštvu izrazil trener črno-belihStanko Maučec.Mura je med pripravami odigralašest prijateljskih srečanj:pomerili so se s Kapfenbergom,Videotonom, Güssingom,Ljutomerom, Čardo inMeđimurjem. Prvi dve ekipista bili za črno-bele premočni,medtem ko so na vseh ostalihsrečanjih slavili Muraši, ki jihdo konca priprav čakajo še štiriprijateljske tekme, in sicer protiJagerbergu, Aluminiju (op. p.: tidve tekmi sta bili odigrani medvikendom), Nafti in Odrancem.Kar se tiče končne uvrstitve v letošnjisezoni, pa Murin strategpravi: »Zadovoljen bi bil že, čebi zadržali mesto v sredini lestvice.Če bodo igralci nadaljevali vtem ritmu in v takšni formi, pa seutegnemo že letos boriti za najvišjamesta,« in doda, da bo dodvajsetega februarja znano, če bočrno-belim spomladi lahko pomagaltudi Damjan Ošlaj, ki jev preteklosti že nosil Murin dres.Radenska Creativna pragu lige 1. BSmiljan KuharMurskosoboški košarkarji so tudipo petnajstih krogih še vedno edinaneporažena ekipa v drugi ligi.Uvrstitev v višji razred tekmovanjaje na dosegu roke.Košarkarski ples v drugi slovenskikošarkarski ligi se je nadaljevalkonec januarja. RadenskaCreativ nadaljuje tako, kot sozaključili prvi del prvenstva,torej zmagovalno. Po štirih odigranihkrogih drugega dela soše vedno prepričljivo na vrhulestvice s petnajstimi zmagamiin brez poraza. Ob tem velja dodati,da so njihovi najbližji zasledovalciTerme Olimia doživelinov poraz, tako da se je prednostPomurcev povečala na velike trizmage. Eden ključnih dvobojevza končno prvo mesto bo tako všestnajstem krogu (op. p.: ta jebil odigran minuli vikend), koigralci Radenske gostujejo ravnov Podčetrtku. Cilj, ki je bilzastavljen pred sezono, je takona dosegu roke, kapetan ekipeMitja Majc pa pravi: »Vsekakorsmo glede na trenutne rezultatena pravi poti. Prvenstvo še niodločeno, saj je treba odigrati šenekaj tekem, predvsem pa moramoše naprej trdo delati, garati invztrajati, da zadržimo prvo mesto.Eden pomembnejših delovv boju za najvišja mesta je ravnozačetek drugega dela sezone. Vteh štirih tekmah nismo storilinapake, medtem ko so se napakeprimerile konkurentom.«Razlogi za dobre letošnje igre najbi se skrivali predvsem v sestaviekipe, ki je bolje izbrana kotlani. Letos so v murskosoboškemdrugoligašu poskrbeli zadaljšo klop, tako da razpolagajos kakovostnimi zamenjavami navseh igralnih mestih, ključnegapomena pa je tudi homogenostekipe, ki je je v preteklih letihprimanjkovalo. Ekipa bo tudiprihodnje leto ostala več ali manjenaka, po mnenju kapetana pabi bila že letos povsem konkurenčnaekipam v višjem razredutekmovanja: »Ocenjujem, dabi bila letošnja ekipa sposobnauvrstitve v zgornjo polovico lestvicelige 1. B, saj je kakovosttega tekmovanja v zadnjih letihnekoliko padla. Prepričan sem,da bi s pogostejšimi vadbami inše kakšno okrepitvijo lahko krojilisam vrh lige.«| februar 201126

Ženska članska košarkase vrača v Mursko SobotoŠPORTSmiljan KuharPo nekaj letih premora so se vŽenskem košarkarskem klubuPomurje odločili za ponoven zagončlanske ekipe. V Murski Soboti smov zadnjih letih, kar se tiče ženskekošarke, lahko spremljali samo dvobojenižjih selekcij.Mlajše igralke so bile zelo uspešnein so osvajale medalje na državniravni. Zato so se v klubuodločili, da ponovno »zaživi«tudi članska ekipa. Moštvo, ki sebo letos tekmovanju v državnemprvenstvu priključilo v drugemdelu sezone, sestavljajo igralkematičnega kluba, ki nastopajo vmlajših selekcijah. Dodano vrednostdajejo nekatere bivše članice,s katerimi se je klub uspeldogovoriti za sodelovanje, sajbodo njihove izkušnje mlajšimigralkam v pomoč pri razvoju,prav tako pa se je kombinacijaizkušenj in mladosti že večkratizkazala za uspešno.Ambicije ekipe, ki pod vodstvomtrenerja Primoža Slaviča treniratrikrat tedensko, so prvotno povezanez uveljavitvijo ekipe, šelenato pride na vrsto rezultat. Vprvih letih si želijo predvsemuvrstitev nekje v sredini lestvice,kasneje pa so želje povezanes krojitvijo samega vrha v ženskičlanski košarki. Da so na pravipoti, pričajo tudi rezultati, ki sojih igralke dosegle na pripravljalnihturnirjih in tekmah. Tako sov močni konkurenci na mednarodnemturnirju na Hrvaškemosvojile drugo mesto. Na temturnirju so brez večjih težavpremagale prvoligaško ekipoRogaške, ki Sobočankam ni bilakos. Kot vse kaže, se torej marcana parket v Murski Soboti ponovnovrača tudi ženska članskakošarka.Ameriški nogometodslej tudi v Murski SobotiSmiljan KuharMurska Sobota Storks je prvi prekmurskiklub ameriškega nogometa.Onkraj luže je ta vrsta nogometa zelopriljubljena, tudi v Sloveniji pa v zadnjemčasu uživa vse več pozornosti.Mladi Sobočani, ki so navdušeninad ameriškim nogometom, sosklenili, da je čas za ustanovitevkluba tudi v Murski Soboti. »Oprvem klubu ameriškega nogometapri nas smo začeli razmišljati,ker smo med mladimiopazili vedno večje zanimanjeza ta šport. Nekaj prijateljev jenavezalo stik s komisarjem ligeRokom Grilcem in se nato odločiloza ta korak,« pravi edenpobudnikov ustanovitve klubaMarko Štumpf, ki dodaja, da sose za ime Storks, kar v slovenščinipomeni štorklje, odločili zato,ker so želeli, da je v imenu klubanekaj, kar simbolizira in predstavljaPrekmurje. Murskosoboškaekipa je tako postala sedmi klubameriškega nogometa v Sloveniji.Na prvih treningih ekipe se jezbralo med deset in petnajstigralcev, zainteresiranih pa najbi bilo že nekaj več kot dvajsetmladih, upajo pa, da bo ta številkaše narasla. Glede na to, daje šport v Sloveniji prisoten nekajmanj kot desetletje, je težkonajti usposobljen kader. Storksitrenirajo še sami, brez trenerja, vpomoč pa so jim drugi slovenskiklubi ter bivši igralci ameriškeganogometa. Upajo, da bodo pridobilidovolj sponzorskih sredstevza nakup športne opremein ostalih pripomočkov, ki jihpotrebujejo za nemoteno delovanje.Pridobivanje denarja nebo lahko, njihov adut pa naj bibilo dejstvo, da je tovrsten športv Murski Soboti novost. Polegtega, da želijo poskrbeti za popularizacijoameriškega nogometa vPomurju, pa po Štumpfovih besedahželijo klub čim prej uradnoregistrirati, saj bi jim registracijaomogočila prijave na tekmovanja.Jeseni želijo nastopiti na prvenstvufootball flag, prihodnjeleto pa se nameravajo udeležitislovenskega državnega prvenstva.27 februar 2011 |

ŠPORTDržavno prvenstvov dvoranskem hokejuGeza GrabarPo ciklusu štirih nedeljskih turnirjev– v telovadnici OŠ I so se zvrstili med9. in 30. januarjem, so znani prvaki20. prvenstva Slovenije.V najzanimivejši, članski konkurencije naslov, že desetipo vrsti, po pričakovanju odšelv Lipovce, ki so v finalu s5 : 3 ugnali ekipo Triglava izPredanovcev, čeprav so slednjivodili že z 2 : 0. Tretji so biliigralci HK Moravske Toplice.Žal je bilo tudi to tekmovanjeokrnjeno, saj so na njem nastopilele tri ekipe.Še bolj okrnjena je konkurencapri članicah, saj že vrsto let tekmujetale dve ekipi. V zaključnitekmi so bile igralke HKMoravske Toplice z 1 : 0 boljšeod tekmic iz Predanovcev in stem osvojile svoj četrti naslovdvoranskih prvakinj.Najboljši strelci prvenstva sobili pri članih Boštjan Stanko(HK Lipovci) in Mateja Grah,Andreja Rituper (obe HKTriglav Predanovci) in TanjaKönje (HK Moravske Toplice),najboljša vratarja prvenstva pasta postala Jernej Vučko (HKLipovci) in Sandra Dervarič(HK Moravske Toplice), iz istihklubov pa prihajata tudi najboljšaigralca prvenstva: RobertMesarič in Petra Dervarič.Med mladimi so bili zmagovalci:U-10 HK Lipovci, U-12,U-16 in mladinci HK TriglavPredanovci.13. mednarodni zimski krosGeza GrabarV duhu več kot desetletne tradicijeje bil predzadnji vikend v januarju naatletskem stadionu pri OŠ I zopet vznamenju mednarodnega zimskegakrosa za Kros pokal 2010/2011Avstrijska Štajerska-Pomurje.V šestih različnih disciplinah seje v nič kaj zimskih vremenskihrazmerah pomerilo 162 tekačicin tekačev iz Slovenije in Avstrije.Ti so tekmovali na progah od400 metrov (pionirji in pionirkeA), do 7000 metrov (starejšimladinci in člani).Najbolj množična udeležba jebila v osrednjih tekih na 4000in 7000 metrov, saj je na tej razdaljitekmovalo kar 82 tekačicin tekačev. Na krajši progi je bilzmagovalec Mitja Krevs, na daljšipa Vid Zevnik (oba AD ŠtajerskaMaribor), med dekleti na krajšipa Petra Race (AD Bled).Od domačih tekmovalcev se jena 7000 metrov odlikoval mladinecAleš Zver, ki je bil absolutnodrugi najhitrejši ter edini tekmovalecv tej starostni skupini; na4000 metrov pa je bila mladinkaKatja Vrdjuka absolutno druga,prav tako mladinka Špela Fujs paje osvojila četrto mesto. Sevedasta premočno zmagali v konkurencimladink.Od odmevnih uvrstitev medmladimi domačimi tekmovalcioziroma tekmovalkami veljaomeni zmago Dina Vinkoviča(pionirji A na 400 m), drugomesto Žana Kavaša (pionirjiC, 1600 m) ter tretja DanielaHarija, Simone Sedonja (pionirjioziroma pionirke D, 2400m) in Kaje Bedernjak (pionirkeA, 400 m).Šahovski turnir v BakovcihPartizan Bakovci je organiziral19. mednarodni hitropotezniturnir v šahu za pokal Krajevneskupnosti Bakovci. Med 69šahisti iz treh držav je zmagalMladen Trbojevič iz Hrvaške.Med domačimi so bili najboljšiJernej Buzeti, Boris Kovač inŠtefan Šeruga.Janko Rožman| februar 201128

GASILSTVOplačilo naEfektivna mera se lahko spremeni,če se spremenijo spremenljivkeEOM = 0%uporabljene pri izračunu. Obrestnamera je 0,00%, stroški 0,00%, minimalna vrednost kreditaje 1.500 eur, maksimalna 25.000 eur, in minimalni obrok je50 eur. Prodaja na 36 obrokov, brez obresti in brezstroškov, eom =0%. Ne velja za nakup kuhinj!R E Š I L N A,nenujni reševalni prevozi, d.o.o.Z VAMI PRI REŠEVANJU PROBLEMA PREVOZA!SANITETNI PREVOZIV VSE ZDRAVSTVENE USTANOVE PO SLOVENIJISpoštovani,smo izvajalec prevozov s koncesijo. Naša glavna dejavnost je opravljanje sanitetnihprevozov bolnikov.Razpolagamo z novimi vozili, ki so udobna, klimatizirana in opremljena za prevozsedečih bolnikov.Voznik-zdravstveni tehnik, ki bo opravil prevoz Vam pomaga;- od začetka poti-doma, da se udobno namestite,- v ustanovi v katero ste napoteni, poskrbi za oddajodokumentacije na sprejemnem okencu in seznaniosebje, da ste pripeljani,- po pregledu Vas varno in udobno odpelje domov.Kaj je potrebno urediti pred prevozom?V kolikor imate urejeno obvezno in dodatno zdravstveno zavarovanje, plača prevozvaša zavarovalnica.Potrebujete »Nalog za prevoz«, ki ga izda Vaš osebni ali napotni zdravnik in ko imatedoločen datum in uro pregleda ali terapije nas pokličete, da se dogovorimo za terminodhoda.Bakovska ulica 1Murska SobotaTel.: 02 522 35 08www.lesnina.siINFORMACIJE – NAROČILA: (041) 674 467, Janko VrbančičIzobraževanje poveljujočih operativcevregijskega poveljstva za PomurjeGeza GrabarGasilski dom v Murski Soboti je bil– odkar je poveljevanje pred dobrimletom prevzel Dušan Utroša, prizoriščeprvega tovrstnega izobraževanjagasilskega poveljujočega kadra izPomurja oziroma t. i. štabnih vajOdziv 2010.Iz vseh 21 gasilskih zvez se je seminarjana temo vodenja velikihintervencij, organiziranosti sistemavarstva pred naravnimi in drugiminesrečami v pomurski regiji, novihpravil Gasilske zveze Slovenije udeležilo85 slušateljev z obeh bregovreke Mure. Kot je pojasnil Utroša,poveljnik Gasilskega regijskegapoveljstva za Pomurje (GRPP),ki je bilo tudi organizator izobraževanja,je bil s tako množičnimodzivom poveljnikov in podpoveljnikovgasilskih zvez, občinskihin sektorskih poveljnikov, poveljnikovosrednjih enot v občinah inpomočnikov za reševanje na vodizelo zadovoljen.Da je šlo za zelo kakovostno izobraževanjetistih, ki samostojnooziroma v štabih vodijo intervencije,in je pomenilo tudi obnovitevznanj, poenotenje postopkov,pridobitev osnov za delo z medijiv izrednih razmerah ter seznanitevz novostmi na področju zaščitein reševanja, potrjuje tudi naborpredavateljev.Ob Dušanu Kosiju, tajniku GRPP,že omenjenem poveljniku Utrošiin Martinu Smodišu, vodji murskosoboškeizpostave Uprave za zaščitoin reševanje, je bil predavateljtudi poveljnik GZS Matjaž Klarič,med njimi pa sta se znašla tudinovinarja-gasilca Lidija Magdičin Andrej Bedek.Po poenotenju teoretičnih postopkovnaj bi bil po zagotovilih Utrošev letošnjem letu v oktobru, mesecupožarne varnosti, na vrsti še drugidel vaje Odziv, in sicer s pripravljenoin izvedeno praktično vajo.Kombiniranega teoretično-praktičnegaizobraževanja naj bi bilo naravni regije v prihodnjih letih vseveč, vendar poveljnik priznava, daje nekje treba začeti in da so prvikoraki ponavadi najtežji.Pri temi vodenja velikih intervencij,katerih naloge bodo v prihodnjezaradi lažjega, učinkovitejšegain preglednejšega dela zaupaneštabu GZS, Utroša upa, da dotakšnih situacij v pomurski regijinikoli ne bo prišlo. Če pa bodorazsežnosti res velike, bodo za toseveda zaprosili, enako tudi za morebitnopomoč.29 februar 2011 |

NAGRADNA KRIŽANKARešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno:KSILOFON, RUMENILO, VOK, NALIV, EŠ, ANNIKA, SREČNO, RAK, MED,RENTA, KARIKATURIST, RTIČ, ABS ZAVORE, POTRDILO, LS, OST, SNI,MLIN, NM, KOALA, ŠKAMPI, OJDIP, ULLA, READE, RS, ALKA, LUFTHANSA,USTAVA, ATI, ALTO, ODTRGANJE, CI, BABAKOVA, ČUT, IZLIZANOST, ODA,NIN, JEANS, ETTAL, UPNICA, AMOK, ELAINE, NOTKE.Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občinaMURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska SobotaČlani izdajateljskega odbora: Novi izdajateljski odbor še ni imenovanNaslovnica: ZORAN VOGRINČIČOdgovorna urednica: VIDA LUKAČJezikovni pregled: RAJKO MARINIČOblikovna zasnova: INQUA, d. o. o.Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p.Naklada: 7000 izvodovSOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu,brezplačno.Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.siTelefon: 02 525 16 19| februar 201130Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do28. februarja 2011 na naslov: Mestna občina Murska Sobota,Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križankoNagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iznjihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri.Nagrajenka križanke iz prejšnje številke:Angela Kavaš,Staneta Rozmana 1b, 9000 Murska SobotaŽrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10.

KONCERTIPetek 18.02.2011ob 19.00Petek 18.02.2011ob 21.00Sobota 19.02.2011ob 21.30Sobota 26.02.2011ob 21.30Sobota 5.03.2011ob 20.00Petek, 11.03.2011ob 20.00GLEDALIŠKE PREDSTAVETorek 15.02.2011ob 9.15 in 10.45Četrtek 17.02.2011ob 19.00Sreda 23.02.2011ob 10.00RAZSTAVETAMBURAŠKI ORKESTER DROTMANTRAŠIs pevko INGRID MÜLLER in gosti(Vstopnice 5€ v predprodaji na blagajni nove dvorane vsak delavnik med 15. in 17.uro in uro pred večernimi dogodki v novi dvorani – info v tem času: 521-43-81)METAL KLAVNICA XXIVROTTERDAM SKA JAZZ FOUNDATION + CHERKEZI UNITEDFREE MORAL AGENTS + SUBTITLEGAL GJURIN, SEVERA in HAMO – koncertna turneja DUŠA IN TELO;- vsakemu obiskovalcu bo Gal Gjurin podaril nov CD Duša in telo.(Vstopnice 12€ v predprodaji na blagajni nove dvorane vsak delavnik med 15. in 17.uro in uro pred večernimi dogodki v novi dvorani – info v tem času: 521-43-81)GIBONNI – koncert ob dnevu ženaGrajska dvoranaMurska SobotaMIKKMurska SobotaMIKKMurska SobotaMIKKMurska SobotaNova dvoranaMurska SobotaŠportna dvorana OŠ IMurska SobotaM. Brulec, S. Omerzu: KROKI IN PRIJATELJI Grajska dvoranaMurska SobotaA. Miller: SMRT TRGOVSKEGA POTNIKANova dvorana(predprodaja vstopnic na blagajni nove dvorane vsak delavnik med 15. in 17. uro in Murska Sobotauro pred večernimi dogodki v novi dvorani – info v tem času: 521-43-81 )POGLAVARJEVA SKRIVNOST, Zavod Enostavno prijatelji Telovadnica OŠ I,Murska Sobotado 24.03.2011 EVROPSKI TRIENALE MALE PLASTIKE 2010.Deljene identitete: Objekti na meji med umetnostjo in dizajnom(od 10.00 – 18.00, sobota od 9.00 – 12.00)do 13.03.2011 Razstava HIROŠIMAtorek-petek 9.00-17.00sobota in nedelja9.00-13.00do 13.03.2011, torek- Razstava AFERA DREYFUS (1894 – 1906)-petek 9.00-17.00,sobota in nedelja9.00-13.00DRUGE PRIREDITVENedelja 20.02. ob 12.00– torek 22.02. do 18.00Sobota 5.03.2011ob 19.00MIKK LAN #4PUSTNI PLESSEMINARJI, KONFERENCE, POSVETI, DELAVNICETorek 15.02.2011 ENOSTAVNA UPORABA RAČUNALNIKAob 16.00delo s podatki, prenos slik s fotoaparata…15.02., 22.02., 1.03., MIKK-ova kitarska delavnica »PRVI PRIJEM«8.03., 15.03. ob 18.00Sreda 16.02.2011 Izobraževanje:ob 16.00SETEV IN OSKRBA OKRASNIH TRAVČetrtek 17.02.2011 PREKO E-POŠTE DO SLUŽBEob 16.00Torek 22.02.2011 ENOSTAVNA UPORABA RAČUNALNIKAob 16.00spretno »surfanje« po internetuVsak ponedeljek, torek, sredo in četrtek ob 16.00; MIKK-ova bobnarska delavnica »GOVOREČI BOBNI«Vsak ponedeljek ob 16.30 in vsako sredo v mesecu ob 16.00; MIKK-ova likovna delavnica – risanjeGalerijaMurska SobotaPokrajinski muzejMurska SobotaPokrajinski muzejMurska SobotaMIKKMurska SobotaMotel ČardaBiotehniška šolaRakičanMIKKMurska SobotaBiotehniška šolaRakičanBiotehniška šolaRakičanBiotehniška šolaRakičanZa objavo dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.sobota@siol.net