PARTNERSKO VODENJE BOLNIKA Z ASTMOKatja Mohorčič, Saša Kadivec, Sabina Škrgat KristanBolnišnica <strong>Golnik</strong> – Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijoAstma je ena najpogostejših kroničnih bolezni, prevalenca med svetovnim prebivalstvom je več kot5% (1), med adolescenti celo 11%. Glede na smernice za zdravljenje astme GINA je glavni ciljzdravljenja doseči optimalno urejeno astmo, ki bi zmanjšala število akutnih poslabšanj. (1) Dobreurejenosti samo s predpisom zdravil ne moremo doseči. Rezultati raziskav so pokazali, da inhalacijskapreprečevalna zdravila redno jemlje le polovica bolnikov (2, 3) in tudi odmerjanje je drugačno kot ga jepriporočil zdravnik (4). Ko se bolnikovo stanje izboljša, bolnik nemalokrat opusti preprečevalnozdravilo in uporablja le olajševalec po potrebi zaradi hitrega učinka. Astmatsko vnetje napreduje, karvodi v poslabšanja astme. Če želimo obdržati astmo pod nadzorom, moramo odmerjanjepreprečevalnih zdravil prilagoditi aktivnosti bolezni, kar je v klinični praksi problematično. Raziskavepotrjujejo, da se št. hospitalizacij zaradi poslabšanja astme zmanjša vsaj za 40%, če bolnik zna samsebi prilagajati terapijo(5). Bolnika moramo zato a)redno izobraževati, b)ga naučiti rednegaspremljanja PEF, c)mu nuditi redne preglede pri specialistu in d)podati načrt za samozdravljenjeastme ob poslabšanjih. (6) Za uspešno spremljanje bolezni je potrebno ustvariti partnerski odnos medbolnikom in zdravstvenim timom, ki s pogostimi kontakti pomaga bolniku slediti načrtu zdravljenja (zrazličnimi možnimi načini komunikacije - preko telefona, sms sporočil, interneta.). Bolnik lahko vprimeru težav ali dvoma kontakrira zdravstveni tim in dobi ustrezne informacije. Ta način poveča tudizavzetost za zdravljenje.(7)Zaradi omejenih finančnih virov in pomanjkanja kadra se je pojavila potreba po razvoju preprostemetode, s katero bi dosegli boljši nadzor nad astmo. Tako je leta 2004 skupina ameriških zdravnikovrazvila ACT (astma control test) vprašalnik (1)ACT VPRAŠALNIK:Gre za 5 vprašanj, ki zajemajo simptome astme, porabo zdravil in vpliv astme na vsakodnevneaktivnosti v zadnjih 4 tednih (PRILOGA). Bolnik pri vsakem vprašanju izbere odgovor, ki je ocenjenmed 1 in 5 točkami. Vsota 19 točk ali manj (od skupno 25 točk) pomeni slab nadzor nad astmo. Zabolnika to pomeni, da naj prilagodi zdravljenje v skladu z navodili za samozdravljenje, ki jih je dobil prizdravniku, ali pa se posvetuje z medicinsko sestro ali celo z zdravnikom. Če pa je astma podnadzorom, nadaljuje zdravljenje astme po ustaljenih navodilih.Raziskovalci so ugotovili večjo korelacijo med točkami po ACT vprašalniku in specialistovim mnenjemo urejenosti astme kot med FEV1 in specialistovim mnenjem, vendar so dosegli najboljšo korelacijo,če so upoštevali FEV1 in ACT hkrati. (1) V nedavni raziskavi so tudi potrdili, da je ACT uporabnoorodje za opredelitev bolnikov z urejeno oz. neurejeno astmo (8).NAČRT SAMOZDRAVLJENJA ASTMEZa dober nadzor nad simptomi astme je bil nujen tudi razvoj individualnega »plana zdravljenja, ki gabolnik uporabi ob poslabšanjih astme«. To pomeni, da bolnik prepozna že prve simptome poslabšanjabolezni in pojača zdravljenje glede na plan, ki mu ga napiše zdravnik. (1) Načrt mora vsebovatinaslednje informacije: kdaj povečati terapijo (glede na simptome ali na PEF), kako in za koliko časapovečati odmerek IGK ali peroralnega GK ter kdaj obiskati strokovno pomoč.30
PARTNERSKO VODENJE ASTME NA GOLNIKUS projektom smo pričeli v septembru 2005 v Pulmološki ambulanti v Ljubljani, na <strong>Golnik</strong>u pa oktobra2006. Zdravnik oceni, kateri bolniki so primerni za partnersko vodenje. Vsak bolnik mora opravitiastma šolo, se spoznati z ACT vprašalnikom in obvladati meritve PEF (ga dobi na naročilnico).Zdravnik bolniku napiše pisni načrt samozdravljenja astme, ki ga mora bolnik razumeti ter postaviciljno število točk na ACT. Medicinska sestra nato vsak mesec pokliče bolnika po telefonu, da skupajrešita ACT vprašalnik. Če bolnik dosega zanj predpisano ciljno število točk, nadaljuje zdravljenje poenakih navodilih, sicer pa medicinska sestra kontaktira zdravnika, ki bolnika vodi. Bolnik lahko obnastopu problema, ki ga sam ne zna rešiti, kadarkoli pokliče v ambulanto.REZULTATIV Ljubljani je vključenih 12 bolnikov, 10 na <strong>Golnik</strong>u. Skupno je vključenih 9 moških in 13 žensk, starihod 17 - 67 let (povprečna starost 38 let). Ena bolnica ni želela sodelovati pri vključitvi v raziskavo, 2bolnika (ki sta vključena v analizo) pa se tekom raziskave nista več javljala na telefon (eden po 3mesecih od vključitve, eden pa po desetih mesecih.Do sedaj je bilo opravljenih 214 testov.Vzroki vključitve v projekt niso zabeleženi v dokumentaciji. Vključitev je vedno predlagal zdravnik.Lahko bi jih razdelili v naslednje sklope:- 3 bolniki zaradi pogostih poslabšanj, ki so tudi že zahtevala hospitalizacijo- 2 bolnika zaradi težko vodljive astme s pogostimi subjektivnimi poslabšanji- 4 bolniki zato, ker po nekaj let niso prišli na kontrolo; za bolj redno spremljanje- 1 bolnik zato, ker mu je bil uvede namesto fiksne kombinacije le preprečevalec, pa se s tem nistrinjal; za spremljanje odgovora na novo terapij- 6 bolnikov takoj ob prvem odkritju astme- Pri 6 bolnikih se vzroka vključitve ne da razbratiNajvišji ciljni rezultat za bolnika je 25. Samo pri treh bolnikih so bile njihove ciljne vrednosti v časuspremljanja spremenjene-popravljene navzgor.Povprečni odstotek realizacije ciljnih rezultatov je nižji od 90% (89,7%). Trinajst bolnikov je vsaj enkratdoseglo ciljno vrednost, štirje bolniki so imeli začetni ACT test enak ciljnemu rezultatu. Povprečni časza doseg ciljnega rezultata za preostale bolnike iz te skupine je 41 dni (41,1), standardna deviacijapovprečja pa 23,6 dneva.Ker je vključena skupina bolnikov zelo heterogena, enostavnega povprečnega časa, ko bolnik dosežeciljni rezultat, ni mogoče izračunati. Nekateri imajo prvi rezultat enak ciljnemu, drugi svojega ciljnegarezultata nikoli ne dosežejo.Analiza dokumentacije pokaže, da je bila ena bolnica pred vključitvijo 2x v enem letu hospitaliziranazaradi poslabšanja astme, 1 leto po vključitvi pa nikoli.Pri osmih bolnikih, ki so bili dobro vodeni, je bila svetovana step down terapija. ( pri 7 bolnikih je bilauvedena ob kontrolnih pregledih - vedno je bila pomerjena tudi pljučna funkcija - pri enem bolniku papo telefonu glede na ACT test.) Pri dveh bolnikih ni bila svetovana sprememba terapije, čeprav soimeli že večkrat zaporedoma dosežene ciljne vrednoti ACT..Nobenega bolnika nismo izključili iz raziskave zaradi dobrega vodenja.Pri treh bolnikih je bila ob poslabšanju vrednosti ACT narejena tudi dodatna ambulantna kontrola. Pridveh bolnikih je bila ob tem izmerjena stabilna pljučna funkcija, zato terapije nismo spreminjali, prienem bolniku pa smo dejansko dokazali poslabšanje astme in pojačali terapijo.31
- Page 1 and 2: BOLNIŠNICA GOLNIK - KLINIČNI ODDE
- Page 3 and 4: IzdajateljBolnišnica Golnik - Klin
- Page 5 and 6: Jubilejno predavanje:BILI SMO DEL R
- Page 7 and 8: JUBILEJNO PREDAVANJEProf. Jurij Šo
- Page 9 and 10: 3. Pravila imamo zato, da jih krši
- Page 11 and 12: DIAGNOSTIKA IN ZDRAVLJENJEIMUNSKIH
- Page 13 and 14: vzročna terapija alergije. S SIT m
- Page 15 and 16: LITERATURA1. Kraft DD, Jutel M EDS:
- Page 17 and 18: Izbor alergena za SLIT: pršica tra
- Page 19 and 20: IV. Anafilaktični šok. Hiter poja
- Page 21 and 22: LITERATURA1. Tankersley MS.Local re
- Page 23 and 24: 1). 33 % (19) bolnikov meni da je S
- Page 25 and 26: Graf 6: Koliko strupa prejmem z eno
- Page 27 and 28: VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI IZVAJAN
- Page 29 and 30: NAVODILA ZA SAMOPOMOČ V PRIMERU PI
- Page 31 and 32: varno, 15% pa zdravilo ne bi upalo
- Page 33: NAVODILA, KI JIH POSREDUJEMO BOLNIK
- Page 37 and 38: Priloga: Vprašalnik ACT33
- Page 39 and 40: Namen medicinskega nadzora bolnika
- Page 41 and 42: LITERATURA1. Latkovič B. Organizac
- Page 43 and 44: NAMEN RAZISKAVEZanimalo nas je, kak
- Page 45 and 46: VPLIV ANKSIOZNOSTI IN DEPRESIVNOSTI
- Page 47 and 48: ALI JE ELEKTRONSKO PODPRTO KOMUNICI
- Page 49 and 50: Tabela 1: Prednosti in pomanjkljivo
- Page 51 and 52: BIOPSIJA KOŽE PRI KRONIČNI URTIKA
- Page 53 and 54: vnetni infiltratimunofluorescencako
- Page 55 and 56: DOPOLNJENA KLASIFIKACIJA IN NOVI PR
- Page 57 and 58: Slika 2. Dopolnjena, preurejena kla
- Page 59 and 60: DIAGNOSTIČNA IN NESPECIFIČNA VRED
- Page 61 and 62: Satje je redkost. Entiteta ni unimo
- Page 63 and 64: Slika 4. Diagnostični algoritem pr
- Page 65 and 66: sprememb. Značilnost so otočki ml
- Page 67 and 68: IMUNSKI MEHANIZMI BOLEZNI PLJUČAle
- Page 69 and 70: nevtrofilne granulocite. Posledica
- Page 71 and 72: NKT CELICE V PATOGENEZI EABAPeter K
- Page 73 and 74: kašelj produktiven-izmeček gnojav
- Page 75 and 76: Kako BAL interpretiramo?Vedno v kon
- Page 77 and 78: IDIOPATSKE INTERSTICIJSKE PNEVMONIJ
- Page 79 and 80: KORELACIJA HRCT S TESTI PLJUČNE FU
- Page 81 and 82: SISTEMSKE VEZIVNOTKIVNE BOLEZNI S P
- Page 83 and 84: a. Sistemski lupus eritematozusSind
- Page 85 and 86:
ZDRAVLJENJE DIPB NEZNANE ETIOLOGIJE
- Page 87 and 88:
LASTNOSTI NOVIH ALTERNATIVNIH ZDRAV
- Page 89 and 90:
DIAGNOSTIKA IN ZDRAVLJENJEIMUNSKIH
- Page 91 and 92:
ETIOLOGIJAVzrok bolezni še vedno o
- Page 93 and 94:
Med hospitaliziranimi bolniki jih j
- Page 95 and 96:
Pri branju znanstvenih poročil ali
- Page 97 and 98:
(9), ki je naslovil svoj prispevek
- Page 99 and 100:
GLUKOKORTIKOIDNA OSTEOPOROZAPetra S
- Page 101 and 102:
Slika 1: Ukrepi za zaščito kosti
- Page 103 and 104:
REHABILITACIJA PLJUČNEGA BOLNIKA Z
- Page 105 and 106:
REZULTATI RAZISKAVE CAREDMatjaž Fl
- Page 107 and 108:
ALI REZULTAT PREISKAVE SPUTUMA NA E
- Page 109 and 110:
RAZPRAVAVeč študij je pokazalo do
- Page 111 and 112:
1AP=0.000270P=0.002P=0.02ANGIOGENIN
- Page 113 and 114:
Zato se ne ve, ali so bolniki v sku
- Page 115 and 116:
Vodenje astme z meritvami bronhialn
- Page 117 and 118:
pa nekoliko zmanjšala dnevna varia
- Page 119 and 120:
10. Edward M. Erin, Brian R. Leaker
- Page 121 and 122:
NEINVAZIVNA MEHANIČNA VENTILACIJA
- Page 123 and 124:
Tabela 2: Način ventilacije in par
- Page 125 and 126:
Tabela 4: Način ventilacije in par
- Page 127 and 128:
CPAPPSFr. dih.TVMVŠt. epizodtrajan
- Page 129 and 130:
Tabela 5: Frekvenca dihanja, FiO2 i
- Page 131 and 132:
ANALIZA UMRLIH ZA KOPBSimona Slače
- Page 133 and 134:
KAJ JE BILO NOVEGA PRI KOPB V ZADNJ
- Page 135 and 136:
AKUTNO POSLABŠANJE KOPBAkutna posl
- Page 137 and 138:
13. Yang IA et al. Inhaled corticos