Klinična imunologija, KOPB: zbornik predavanj - Bolnišnica Golnik

Klinična imunologija, KOPB: zbornik predavanj - Bolnišnica Golnik Klinična imunologija, KOPB: zbornik predavanj - Bolnišnica Golnik

klinika.golnik.si
from klinika.golnik.si More from this publisher
10.07.2015 Views

STRANSKI UČINKI SUBKUTANE SPECIFIČNE IMUNOTERAPIJEKatja Adamič, Nissera Bajrović, Mihaela Zidarn, Mitja KošnikBolnišnica Golnik – Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijoUVODSubkutano specifično imunoterapijo (SCIT) izvajamo z inhalacijskimi alergeni ter s strupomkožekrilcev. Imunoterapijo z inhalacijskimi alergeni uvajamo ambulantno, medtem ko imunoterapijo sstrupom kožekrilcev praviloma uvajamo v bolnišnici in nato nadaljujemo ambulantno. SCIT jepovezana s stranskimi učinki, zato je pomembno upoštevati indikacije in kontraindikacije za njenouvedbo pri vsakem posamezniku. Ločimo lokalne reakcije (LR) in sistemske reakcije (SR). Pogostoststranskih učinkov je podobna pri imunoterapiji z inhalacijskimi alergeni in strupom kožekrilcev. SCIT seizvaja le v specializiranih alergoloških ambulantah v bližini ali v samih bolnišnicah, kjer je možnatakojšnja oskrba bolnika s hudo sistemsko alergijsko reakcijo. Priporočena oprema v ambulanti, kjerse izvaja SIT je stetoskop, merilec krvnega tlaka, antihistaminik in glukokortikoid v tabletah,glukokortikoid v mazilu, adrenalin, oprema za kisikovo masko s kisikom, oprema za intravenoznonadomeščanje tekočin, antihistaminik za i.v. uporabo, kortikosteroid za i.v. uporabo, vazopresorji inoprema za intubacijo in oživljanje.LOKALNE REAKCIJELR se pojavljajo na mestu vnosa alergena. Takoj po aplikaciji ali pa zapoznelo (tudi po več urah) selahko pojavi lokalno srbenje, rdečina in oteklina. Omenjene težave običajno spontano izzvenijo v nekajurah do nekaj dneh in ne potrebujejo sistemskega ali lokalnega zdravljenja. Občasno se opaža pojavpodkožnih vozličev, še posebno, če preparat vsebuje aluminij kot adjuvans. Pri večini bolnikov ta pojavsčasoma izzveni, pomagamo jim lahko z obkladki ali lokalnim glukokortikoidom v mazilu; v kolikor pabolniku povzroča neprijetne občutke lahko zamenjamo proizvajalca alergena ali prekinemo zdravljenje.Študije kažejo pogostnost velike LR pri od 26% do 86% aplikacij injekcij. LR ne napoveduje SR priposamezniku.(1,2,3)SISTEMSKE REAKCIJEZa SR smatramo vsako reakcijo ali simptom, ki se pojavi na mestu, ki je oddaljeno od mesta aplikacijealergena. SR je lahko le blaga ali fulminantna z anafilaktičnim šokom. Stopnja reakcije je običajnotežja, čim hitreje po aplikaciji alergena se pojavi. Srbenje dlani in stopal, eritem, urtikarija, rinitis,astma, bolečine v trebuhu in slabost, ki se pojavi v nekaj minutah po aplikaciji alergena napovedujehitrejši in težji potek reakcije, zato je potrebno hitro ukrepanje in zdravljenje. Sistemske reakcije lahkodelimo v takojšnje (do 30 minut) ali pozne (več kot 30 minut). Pomembno je, da zabeležimo časpojava reakcije glede na čas aplikacije alergena, ter stopnjo reakcije in njen potek.Klasifikacija sistemskih alergijskih reakcij:Brez simptomov oz. prisotnost nespecifičnih simptomov.I . Blaga sistemska reakcija kot je lokalizirana urtikarija, rinitis, blaga astma (manj kot 20% padecPEF pod normalo).II. Zmerna sistemska reakcija. Počasen začetek generalizirane urtikarije in/ali zmernoposlabšanje astme (padec PEF do 40% pod normalo).III. Huda sistemska reakcija. Hiter razvoj generalizirane urtikarije, angioedem, huda astma (večkot 40% padec PEF pod normalo).14

IV. Anafilaktični šok. Hiter pojav srbenja, rdečice, vročine, generalizirane urtikarije, stridor(angioedem), hudo poslabšanje astme, hipotenzija, trebušni krči, motnje zavesti.Incidenca nepričakovanih skoraj smrtnih reakcij v ZDA med letoma 1990 in 2001 na SCIT zinhalacijskimi alergeni je bila 23 primerov na leto ali 5.4 primerov na milijon injekcij. Najpomembnejšadejavnika tveganja sta bila predpisovanje v vrhu sezone cvetenja (46% ) in napaka pri predpisovanjuodmerka (25%). Incidenca smrtnih primerov je bila 3.4 primeri na leto ali 1 primer na 2.5 milijonovinjekcij. 15 od skupno 17 smrtnih primerov bolnikov je imelo astmo, ki je bila ocenjena kot pomembendejavnik tveganja za smrt. Ostali dejavniki tveganja za smrt so bili predpisovanje SIT med sezonskimizbruhom alergijske bolezni pri simptomatskih bolnikih, sočasno prejemanje beta-blokatorjev,predhodna SR in na novo pripravljen preparat alergena.(5,6,7,8,9,10,11,12,13)V Multicentrični študiji EAACI o stranskih učinkih SCIT s strupom kožekrilcev pri 840 bolnikih sougotovili, da je imelo sistemske stranske učinke 20% zdravljenih bolnikov, kar je bilo enakovredno1,9% injekcij med začetno fazo in 0,5% med vzdrževalno. Večina reakcij je bila blagih, le pri eni tretjinireakcij je bila potrebna terapija. Adrenalin so aplicirali pri šestih bolnikih, le enkrat je prišlo do padcakrvnega tlaka in kolapsa. Dejavniki tveganja za SR so bili ženski spol, zdravljenje s strupom čebele,hitro poviševanje odmerka. (14) SCIT s strupom čebele povzroča več SR kot SCIT s strupom ose.Možen razlog je različna kvaliteta izvlečkov strupa. V pripravkih osjega strupa je več primesinealergogenih proteinov, medtem, ko je pripravek čebeljega strupa bolj prečiščen z manj primesiostalih proteinov.Uporaba antihistaminikov pred aplikacijo alergena v uvodni oz. indukcijski fazi SCIT s strupomkožekrilcev zmanjša pogostnost ter stopnjo sistemskih alergijskih reakcij.(4) Antihistaminska zaščitalahko prekrije blažje alergijske reakcije, ki bi sicer morda vplivale na modifikacijo vzdrževalnegaodmerka. Pri bolnikih, ki so med SIT s strupom žuželk utrpeli SR, shemo nadaljevanja SIT individualnoprilagodimo in se eventuelno odločimo za povišanje vzdrževalnega odmerka alergena. Pri ostalih SITpa je SR indikacija za prenehanje imunoterapije.Pomemben dejavnik tveganja za zaplet med SCIT je simptomatska astma in ostali simptomi alergijskebolezni. Bolniki z astmo naj bi pred vsakokratno SCIT opravili meritev PEFa. Ocena bolnikovegatrenutnega zdravstvenega stanja je pomembna vsakokrat pred aplikacijo alergena.Najhujše SR po SCIT se pojavijo znotraj 30 minut po aplikaciji SCIT, opisani so posamezni primeri do40 minut po aplikaciji SCIT. Bolnika zato v ambulanti opazujemo vsaj 30 minut po aplikaciji. Bolniki zvečjim tveganjem za SR naj ostanejo na opazovanju po SCIT daj časa, oziroma naj s seboj vednonosijo avtoinjektor adrenalina.(7,8,9,15,16)Relativna kontraindikacija za izvajanje SCIT je prejemanje beta-blokatorjev, saj eventuelni zapletiSCIT pri bolnikih, ki prejemajo beta-blokatorje, potekajo podaljšano in težje, predvsem pa je oteženonjihovo zdravljenje. SCIT z inhalacijskimi alergeni ne izvajamo, če ima bolnik pomembno indikacijo zazdravljenje z beta-blokatorji. Pri SCIT s strupom kožekrilcev je potrebno individulano odločanje. Vprimeru zdravljenja arterijske hipertenzije z beta-blokatorjem se odločimo za drug antihipetenziv, težjepa je presoditi tveganje ukinitve beta-blokatorja pri ishemični bolezni srca. Študij, ki bi nam lahkopomagale pri tej odločitvi zaenkrat ni. V primeru, da se odločimo za uvedbo SCIT ob prejemanju betablokatorjev,mora biti bolnik med uvodno fazo SCIT pod posebnim nadzorom, vključno z monitoringom15

IV. Anafilaktični šok. Hiter pojav srbenja, rdečice, vročine, generalizirane urtikarije, stridor(angioedem), hudo poslabšanje astme, hipotenzija, trebušni krči, motnje zavesti.Incidenca nepričakovanih skoraj smrtnih reakcij v ZDA med letoma 1990 in 2001 na SCIT zinhalacijskimi alergeni je bila 23 primerov na leto ali 5.4 primerov na milijon injekcij. Najpomembnejšadejavnika tveganja sta bila predpisovanje v vrhu sezone cvetenja (46% ) in napaka pri predpisovanjuodmerka (25%). Incidenca smrtnih primerov je bila 3.4 primeri na leto ali 1 primer na 2.5 milijonovinjekcij. 15 od skupno 17 smrtnih primerov bolnikov je imelo astmo, ki je bila ocenjena kot pomembendejavnik tveganja za smrt. Ostali dejavniki tveganja za smrt so bili predpisovanje SIT med sezonskimizbruhom alergijske bolezni pri simptomatskih bolnikih, sočasno prejemanje beta-blokatorjev,predhodna SR in na novo pripravljen preparat alergena.(5,6,7,8,9,10,11,12,13)V Multicentrični študiji EAACI o stranskih učinkih SCIT s strupom kožekrilcev pri 840 bolnikih sougotovili, da je imelo sistemske stranske učinke 20% zdravljenih bolnikov, kar je bilo enakovredno1,9% injekcij med začetno fazo in 0,5% med vzdrževalno. Večina reakcij je bila blagih, le pri eni tretjinireakcij je bila potrebna terapija. Adrenalin so aplicirali pri šestih bolnikih, le enkrat je prišlo do padcakrvnega tlaka in kolapsa. Dejavniki tveganja za SR so bili ženski spol, zdravljenje s strupom čebele,hitro poviševanje odmerka. (14) SCIT s strupom čebele povzroča več SR kot SCIT s strupom ose.Možen razlog je različna kvaliteta izvlečkov strupa. V pripravkih osjega strupa je več primesinealergogenih proteinov, medtem, ko je pripravek čebeljega strupa bolj prečiščen z manj primesiostalih proteinov.Uporaba antihistaminikov pred aplikacijo alergena v uvodni oz. indukcijski fazi SCIT s strupomkožekrilcev zmanjša pogostnost ter stopnjo sistemskih alergijskih reakcij.(4) Antihistaminska zaščitalahko prekrije blažje alergijske reakcije, ki bi sicer morda vplivale na modifikacijo vzdrževalnegaodmerka. Pri bolnikih, ki so med SIT s strupom žuželk utrpeli SR, shemo nadaljevanja SIT individualnoprilagodimo in se eventuelno odločimo za povišanje vzdrževalnega odmerka alergena. Pri ostalih SITpa je SR indikacija za prenehanje imunoterapije.Pomemben dejavnik tveganja za zaplet med SCIT je simptomatska astma in ostali simptomi alergijskebolezni. Bolniki z astmo naj bi pred vsakokratno SCIT opravili meritev PEFa. Ocena bolnikovegatrenutnega zdravstvenega stanja je pomembna vsakokrat pred aplikacijo alergena.Najhujše SR po SCIT se pojavijo znotraj 30 minut po aplikaciji SCIT, opisani so posamezni primeri do40 minut po aplikaciji SCIT. Bolnika zato v ambulanti opazujemo vsaj 30 minut po aplikaciji. Bolniki zvečjim tveganjem za SR naj ostanejo na opazovanju po SCIT daj časa, oziroma naj s seboj vednonosijo avtoinjektor adrenalina.(7,8,9,15,16)Relativna kontraindikacija za izvajanje SCIT je prejemanje beta-blokatorjev, saj eventuelni zapletiSCIT pri bolnikih, ki prejemajo beta-blokatorje, potekajo podaljšano in težje, predvsem pa je oteženonjihovo zdravljenje. SCIT z inhalacijskimi alergeni ne izvajamo, če ima bolnik pomembno indikacijo zazdravljenje z beta-blokatorji. Pri SCIT s strupom kožekrilcev je potrebno individulano odločanje. Vprimeru zdravljenja arterijske hipertenzije z beta-blokatorjem se odločimo za drug antihipetenziv, težjepa je presoditi tveganje ukinitve beta-blokatorja pri ishemični bolezni srca. Študij, ki bi nam lahkopomagale pri tej odločitvi zaenkrat ni. V primeru, da se odločimo za uvedbo SCIT ob prejemanju betablokatorjev,mora biti bolnik med uvodno fazo SCIT pod posebnim nadzorom, vključno z monitoringom15

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!