Klinična imunologija, KOPB: zbornik predavanj - Bolnišnica Golnik

- v dveh primerih je bil potreben le posvet napotnega zdravnika s specialistom iz KOPA Golnik.Ker aplikacija pacienta in zdravnika vodi skozi nabor vprašanj, ki ju morata izpolniti ter skozipriporočila o nujnosti obravnave za posamezen simptom, se posledično ob oddanem naročilu generiravrsta koristnih informacij, ki omogočajo a.) sestri koordinatorki v pol krajšem času oddati (ali potrditi)termin pregleda v primerjavi s sprejemanjem naročila prek telefona (razmerje e-naročilo povprečno 2,5minuti proti telefonsko naročilo povprečno 5 minut),b.) specialistu pa omogoči pripravo na pregled v miru in to še preden spozna pacienta osebno. Na taračun pridobi specialist čas za pogovor o kompleksnejših zadevah, povezanih s pacientovimitežavami.Izkazalo se je, da je elektronsko podprto komuniciranje primerno za dogovarjanje o bolj tehničnihpodrobnostih v zvezi z zdravstveno obravnavo. Najpogosteje se aplikacijo uporablja za dogovarjanje oterminu pregleda, že opravljenih preiskavah, naročilo za dodatne preiskave, napotitve k drugemuspecialistu, skratka za storilnostno usmerjene aktivnosti, ki tako pacientu kot specialistu olajšajo deloin preprečijo nepotrebne obiske v ambulanti.Pri analizi komuniciranja prek aplikacije nismo zaznali teženj po kompleksnejšem pogovoru označilnostih bolezni, po komuniciranju o čustveno odnosnih temah, o doživljanju bolezni ali strahu, karpomeni, da smo uporabnike dobro informirali o vlogi aplikacije in da so zaznali njen pravi namen.ZAKLJUČEKPrenos dela komuniciranja med zdravniki in pacientom v področje elektronskega komuniciranjazmanjša števila nepotrebnih obiskov pri zdravniku ter posledično skrajšuje čakalne vrste, olajša delozdravniku in pripomore k večjemu zadovoljstvu tako pri pacientih kot pri zdravstvenih delavcih. Napodlagi spletne ankete, ki smo jo opravili med aktivnimi uporabniki sistema e-naročanja – pacienti inzdravniki, pa je pri obeh straneh (torej tistih, ki aplikacijo dejansko uporabljajo) opaziti pozitivni odnosdo takšne vrste komuniciranja, ki je nadzorovano in ki ne pomeni dodatnega bremena.V bodoče bomo v aplikacijo vključili preostale ambulante naše bolnišnice. Opravili smo dvepromocijski aktivnosti zdravstveni javnosti (kliničnemu oddelku in predstavnikom iz tujine), kjer soaplikacijo prepoznali kot koristno orodje in pripomoček. Prepričani smo, da se bo ta potsporazumevanja sčasoma razvila v standardno obliko komunikacije.LITERATURA1. Bošnjak D. Zdravnik mora postati sogovornik. Delo (Znanost), 30.6.2003.2. Ule M (2003). Spregledana razmerja. Maribor: Aristej.3. Ule, M (2005). Psihologija komuniciranja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.4. Baur C (2000). Limiting factors on the transformative powers of e-mail in patient-physician relationships: acritical analysis. Health Commun. 2000;12(3):239-59.46