KAKO ZARES POTEKA ZDRAVLJENJE S KISIKOM NA DOMUMarjana Bratkovič, Saša Kadivec, Marta Globočnik, Sabina Škrgat KristanBolnišnica <strong>Golnik</strong> – Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijoUVODZa kakovostnejšo obravnavo bolnikov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo <strong>KOPB</strong> so potrebnenaslednje dejavnosti: jasna opredelitev bolezni, epidemiološke raziskave prevalence, diagnostičnialgoritem, multidisciplinarna doživljenjska terapevtska obravnava ali rehabilitacija in aktivno ukrepanjev preventivi kajenja. (4)V slovenski epidemiološki raziskavi, ki jo je leta 2005 izvedla medijska hiša CATI, imajo zdravnikidružinske medicine med svojimi bolniki evidentiranih 5 % bolnikov z diagnozo <strong>KOPB</strong>. Zaradi <strong>KOPB</strong>umre letno v Sloveniji 500–600 oseb. (3)Tako v bolnišnici kot tudi v ambulanti lečečega zdravnika pulmologa in lečečega zdravnika mora bitiposebna pozornost posvečena bolniku, ki je na trajnem zdravljenju s kisikom na domu. V programudela skupine, ki se v Bolnišnici <strong>Golnik</strong> – KOPA ukvarja s <strong>KOPB</strong>, je oblikovanje predloga za enotnoobravnavo bolnika s <strong>KOPB</strong>, ki je na trajnem zdravljenju s kisikom na domu. V ta program bostavključena zdravnik in medicinska sestra. Cilj programa je izboljšanje vodenja te ranljive skupinebolnikov. To pa je možno le z vključevanjem bolnišnične in ambulantne ravni obravnave teh bolnikov(3).PRIPRAVA BOLNIKA S TRAJNIM ZDRAVLJENJEM S KISIKOM NA DOMU NA ODPUSTTrajno zdravljenje s kisikom na domu (TZKD) je trajno dodajanje kisika vdihanemu zraku, ki traja večkot 30 dni izven bolnišnice. Tovrstno zdravljenje se je močno razširilo na podlagi študij, ki so potrdileuspešnost TZKD pri bolnikih s <strong>KOPB</strong>. Dajanje kisika v ustrezni koncentraciji 24 ur ali vsaj več kot 17 urdnevno bistveno vpliva na kakovost in dolžino preživetja bolnikov s <strong>KOPB</strong>. V Sloveniji smo s temnačinom zdravljenja pričeli leta 1978 (2).V Bolnišnici <strong>Golnik</strong> – KOPA smo v obdobju 2006 do februarja 2007 podali 155 predlogov za TZKD.Bolniki so bili stari povprečno 76 let. Med predlaganimi za tovrstno zdravljenje so tudi bolniki s <strong>KOPB</strong>.Pred odpustom v domačo oskrbo so bolniki in svojci vključeni v zdravstvenovzgojni program.. Namenpouka je boljša poučenost bolnika in svojcev, da bi jih tako pridobili za sodelovanje pri zdravljenju inrehabilitaciji ter enoten pristop pri vodenju teh bolnikov.Z organiziranim in evidentiranim poučevanjem bolnikov, ki so kandidati za TZKD smo v bolnišnicipričeli leta 1991 (80 bolnikov). Število bolnikov, ki so se udeležili pouka je znašalo letno med 50 do100 v letih 1992 do 2001. Po tem letu je število naraslo in znaša okrog 130. Leta 2006 je šolo obiskalo176 bolnikov, v letošnjem letu pa že 138 samo do konca avgusta. Število bolnikov se je v veliki meripovečalo tudi zaradi spremenjene zakonodaje, v skladu s katero Zavod za zdravstveno zavarovanjeSlovenije (ZZZS) predvideva tovrstno zdravljenje tudi za bolnike z napredovalim pljučnim rakom inkronično respiracijsko insuficienco zaradi spremljajoče <strong>KOPB</strong>.Pouk bolnika s <strong>KOPB</strong> smo pričeli julija 2005. Leta 2006 ga je obiskovalo 94 udeležencev.Ko so bolniki in svojci poučeni o skrbi za vir kisika in prejmejo koncentrator kisika, ki ga odobripooblaščen zdravnik pri območni ZZZS, odidejo v domače okolje. Pred odobritvijo večina bolnikovkoncentrator najame.Poleg poučenosti bolnikov in svojcev o življenju z boleznijo in zdravljenju s kisikom doma jepomemben tudi nadzor nad zdravljenjem s kisikom na bolnikovem domu. Zdravstveno osebje moratako pomagati pri premostitvi vsakodnevnih težav in izvajati poleg tega tudi medicinski nadzor.34
Namen medicinskega nadzora bolnika na TZKD so ocenjevanje bolnikove zavzetosti za zdravljenje,iskanje morebitnih zapletov zdravljenja, ter stalna zdravstvena vzgoja bolnika in njegovega okolja.Dolžnost zdravnika je, da skrbi za uspešnost in varnost zdravljenja. Poleg zdravnika pa mora zabolnika skrbeti še ekipa drugih zdravstvenih delavcev: respiratorni fizioterapevt, patronažnamedicinska sestra, socialna delavka ... (1)RAZISKOVALNI DELAvgusta in septembra 2007 smo pri 31 bolnikih izvedli anketo s pomočjo strukturiranega intervjuja.Zajeti so bolniki, ki prejemajo kisik zaradi kronične respiracijske insuficience kot posledico <strong>KOPB</strong>. Predobiskom na domu smo bolnike povabili k sodelovanju. Čas obiska ni bil napovedan.Vprašanja so bila razdeljena v več sklopov. Poleg podatkov o starosti in spolu je pomembno, kateri virkisika ima bolnik, koliko časa je že na TZKD, pretok kisika v litrih na minuto, koliko ur dnevno jepriklopljen na vir kisika in ali prejema kisik v času našega obiska.Sledijo vprašanja, ki primerjajo obdobje pred in po uvedbi TZKD :- rangiranje vsakodnevnih aktivnosti glede na stopnjo dispneje pred in po uvedbi TZKD,- izraženost znakov bolezni kot so: kašelj, izkašljevanje in težka sapa,- fizične in psihične spremembe (sposobnost koncentracije, spomina, apetit, spanje),- število poslabšanj <strong>KOPB</strong>, trajanje hospitalizacije, obiski patronažne medicinske sestre inserviserja letno,- kje bolnik išče pomoč ob težavah v zvezi z boleznijo in virom kisika, urejanjem vsakodnevnihzadev,- finančni status,- kajenje,- kako prenaša kisik,- bolnikovo mnenje o poučenosti glede bolezni in rokovanja z virom kisika,- test znanja v zvezi s poznavanjem znakov poslabšanja bolezni in skrbi za koncentrator kisika.REZULTATIVključeni bolniki so bili v povprečju stari 74 let, 54% je moških, Kisik prejemajo 21 ur na dan spretokom 1,7 litra na minuto. S kisikom na domu se zdravijo 27 mesecev. Vsi prejemajo kisik prekokoncentratorja, slabih 40% ima doma še prenosno bombico. 75% bolnikov je imelo apliciran kisik tudiob času obiska.Pri primerjanju izboljšanja aktivnosti po uvedbi kisika, se je pokazalo, da bolniki po uvedbi kisikanajvečje olajšanje čutijo pri hranjenju, hoji na prostem brez pomoči, hoji v stanovanju in pri hoji poravnem 10 metrov. Pri vseh aktivnostih je v razmerju 5 stopenjske lestvice razlika skoraj za 1 stopnjo.Nobene razlike ni pri občasnem opravljanju težjih gospodinjskih del. Bolniki edino možnosti letovanjaocenjujejo slabše v primerjavi s stanjem pred uvedbo TZKD.Po uvedbi TZKD se je število hospitalizacij v primerjavi z letom pred uvedbo TZKD zmanjšalo za 10x,povprečno število dni, preživetih v bolnišnici je padlo iz 11 na 2 dni.Dva bolnika še kadita. Zdravljenje s kisikom večina prenaša brez težav (65%), 20 % ima probleme sspanjem. Večina bolnikov (80%) ocenjuje, da so dovolj poučeni o svoji bolezni, 90% jih meni, da imajodovolj znanja o ravnanju s koncentratorjem. Na šoli za vodenje bolnikov s TZKD je bilo 87% bolnikov.Izmed znakov kdaj poklicati zdravnika so se vsi odločili za težko dihanje, gnojni izmeček (84%) invisoka telesna temperatura ter zmedenost (v 61%). Slabše bi klicali ob znakih poslabšanja kot so:vznemirjenje (23%), zmanjšana moč presojanja (26%) in modrikavost (v 32%). Bolniki imajo večznanja o pogojih za namestitev in vzdrževanje koncentratorja. Več kot ¾ jih ve kako ravnati če aparat35
- Page 1 and 2: BOLNIŠNICA GOLNIK - KLINIČNI ODDE
- Page 3 and 4: IzdajateljBolnišnica Golnik - Klin
- Page 5 and 6: Jubilejno predavanje:BILI SMO DEL R
- Page 7 and 8: JUBILEJNO PREDAVANJEProf. Jurij Šo
- Page 9 and 10: 3. Pravila imamo zato, da jih krši
- Page 11 and 12: DIAGNOSTIKA IN ZDRAVLJENJEIMUNSKIH
- Page 13 and 14: vzročna terapija alergije. S SIT m
- Page 15 and 16: LITERATURA1. Kraft DD, Jutel M EDS:
- Page 17 and 18: Izbor alergena za SLIT: pršica tra
- Page 19 and 20: IV. Anafilaktični šok. Hiter poja
- Page 21 and 22: LITERATURA1. Tankersley MS.Local re
- Page 23 and 24: 1). 33 % (19) bolnikov meni da je S
- Page 25 and 26: Graf 6: Koliko strupa prejmem z eno
- Page 27 and 28: VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI IZVAJAN
- Page 29 and 30: NAVODILA ZA SAMOPOMOČ V PRIMERU PI
- Page 31 and 32: varno, 15% pa zdravilo ne bi upalo
- Page 33 and 34: NAVODILA, KI JIH POSREDUJEMO BOLNIK
- Page 35 and 36: PARTNERSKO VODENJE ASTME NA GOLNIKU
- Page 37: Priloga: Vprašalnik ACT33
- Page 41 and 42: LITERATURA1. Latkovič B. Organizac
- Page 43 and 44: NAMEN RAZISKAVEZanimalo nas je, kak
- Page 45 and 46: VPLIV ANKSIOZNOSTI IN DEPRESIVNOSTI
- Page 47 and 48: ALI JE ELEKTRONSKO PODPRTO KOMUNICI
- Page 49 and 50: Tabela 1: Prednosti in pomanjkljivo
- Page 51 and 52: BIOPSIJA KOŽE PRI KRONIČNI URTIKA
- Page 53 and 54: vnetni infiltratimunofluorescencako
- Page 55 and 56: DOPOLNJENA KLASIFIKACIJA IN NOVI PR
- Page 57 and 58: Slika 2. Dopolnjena, preurejena kla
- Page 59 and 60: DIAGNOSTIČNA IN NESPECIFIČNA VRED
- Page 61 and 62: Satje je redkost. Entiteta ni unimo
- Page 63 and 64: Slika 4. Diagnostični algoritem pr
- Page 65 and 66: sprememb. Značilnost so otočki ml
- Page 67 and 68: IMUNSKI MEHANIZMI BOLEZNI PLJUČAle
- Page 69 and 70: nevtrofilne granulocite. Posledica
- Page 71 and 72: NKT CELICE V PATOGENEZI EABAPeter K
- Page 73 and 74: kašelj produktiven-izmeček gnojav
- Page 75 and 76: Kako BAL interpretiramo?Vedno v kon
- Page 77 and 78: IDIOPATSKE INTERSTICIJSKE PNEVMONIJ
- Page 79 and 80: KORELACIJA HRCT S TESTI PLJUČNE FU
- Page 81 and 82: SISTEMSKE VEZIVNOTKIVNE BOLEZNI S P
- Page 83 and 84: a. Sistemski lupus eritematozusSind
- Page 85 and 86: ZDRAVLJENJE DIPB NEZNANE ETIOLOGIJE
- Page 87 and 88: LASTNOSTI NOVIH ALTERNATIVNIH ZDRAV
- Page 89 and 90:
DIAGNOSTIKA IN ZDRAVLJENJEIMUNSKIH
- Page 91 and 92:
ETIOLOGIJAVzrok bolezni še vedno o
- Page 93 and 94:
Med hospitaliziranimi bolniki jih j
- Page 95 and 96:
Pri branju znanstvenih poročil ali
- Page 97 and 98:
(9), ki je naslovil svoj prispevek
- Page 99 and 100:
GLUKOKORTIKOIDNA OSTEOPOROZAPetra S
- Page 101 and 102:
Slika 1: Ukrepi za zaščito kosti
- Page 103 and 104:
REHABILITACIJA PLJUČNEGA BOLNIKA Z
- Page 105 and 106:
REZULTATI RAZISKAVE CAREDMatjaž Fl
- Page 107 and 108:
ALI REZULTAT PREISKAVE SPUTUMA NA E
- Page 109 and 110:
RAZPRAVAVeč študij je pokazalo do
- Page 111 and 112:
1AP=0.000270P=0.002P=0.02ANGIOGENIN
- Page 113 and 114:
Zato se ne ve, ali so bolniki v sku
- Page 115 and 116:
Vodenje astme z meritvami bronhialn
- Page 117 and 118:
pa nekoliko zmanjšala dnevna varia
- Page 119 and 120:
10. Edward M. Erin, Brian R. Leaker
- Page 121 and 122:
NEINVAZIVNA MEHANIČNA VENTILACIJA
- Page 123 and 124:
Tabela 2: Način ventilacije in par
- Page 125 and 126:
Tabela 4: Način ventilacije in par
- Page 127 and 128:
CPAPPSFr. dih.TVMVŠt. epizodtrajan
- Page 129 and 130:
Tabela 5: Frekvenca dihanja, FiO2 i
- Page 131 and 132:
ANALIZA UMRLIH ZA KOPBSimona Slače
- Page 133 and 134:
KAJ JE BILO NOVEGA PRI KOPB V ZADNJ
- Page 135 and 136:
AKUTNO POSLABŠANJE KOPBAkutna posl
- Page 137 and 138:
13. Yang IA et al. Inhaled corticos