Klinična imunologija, KOPB: zbornik predavanj - Bolnišnica Golnik

ALI JE ELEKTRONSKO PODPRTO KOMUNICIRANJE (=POSREDOVANO KOMUNICIRANJE)PRIMERNO ZA KOMUNICIRANJE O KOMPLEKSNIH ZDRAVSTVENIH PROBLEMIH?Neka samoumevna domneva je, da takšno komuniciranje ne bi bilo primerno za uspešnokomuniciranje predvsem odnosnih in čustveno kompleksnih problemov. Vendar empirični rezultati nisopovsem nedvoumno potrdili teh na videz samoumevnih domnev. Nekatere raziskavekomunikacijskega vedenja kažejo, da ljudje pogosto zelo uspešno uporabljajo informacijsko skopemedije za izvršitev kompleksnih komunikacijskih nalog (3).Prve raziskave posredovanega komuniciranja kažejo, da odsotnost neverbalnih znakov vposredovanem komuniciranju potisne v ozadje vlogo sporočevalca in omeji čustveno toplino inprijaznost interakcije, v ospredje pa stopi na vsebino in aktivnost usmerjeno komuniciranje. Zato jeposredovano medosebno komuniciranje bolj storilnostno usmerjeno kot neposredno komuniciranje.Zgodnje raziskave posredovanega komuniciranja so pripeljale do domneve, da nekateri medijiposredovanega komuniciranja laže prenašajo določene vrste sporočil. Tako je na primer elektronskoposredovano komuniciranje bolj primerno komuniciranju, ki je namenjeno vsebinskemu dogovarjanju,nadzorovanju. Na splošno naj bi veljalo, da elektronski mediji, ki so neverbalno revnejši, prenašajomanj odnosnih in podpornih sporočil in več storilnostnih in ciljno ter delovno usmerjenih sporočil.Glede na te značilnosti tudi izbiramo medije komuniciranja (3).UPORABA INTERNETA V ZDRAVSTVUNajpogostejša področja uporabe interneta v zdravstvu (4):1. uporaba sistemov kot so elektronske baze podatkov (npr. PubMed);2. uporaba računalniško podprtih sistemov za izmenjavo zdravstvenih informacij (npr. teleradiologija);3. računalniško podprte oblike komuniciranja med zdravstvenim osebjem (zlasti zdravnikom) inpacientom (e-pošta, e-aplikacije).Po svetu so se že uveljavile elektronske aplikacije za naročanje, ki pa lahko pomagajo tudi pridiagnostiki, zdravljenju oziroma svetovanju. Z letošnjim letom smo tudi v Bolnišnici Golnik – KOPAuvedli nov sistem naročanja t.i. e-naročanja, ki omogoča specialistu družinske medicine, pa tudidrugim specialistom, da prek spletnega mesta za svojega pacienta uredijo pregled v naši ambulanti inse s specialistom predhodno posvetujejo. V nadaljevanju opisujemo postopek naročila in nadaljnjekomunikacije med pacientovim osebnim zdravnikom, zdravnikom specialistom in pacientom.DELOVANJE APLIKACIJE E-NAROČANJEV sistemu e-naročanja sodelujejo zdravnik specialist, ki pacienta naroča na ambulantni pregled,pacient, bolnišnični koordinator (medicinska sestra) in izbrani specialist.Zdravnik specialist družinske medicine, oziroma zdravnik, ki pacienta naroča na ambulantnipregled, se registrira v sistem. Na svoj e-naslov nato prejme potrditveno povezavo in geslo za vstop vsistem. Pri naročanju pacienta na pregled, zdravnik posreduje vse podatke o pacientu, opišepacientov problem, morebitne že opravljene preiskave. Ob naročilu izpolni rubrike kot so napotnadiagnoza, opis problema in želeni napotki, dosedanji ukrepi in zdravljenje, spremljajoče bolezni, stalnaterapija, dieta, alergije in razvade. Sistem mu nato omogoča spremljanje statusa naročila inkomunikacijo s specialistom v Bolnišnici Golnik - KOPA, pacientom (pacienti) in bolnišničnimkoordinatorjem (s slednjim predvsem o datumih naročila). Za vse paciente, ki jih specialist družinskemedicine naroči preko sistema, lahko spremlja zgodovino obravnav v bolnišnici in dobi hitre povratneinformacije o ugotovitvah specialistov.Pacientu sistem omogoča, da uskladi najprimernejši datum obiska ter komunicira s svojim osebnimzdravnikom in/ali s specialistom glede njegovega zdravstvenega stanja in stanja zdravnikovega43