10.07.2015 Views

Klinična imunologija, KOPB: zbornik predavanj - Bolnišnica Golnik

Klinična imunologija, KOPB: zbornik predavanj - Bolnišnica Golnik

Klinična imunologija, KOPB: zbornik predavanj - Bolnišnica Golnik

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

PARTNERSKO VODENJE BOLNIKA Z ASTMOKatja Mohorčič, Saša Kadivec, Sabina Škrgat KristanBolnišnica <strong>Golnik</strong> – Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijoAstma je ena najpogostejših kroničnih bolezni, prevalenca med svetovnim prebivalstvom je več kot5% (1), med adolescenti celo 11%. Glede na smernice za zdravljenje astme GINA je glavni ciljzdravljenja doseči optimalno urejeno astmo, ki bi zmanjšala število akutnih poslabšanj. (1) Dobreurejenosti samo s predpisom zdravil ne moremo doseči. Rezultati raziskav so pokazali, da inhalacijskapreprečevalna zdravila redno jemlje le polovica bolnikov (2, 3) in tudi odmerjanje je drugačno kot ga jepriporočil zdravnik (4). Ko se bolnikovo stanje izboljša, bolnik nemalokrat opusti preprečevalnozdravilo in uporablja le olajševalec po potrebi zaradi hitrega učinka. Astmatsko vnetje napreduje, karvodi v poslabšanja astme. Če želimo obdržati astmo pod nadzorom, moramo odmerjanjepreprečevalnih zdravil prilagoditi aktivnosti bolezni, kar je v klinični praksi problematično. Raziskavepotrjujejo, da se št. hospitalizacij zaradi poslabšanja astme zmanjša vsaj za 40%, če bolnik zna samsebi prilagajati terapijo(5). Bolnika moramo zato a)redno izobraževati, b)ga naučiti rednegaspremljanja PEF, c)mu nuditi redne preglede pri specialistu in d)podati načrt za samozdravljenjeastme ob poslabšanjih. (6) Za uspešno spremljanje bolezni je potrebno ustvariti partnerski odnos medbolnikom in zdravstvenim timom, ki s pogostimi kontakti pomaga bolniku slediti načrtu zdravljenja (zrazličnimi možnimi načini komunikacije - preko telefona, sms sporočil, interneta.). Bolnik lahko vprimeru težav ali dvoma kontakrira zdravstveni tim in dobi ustrezne informacije. Ta način poveča tudizavzetost za zdravljenje.(7)Zaradi omejenih finančnih virov in pomanjkanja kadra se je pojavila potreba po razvoju preprostemetode, s katero bi dosegli boljši nadzor nad astmo. Tako je leta 2004 skupina ameriških zdravnikovrazvila ACT (astma control test) vprašalnik (1)ACT VPRAŠALNIK:Gre za 5 vprašanj, ki zajemajo simptome astme, porabo zdravil in vpliv astme na vsakodnevneaktivnosti v zadnjih 4 tednih (PRILOGA). Bolnik pri vsakem vprašanju izbere odgovor, ki je ocenjenmed 1 in 5 točkami. Vsota 19 točk ali manj (od skupno 25 točk) pomeni slab nadzor nad astmo. Zabolnika to pomeni, da naj prilagodi zdravljenje v skladu z navodili za samozdravljenje, ki jih je dobil prizdravniku, ali pa se posvetuje z medicinsko sestro ali celo z zdravnikom. Če pa je astma podnadzorom, nadaljuje zdravljenje astme po ustaljenih navodilih.Raziskovalci so ugotovili večjo korelacijo med točkami po ACT vprašalniku in specialistovim mnenjemo urejenosti astme kot med FEV1 in specialistovim mnenjem, vendar so dosegli najboljšo korelacijo,če so upoštevali FEV1 in ACT hkrati. (1) V nedavni raziskavi so tudi potrdili, da je ACT uporabnoorodje za opredelitev bolnikov z urejeno oz. neurejeno astmo (8).NAČRT SAMOZDRAVLJENJA ASTMEZa dober nadzor nad simptomi astme je bil nujen tudi razvoj individualnega »plana zdravljenja, ki gabolnik uporabi ob poslabšanjih astme«. To pomeni, da bolnik prepozna že prve simptome poslabšanjabolezni in pojača zdravljenje glede na plan, ki mu ga napiše zdravnik. (1) Načrt mora vsebovatinaslednje informacije: kdaj povečati terapijo (glede na simptome ali na PEF), kako in za koliko časapovečati odmerek IGK ali peroralnega GK ter kdaj obiskati strokovno pomoč.30

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!