Klinična imunologija, KOPB: zbornik predavanj - Bolnišnica Golnik

ZDRAVSTVENA VZGOJA BOLNIKA NA IMUNOTERAPIJINatalija Edelbaher, Nissera Bajrovič, Karmen ČesenBolnišnica Golnik – Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijoSpecifična imunoterapija (SIT) je metoda zdravljenja pri kateri z vnosom alergena v telo zmanjšamoimunsko in klinično odzivnost ob stiku z alergenom in tako zmanjšamo simptome alergijske bolezni (1).Postopek je podoben vakcinaciji, izvajamo jo s podkožnimi injekcijami alergena, SIT za pelode pa tudikot sublingvalno aplikacijo alergena. SIT začnemo z majhnimi odmerki alergena, ki jih nato v dnevnihali tedenskih intervalih povečujemo do vzdrževalnega odmerka. Vzdrževalni odmerki vsebujejo večjokoličino alergena, kot ji je bolnik normalno izpostavljen. Izvajamo jo 3-5 let. Njen učinek pa spremljamos kliničnimi parametri. Indicirana je za zdravljenje bolnikov z alergijskim rinokonjuktivitisom, ki imajo,kljub rednemu jemanju terapije in izogibanju alergenu, še vedno težave, ob pridruženi blagi astmi, obanafilaktični reakciji 3. in 4. stopnje po Muellerju po piku žuželke, izjemoma pri posebnih skupinahbolnikov tudi pri blažji sistemski reakciji.Zdravljenje z imunoterpijo je dokazano učinkovito in varno, vendar pa moramo biti zaradi možnihzapletov in stranskih učinkov zdravljenja previdni. Zapleti SIT so: utrujenost, lokalna oteklina, redkejšizaplet pa je anafilaksa ( večina v 30 min po injekciji, vsi v 2 urah). V literaturi so opisni tudi smrtniprimeri. Večina smrti je posledica nepravilnega izvajanja SIT. Kasni zapleti SIT so običajno blagi.(lokalne reakcije). Zaradi dolgotrajnosti zdravljenja in možnih zapletov je pomembno, da je bolnikdobro seznanjen z zdravljenjem in da zna v primeru zapletov primerno ukrepati. Pred uvedbozdravljenja s SIT zdravnik bolniku pojasni kaj je SIT, kako bo potekala, kakšna je njena uspešnost inmožni zapleti. Bolnik prejme tudi pisna navodila, podpisati mora obrazec, da se strinja s predvidenoterapijo. Izobraževanje bolnika pa se s tem ne sme zaključiti, potekati mora kontinuirano, polegzdravnika pa je tu izredno pomembna tudi vloga medicinske sestre. Približno 0.5% ljudi ima po pikužuželk iz reda kožekrilcev sistemsko preobčutljivostno reakcijo (3). SIT za strupe žuželk uvajamo vbolnišnici, v Sloveniji na KOPA Golnik. 90% bolnikov po imunoterapiji nima več anafilaktične reakcijepo piku kožekrilca, pri ostalih pa je reakcija blažja kot pred imunoterapijo (2). Kljub temu je še vednopomembno, da se bolnik izogiba aktivnostim, ki povečujejo tveganje za ponoven pik žuželke, da imapri sebi set tablet za samopomoč pri anafilaksi in adrenalin v avtoinjektorju.Želeli smo preveriti kako smo bili uspešni pri izobraževanju naših bolnikov. Zato smo opravilianonimno anketo, ki smo jo poslali na dom 100 bolnikom, ki prejemajo SIT za strupe žuželk. Poslalismo jo 40 bolnikom, ki SIT prejemajo v alergološki ambulanti Pljučnega oddelka UKC Maribor in 60bolnikom, ki prejemajo SIT v alergološki ambulanti na KOPA Golnik. V anketi smo bolnike prosili, danam odgovorijo na 15 vprašanj (Priloga 1). Do 12.9.07 smo prejeli 57 odgovorov. Odgovorilo nam je27 žensk in 30 moških (Graf 1). Povprečna starost anketirancev je bila 48,2 let ( od 18 do 76 let ). 24jih je utrpelo anafilaktično reakcijo po piku čebele, 24 po piku ose in 6 po piku sršena in 3 bolniki popiku ose in po piku čebele (Graf 2). SIT prejema 8 bolnikov manj kot 1 leto, 11 bolnikov 1-2 leti, 17bolnikov 2-3 leta, 13 bolnikov 3-4 leta, 4 bolniki 4-5 let in 4 bolniki več kot 5 let ( Graf 3). Ugotovilismo, da smo ob prvem pregledu v alergološki ambulanti 86 odstotkov ( 49) bolnikov opremili s setomza samopomoč (Medrol 64 mg in 2 tbl antihistaminika), le 37 odstotkov (21) bolnikov pa je prejelo tudirecept za adrenalinski avtoinjektor (garfikon 4).Na vprašanje kaj bi naredili ob ponovnem piku žuželke po piku katere so utrpeli anafilaktično reakcijo,so samo trije bolniki odgovorili, da bi najprej opazovali kaj se bo zgodilo nato pa bi v primeru reakcijevzeli tablete iz seta za samopomoč in poiskali zdravniško pomoč. Večina bolnikov bi takoj ob pikuvzela set za samopomoč, vendar pa jih bi le polovica od teh nato poiskala zdravniško pomoč (tabela18