KliniÄna imunologija, KOPB: zbornik predavanj - BolniÅ¡nica Golnik
KliniÄna imunologija, KOPB: zbornik predavanj - BolniÅ¡nica Golnik KliniÄna imunologija, KOPB: zbornik predavanj - BolniÅ¡nica Golnik
ZDRAVSTVENA VZGOJA BOLNIKA NA IMUNOTERAPIJINatalija Edelbaher, Nissera Bajrovič, Karmen ČesenBolnišnica Golnik – Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijoSpecifična imunoterapija (SIT) je metoda zdravljenja pri kateri z vnosom alergena v telo zmanjšamoimunsko in klinično odzivnost ob stiku z alergenom in tako zmanjšamo simptome alergijske bolezni (1).Postopek je podoben vakcinaciji, izvajamo jo s podkožnimi injekcijami alergena, SIT za pelode pa tudikot sublingvalno aplikacijo alergena. SIT začnemo z majhnimi odmerki alergena, ki jih nato v dnevnihali tedenskih intervalih povečujemo do vzdrževalnega odmerka. Vzdrževalni odmerki vsebujejo večjokoličino alergena, kot ji je bolnik normalno izpostavljen. Izvajamo jo 3-5 let. Njen učinek pa spremljamos kliničnimi parametri. Indicirana je za zdravljenje bolnikov z alergijskim rinokonjuktivitisom, ki imajo,kljub rednemu jemanju terapije in izogibanju alergenu, še vedno težave, ob pridruženi blagi astmi, obanafilaktični reakciji 3. in 4. stopnje po Muellerju po piku žuželke, izjemoma pri posebnih skupinahbolnikov tudi pri blažji sistemski reakciji.Zdravljenje z imunoterpijo je dokazano učinkovito in varno, vendar pa moramo biti zaradi možnihzapletov in stranskih učinkov zdravljenja previdni. Zapleti SIT so: utrujenost, lokalna oteklina, redkejšizaplet pa je anafilaksa ( večina v 30 min po injekciji, vsi v 2 urah). V literaturi so opisni tudi smrtniprimeri. Večina smrti je posledica nepravilnega izvajanja SIT. Kasni zapleti SIT so običajno blagi.(lokalne reakcije). Zaradi dolgotrajnosti zdravljenja in možnih zapletov je pomembno, da je bolnikdobro seznanjen z zdravljenjem in da zna v primeru zapletov primerno ukrepati. Pred uvedbozdravljenja s SIT zdravnik bolniku pojasni kaj je SIT, kako bo potekala, kakšna je njena uspešnost inmožni zapleti. Bolnik prejme tudi pisna navodila, podpisati mora obrazec, da se strinja s predvidenoterapijo. Izobraževanje bolnika pa se s tem ne sme zaključiti, potekati mora kontinuirano, polegzdravnika pa je tu izredno pomembna tudi vloga medicinske sestre. Približno 0.5% ljudi ima po pikužuželk iz reda kožekrilcev sistemsko preobčutljivostno reakcijo (3). SIT za strupe žuželk uvajamo vbolnišnici, v Sloveniji na KOPA Golnik. 90% bolnikov po imunoterapiji nima več anafilaktične reakcijepo piku kožekrilca, pri ostalih pa je reakcija blažja kot pred imunoterapijo (2). Kljub temu je še vednopomembno, da se bolnik izogiba aktivnostim, ki povečujejo tveganje za ponoven pik žuželke, da imapri sebi set tablet za samopomoč pri anafilaksi in adrenalin v avtoinjektorju.Želeli smo preveriti kako smo bili uspešni pri izobraževanju naših bolnikov. Zato smo opravilianonimno anketo, ki smo jo poslali na dom 100 bolnikom, ki prejemajo SIT za strupe žuželk. Poslalismo jo 40 bolnikom, ki SIT prejemajo v alergološki ambulanti Pljučnega oddelka UKC Maribor in 60bolnikom, ki prejemajo SIT v alergološki ambulanti na KOPA Golnik. V anketi smo bolnike prosili, danam odgovorijo na 15 vprašanj (Priloga 1). Do 12.9.07 smo prejeli 57 odgovorov. Odgovorilo nam je27 žensk in 30 moških (Graf 1). Povprečna starost anketirancev je bila 48,2 let ( od 18 do 76 let ). 24jih je utrpelo anafilaktično reakcijo po piku čebele, 24 po piku ose in 6 po piku sršena in 3 bolniki popiku ose in po piku čebele (Graf 2). SIT prejema 8 bolnikov manj kot 1 leto, 11 bolnikov 1-2 leti, 17bolnikov 2-3 leta, 13 bolnikov 3-4 leta, 4 bolniki 4-5 let in 4 bolniki več kot 5 let ( Graf 3). Ugotovilismo, da smo ob prvem pregledu v alergološki ambulanti 86 odstotkov ( 49) bolnikov opremili s setomza samopomoč (Medrol 64 mg in 2 tbl antihistaminika), le 37 odstotkov (21) bolnikov pa je prejelo tudirecept za adrenalinski avtoinjektor (garfikon 4).Na vprašanje kaj bi naredili ob ponovnem piku žuželke po piku katere so utrpeli anafilaktično reakcijo,so samo trije bolniki odgovorili, da bi najprej opazovali kaj se bo zgodilo nato pa bi v primeru reakcijevzeli tablete iz seta za samopomoč in poiskali zdravniško pomoč. Večina bolnikov bi takoj ob pikuvzela set za samopomoč, vendar pa jih bi le polovica od teh nato poiskala zdravniško pomoč (tabela18
1). 33 % (19) bolnikov meni da je SIT vedno učinkovita, 5 odstotkov je odgovorilo da ne ve, 62odstotkov pa meni da SIT ni vedno učinkovita.Prav tako 33 odstotkov bolnikov meni da ob aplikaciji SIT prejmejo manj strupa, kot ga dobijo ob pikuene ose ali čebele, 10 odstotkov ni vedelo odgovora na to vprašanje, 5 odstotkov pa na vprašanje niodgovorilo (Graf 6).Na vprašanje zakaj SIT ne zaključimo že po 1 letu, je 39 anketirancev odgovorilo, da terapija v temprimeru ne bi bila učinkovita (tabela 2).93 odstotkov bolnikov ve, da v primeru znakov okužbe ne sme prejeti injekcije. Večina bolnikov sezaveda, da je potrebno SIT prejemati na redne razmake in da razmakov ne smemo podaljševati. Le 4bolniki so imeli v tem času predpisano dodatno terapijo, nihče o tem ni informiral alergologa. Trije soprejeli antidepresive, eden zdravilo za zdravljenje hipertrofije prostate.ZAKLJUČEKZ analizo ankete ugotavljamo, da so naši bolniki dokaj dobro seznanjeni s SIT. Zelo smo zadovoljni,da so naši bolniki v tako velikem odstotku odgovorili na poslani vprašalnik. To govori v prid visokimotiviranosti teh bolnikov za zdravljenje. Analiza pa je pokazala tudi nekaj pomanjkljivosti v vzgojinaših bolnikov. Menimo, da smo bili nekoliko manj uspešni pri podajanju navodil o ukrepanju obponovnem piku žuželke, saj se premalo bolnikov zaveda, da zaradi visoke uspešnosti SIT ni potrebno,da nujno takoj vzamejo tablete iz seta za samopomoč. Prav tako je nenavadno visok odstotekanketiranih prepričan, da ob imunoterapiji prejme manj strupa kot ob piku žuželke. Večina bolnikov ve,da je terapija dolgotrajna in da je pomembno da se jo prejema na predpisane datume. Več bolnikov bimorali že ob prvem pregledu opremiti z adrenalinom v avtoinjektorju.Graf 1: Število žensk in moških, ki so odgovorili na anketo6050403020ženskimoški1001Graf 2:3025201510osačebelasršenosa in čebela50žuželka po kateri so bolniki utrpeli anafilaktično reakcijo19
- Page 1 and 2: BOLNIŠNICA GOLNIK - KLINIČNI ODDE
- Page 3 and 4: IzdajateljBolnišnica Golnik - Klin
- Page 5 and 6: Jubilejno predavanje:BILI SMO DEL R
- Page 7 and 8: JUBILEJNO PREDAVANJEProf. Jurij Šo
- Page 9 and 10: 3. Pravila imamo zato, da jih krši
- Page 11 and 12: DIAGNOSTIKA IN ZDRAVLJENJEIMUNSKIH
- Page 13 and 14: vzročna terapija alergije. S SIT m
- Page 15 and 16: LITERATURA1. Kraft DD, Jutel M EDS:
- Page 17 and 18: Izbor alergena za SLIT: pršica tra
- Page 19 and 20: IV. Anafilaktični šok. Hiter poja
- Page 21: LITERATURA1. Tankersley MS.Local re
- Page 25 and 26: Graf 6: Koliko strupa prejmem z eno
- Page 27 and 28: VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI IZVAJAN
- Page 29 and 30: NAVODILA ZA SAMOPOMOČ V PRIMERU PI
- Page 31 and 32: varno, 15% pa zdravilo ne bi upalo
- Page 33 and 34: NAVODILA, KI JIH POSREDUJEMO BOLNIK
- Page 35 and 36: PARTNERSKO VODENJE ASTME NA GOLNIKU
- Page 37 and 38: Priloga: Vprašalnik ACT33
- Page 39 and 40: Namen medicinskega nadzora bolnika
- Page 41 and 42: LITERATURA1. Latkovič B. Organizac
- Page 43 and 44: NAMEN RAZISKAVEZanimalo nas je, kak
- Page 45 and 46: VPLIV ANKSIOZNOSTI IN DEPRESIVNOSTI
- Page 47 and 48: ALI JE ELEKTRONSKO PODPRTO KOMUNICI
- Page 49 and 50: Tabela 1: Prednosti in pomanjkljivo
- Page 51 and 52: BIOPSIJA KOŽE PRI KRONIČNI URTIKA
- Page 53 and 54: vnetni infiltratimunofluorescencako
- Page 55 and 56: DOPOLNJENA KLASIFIKACIJA IN NOVI PR
- Page 57 and 58: Slika 2. Dopolnjena, preurejena kla
- Page 59 and 60: DIAGNOSTIČNA IN NESPECIFIČNA VRED
- Page 61 and 62: Satje je redkost. Entiteta ni unimo
- Page 63 and 64: Slika 4. Diagnostični algoritem pr
- Page 65 and 66: sprememb. Značilnost so otočki ml
- Page 67 and 68: IMUNSKI MEHANIZMI BOLEZNI PLJUČAle
- Page 69 and 70: nevtrofilne granulocite. Posledica
- Page 71 and 72: NKT CELICE V PATOGENEZI EABAPeter K
1). 33 % (19) bolnikov meni da je SIT vedno učinkovita, 5 odstotkov je odgovorilo da ne ve, 62odstotkov pa meni da SIT ni vedno učinkovita.Prav tako 33 odstotkov bolnikov meni da ob aplikaciji SIT prejmejo manj strupa, kot ga dobijo ob pikuene ose ali čebele, 10 odstotkov ni vedelo odgovora na to vprašanje, 5 odstotkov pa na vprašanje niodgovorilo (Graf 6).Na vprašanje zakaj SIT ne zaključimo že po 1 letu, je 39 anketirancev odgovorilo, da terapija v temprimeru ne bi bila učinkovita (tabela 2).93 odstotkov bolnikov ve, da v primeru znakov okužbe ne sme prejeti injekcije. Večina bolnikov sezaveda, da je potrebno SIT prejemati na redne razmake in da razmakov ne smemo podaljševati. Le 4bolniki so imeli v tem času predpisano dodatno terapijo, nihče o tem ni informiral alergologa. Trije soprejeli antidepresive, eden zdravilo za zdravljenje hipertrofije prostate.ZAKLJUČEKZ analizo ankete ugotavljamo, da so naši bolniki dokaj dobro seznanjeni s SIT. Zelo smo zadovoljni,da so naši bolniki v tako velikem odstotku odgovorili na poslani vprašalnik. To govori v prid visokimotiviranosti teh bolnikov za zdravljenje. Analiza pa je pokazala tudi nekaj pomanjkljivosti v vzgojinaših bolnikov. Menimo, da smo bili nekoliko manj uspešni pri podajanju navodil o ukrepanju obponovnem piku žuželke, saj se premalo bolnikov zaveda, da zaradi visoke uspešnosti SIT ni potrebno,da nujno takoj vzamejo tablete iz seta za samopomoč. Prav tako je nenavadno visok odstotekanketiranih prepričan, da ob imunoterapiji prejme manj strupa kot ob piku žuželke. Večina bolnikov ve,da je terapija dolgotrajna in da je pomembno da se jo prejema na predpisane datume. Več bolnikov bimorali že ob prvem pregledu opremiti z adrenalinom v avtoinjektorju.Graf 1: Število žensk in moških, ki so odgovorili na anketo6050403020ženskimoški1001Graf 2:3025201510osačebelasršenosa in čebela50žuželka po kateri so bolniki utrpeli anafilaktično reakcijo19