Klinična imunologija, KOPB: zbornik predavanj - Bolnišnica Golnik

ELEKTRONSKO NAROČANJE IN ELEKTRONSKE KONZULTACIJE:PREDSTAVITEV DELOVANJA E-APLIKACIJE IN DOSEDANJE IZKUŠNJEPetra Svetina Šorli, Mojca Savinšek, Barbara Štalc, Saška ZdolšekBolnišnica Golnik - Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijoV prispevku se bomo osredotočili na prenos dela komuniciranja med pacientom in zdravnikom vpodročje elektronskega komuniciranja. Zanimalo nas bodo predvsem, kakšne so značilnosti e-komuniciranja in v katerih primerih komunikacijskega procesa med zdravstvenim osebjem (zdravnikomali medicinsko sestro) in pacientom je ta komunikacija najbolj primerna. Osredotočili se bomo napredstavitev internetne aplikacije e-naročanje in delovanja le te na podlagi osemmesečnih izkušenj.UVODPrebivalci iz različnih okolij, ljudje kot pacienti se vse bolj prepoznavno »prebujajo« in različnosporočajo, da nameravajo prestopiti iz tradicionalno pasivne vloge v bolj aktivno.Raziskava iz leta 2004, v kateri je sodelovalo osem tisoč pacientov oziroma prebivalcev iz osmihevropskih držav, koordinirali pa so jo strokovnjaki inštituta Picker Europe je namreč pokazala, da želijopacienti imeti boljše stike s svojimi zdravniki, več informacij o zdravljenju in zdravstveni oskrbi terintenzivnejše sodelovanje pri sprejemanju odločitev, ki zadevajo njihovo zdravstveno varstvo. V vsehdržavah je raziskava pokazala nezadovoljstvo z dostopnostjo zdravstvenega varstva, številnisodelujoči pa so omenjali dolge čakalne dobe in premalo časa, ki so jim ga namenili zdravniki: zato nepreseneča, da so pesimistični glede prihodnosti. Približno 74 odstotkov v anketi sodelujočih je menilo,da bi pacienti morali sodelovati pri odločitvah glede zdravljenja, bodisi kot glavni akterji bodisi vsodelovanju z izvajalcem zdravstvenih storitev. Po drugi strani pa jih je samo 36 odstotkov menilo, dasi njihovi zdravniki prizadevajo vzpostaviti primeren dialog, in 45 odstotkov je bilo prepričanih, danimajo zadostnih informacij o novih načinih zdravljenja. Poleg tega je več kot polovica anketiranih – 57odstotkov – menila, da so njihove možnosti izbire srednje ali slabe (1).Komuniciranje zdravnik–pacient pa je toliko pomembnejši za zdravljenje, kolikor daljša je zdravstvenaobravnava pacienta in prav astma in nekatere druge kronične (pljučne) bolezni so tak primer, sajterjajo dolgotrajno zdravljenje. Iskanje informacij je bolj prisotno pri kroničnih pacientih, pacientih zrakom itd. Njihove bojazni so bolj konkretne in vodijo v odvisnost od zdravnikovih informacij. Pacientiiščejo informacije in želijo čim več informacij o najučinkovitejšem zdravljenju, o stranskih učinkihzdravljenja (2).Zdi se, da smo priča splošni kulturni spremembi, kjer so ljudje vse manj pripravljeni sprejeti položaj, vkaterem se jih obravnava kot pasivne prejemnike zdravstvenega varstva. Ker se zaradi naraščajočihzahtev, omejenih virov in uvajanja novih tehnologij okolje zdravstvenega varstva spreminja, se pacientividijo kot aktivni udeleženci v sistemu (1).Toda kako? Vdor interneta in sodobne informacijske tehnologije v naše življenje je tudi v zdravstvumočno spremenil delovanje dosedanjih komunikacijskih poti. Dostop do zdravstvenih storitev prekelektronskih medijev je čedalje pogostejši in čedalje pomembnejši. Komuniciranje po elektronskihmedijih pa med drugimi postaja velik izziv tudi tradicionalnemu odnosu med zdravstvenim osebjem inpacientom in se še razvija.42