STRANSKI UČINKI SUBKUTANE SPECIFIČNE IMUNOTERAPIJEKatja Adamič, Nissera Bajrović, Mihaela Zidarn, Mitja KošnikBolnišnica <strong>Golnik</strong> – Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijoUVODSubkutano specifično imunoterapijo (SCIT) izvajamo z inhalacijskimi alergeni ter s strupomkožekrilcev. Imunoterapijo z inhalacijskimi alergeni uvajamo ambulantno, medtem ko imunoterapijo sstrupom kožekrilcev praviloma uvajamo v bolnišnici in nato nadaljujemo ambulantno. SCIT jepovezana s stranskimi učinki, zato je pomembno upoštevati indikacije in kontraindikacije za njenouvedbo pri vsakem posamezniku. Ločimo lokalne reakcije (LR) in sistemske reakcije (SR). Pogostoststranskih učinkov je podobna pri imunoterapiji z inhalacijskimi alergeni in strupom kožekrilcev. SCIT seizvaja le v specializiranih alergoloških ambulantah v bližini ali v samih bolnišnicah, kjer je možnatakojšnja oskrba bolnika s hudo sistemsko alergijsko reakcijo. Priporočena oprema v ambulanti, kjerse izvaja SIT je stetoskop, merilec krvnega tlaka, antihistaminik in glukokortikoid v tabletah,glukokortikoid v mazilu, adrenalin, oprema za kisikovo masko s kisikom, oprema za intravenoznonadomeščanje tekočin, antihistaminik za i.v. uporabo, kortikosteroid za i.v. uporabo, vazopresorji inoprema za intubacijo in oživljanje.LOKALNE REAKCIJELR se pojavljajo na mestu vnosa alergena. Takoj po aplikaciji ali pa zapoznelo (tudi po več urah) selahko pojavi lokalno srbenje, rdečina in oteklina. Omenjene težave običajno spontano izzvenijo v nekajurah do nekaj dneh in ne potrebujejo sistemskega ali lokalnega zdravljenja. Občasno se opaža pojavpodkožnih vozličev, še posebno, če preparat vsebuje aluminij kot adjuvans. Pri večini bolnikov ta pojavsčasoma izzveni, pomagamo jim lahko z obkladki ali lokalnim glukokortikoidom v mazilu; v kolikor pabolniku povzroča neprijetne občutke lahko zamenjamo proizvajalca alergena ali prekinemo zdravljenje.Študije kažejo pogostnost velike LR pri od 26% do 86% aplikacij injekcij. LR ne napoveduje SR priposamezniku.(1,2,3)SISTEMSKE REAKCIJEZa SR smatramo vsako reakcijo ali simptom, ki se pojavi na mestu, ki je oddaljeno od mesta aplikacijealergena. SR je lahko le blaga ali fulminantna z anafilaktičnim šokom. Stopnja reakcije je običajnotežja, čim hitreje po aplikaciji alergena se pojavi. Srbenje dlani in stopal, eritem, urtikarija, rinitis,astma, bolečine v trebuhu in slabost, ki se pojavi v nekaj minutah po aplikaciji alergena napovedujehitrejši in težji potek reakcije, zato je potrebno hitro ukrepanje in zdravljenje. Sistemske reakcije lahkodelimo v takojšnje (do 30 minut) ali pozne (več kot 30 minut). Pomembno je, da zabeležimo časpojava reakcije glede na čas aplikacije alergena, ter stopnjo reakcije in njen potek.Klasifikacija sistemskih alergijskih reakcij:Brez simptomov oz. prisotnost nespecifičnih simptomov.I . Blaga sistemska reakcija kot je lokalizirana urtikarija, rinitis, blaga astma (manj kot 20% padecPEF pod normalo).II. Zmerna sistemska reakcija. Počasen začetek generalizirane urtikarije in/ali zmernoposlabšanje astme (padec PEF do 40% pod normalo).III. Huda sistemska reakcija. Hiter razvoj generalizirane urtikarije, angioedem, huda astma (večkot 40% padec PEF pod normalo).14
IV. Anafilaktični šok. Hiter pojav srbenja, rdečice, vročine, generalizirane urtikarije, stridor(angioedem), hudo poslabšanje astme, hipotenzija, trebušni krči, motnje zavesti.Incidenca nepričakovanih skoraj smrtnih reakcij v ZDA med letoma 1990 in 2001 na SCIT zinhalacijskimi alergeni je bila 23 primerov na leto ali 5.4 primerov na milijon injekcij. Najpomembnejšadejavnika tveganja sta bila predpisovanje v vrhu sezone cvetenja (46% ) in napaka pri predpisovanjuodmerka (25%). Incidenca smrtnih primerov je bila 3.4 primeri na leto ali 1 primer na 2.5 milijonovinjekcij. 15 od skupno 17 smrtnih primerov bolnikov je imelo astmo, ki je bila ocenjena kot pomembendejavnik tveganja za smrt. Ostali dejavniki tveganja za smrt so bili predpisovanje SIT med sezonskimizbruhom alergijske bolezni pri simptomatskih bolnikih, sočasno prejemanje beta-blokatorjev,predhodna SR in na novo pripravljen preparat alergena.(5,6,7,8,9,10,11,12,13)V Multicentrični študiji EAACI o stranskih učinkih SCIT s strupom kožekrilcev pri 840 bolnikih sougotovili, da je imelo sistemske stranske učinke 20% zdravljenih bolnikov, kar je bilo enakovredno1,9% injekcij med začetno fazo in 0,5% med vzdrževalno. Večina reakcij je bila blagih, le pri eni tretjinireakcij je bila potrebna terapija. Adrenalin so aplicirali pri šestih bolnikih, le enkrat je prišlo do padcakrvnega tlaka in kolapsa. Dejavniki tveganja za SR so bili ženski spol, zdravljenje s strupom čebele,hitro poviševanje odmerka. (14) SCIT s strupom čebele povzroča več SR kot SCIT s strupom ose.Možen razlog je različna kvaliteta izvlečkov strupa. V pripravkih osjega strupa je več primesinealergogenih proteinov, medtem, ko je pripravek čebeljega strupa bolj prečiščen z manj primesiostalih proteinov.Uporaba antihistaminikov pred aplikacijo alergena v uvodni oz. indukcijski fazi SCIT s strupomkožekrilcev zmanjša pogostnost ter stopnjo sistemskih alergijskih reakcij.(4) Antihistaminska zaščitalahko prekrije blažje alergijske reakcije, ki bi sicer morda vplivale na modifikacijo vzdrževalnegaodmerka. Pri bolnikih, ki so med SIT s strupom žuželk utrpeli SR, shemo nadaljevanja SIT individualnoprilagodimo in se eventuelno odločimo za povišanje vzdrževalnega odmerka alergena. Pri ostalih SITpa je SR indikacija za prenehanje imunoterapije.Pomemben dejavnik tveganja za zaplet med SCIT je simptomatska astma in ostali simptomi alergijskebolezni. Bolniki z astmo naj bi pred vsakokratno SCIT opravili meritev PEFa. Ocena bolnikovegatrenutnega zdravstvenega stanja je pomembna vsakokrat pred aplikacijo alergena.Najhujše SR po SCIT se pojavijo znotraj 30 minut po aplikaciji SCIT, opisani so posamezni primeri do40 minut po aplikaciji SCIT. Bolnika zato v ambulanti opazujemo vsaj 30 minut po aplikaciji. Bolniki zvečjim tveganjem za SR naj ostanejo na opazovanju po SCIT daj časa, oziroma naj s seboj vednonosijo avtoinjektor adrenalina.(7,8,9,15,16)Relativna kontraindikacija za izvajanje SCIT je prejemanje beta-blokatorjev, saj eventuelni zapletiSCIT pri bolnikih, ki prejemajo beta-blokatorje, potekajo podaljšano in težje, predvsem pa je oteženonjihovo zdravljenje. SCIT z inhalacijskimi alergeni ne izvajamo, če ima bolnik pomembno indikacijo zazdravljenje z beta-blokatorji. Pri SCIT s strupom kožekrilcev je potrebno individulano odločanje. Vprimeru zdravljenja arterijske hipertenzije z beta-blokatorjem se odločimo za drug antihipetenziv, težjepa je presoditi tveganje ukinitve beta-blokatorja pri ishemični bolezni srca. Študij, ki bi nam lahkopomagale pri tej odločitvi zaenkrat ni. V primeru, da se odločimo za uvedbo SCIT ob prejemanju betablokatorjev,mora biti bolnik med uvodno fazo SCIT pod posebnim nadzorom, vključno z monitoringom15
- Page 1 and 2: BOLNIŠNICA GOLNIK - KLINIČNI ODDE
- Page 3 and 4: IzdajateljBolnišnica Golnik - Klin
- Page 5 and 6: Jubilejno predavanje:BILI SMO DEL R
- Page 7 and 8: JUBILEJNO PREDAVANJEProf. Jurij Šo
- Page 9 and 10: 3. Pravila imamo zato, da jih krši
- Page 11 and 12: DIAGNOSTIKA IN ZDRAVLJENJEIMUNSKIH
- Page 13 and 14: vzročna terapija alergije. S SIT m
- Page 15 and 16: LITERATURA1. Kraft DD, Jutel M EDS:
- Page 17: Izbor alergena za SLIT: pršica tra
- Page 21 and 22: LITERATURA1. Tankersley MS.Local re
- Page 23 and 24: 1). 33 % (19) bolnikov meni da je S
- Page 25 and 26: Graf 6: Koliko strupa prejmem z eno
- Page 27 and 28: VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI IZVAJAN
- Page 29 and 30: NAVODILA ZA SAMOPOMOČ V PRIMERU PI
- Page 31 and 32: varno, 15% pa zdravilo ne bi upalo
- Page 33 and 34: NAVODILA, KI JIH POSREDUJEMO BOLNIK
- Page 35 and 36: PARTNERSKO VODENJE ASTME NA GOLNIKU
- Page 37 and 38: Priloga: Vprašalnik ACT33
- Page 39 and 40: Namen medicinskega nadzora bolnika
- Page 41 and 42: LITERATURA1. Latkovič B. Organizac
- Page 43 and 44: NAMEN RAZISKAVEZanimalo nas je, kak
- Page 45 and 46: VPLIV ANKSIOZNOSTI IN DEPRESIVNOSTI
- Page 47 and 48: ALI JE ELEKTRONSKO PODPRTO KOMUNICI
- Page 49 and 50: Tabela 1: Prednosti in pomanjkljivo
- Page 51 and 52: BIOPSIJA KOŽE PRI KRONIČNI URTIKA
- Page 53 and 54: vnetni infiltratimunofluorescencako
- Page 55 and 56: DOPOLNJENA KLASIFIKACIJA IN NOVI PR
- Page 57 and 58: Slika 2. Dopolnjena, preurejena kla
- Page 59 and 60: DIAGNOSTIČNA IN NESPECIFIČNA VRED
- Page 61 and 62: Satje je redkost. Entiteta ni unimo
- Page 63 and 64: Slika 4. Diagnostični algoritem pr
- Page 65 and 66: sprememb. Značilnost so otočki ml
- Page 67 and 68: IMUNSKI MEHANIZMI BOLEZNI PLJUČAle
- Page 69 and 70:
nevtrofilne granulocite. Posledica
- Page 71 and 72:
NKT CELICE V PATOGENEZI EABAPeter K
- Page 73 and 74:
kašelj produktiven-izmeček gnojav
- Page 75 and 76:
Kako BAL interpretiramo?Vedno v kon
- Page 77 and 78:
IDIOPATSKE INTERSTICIJSKE PNEVMONIJ
- Page 79 and 80:
KORELACIJA HRCT S TESTI PLJUČNE FU
- Page 81 and 82:
SISTEMSKE VEZIVNOTKIVNE BOLEZNI S P
- Page 83 and 84:
a. Sistemski lupus eritematozusSind
- Page 85 and 86:
ZDRAVLJENJE DIPB NEZNANE ETIOLOGIJE
- Page 87 and 88:
LASTNOSTI NOVIH ALTERNATIVNIH ZDRAV
- Page 89 and 90:
DIAGNOSTIKA IN ZDRAVLJENJEIMUNSKIH
- Page 91 and 92:
ETIOLOGIJAVzrok bolezni še vedno o
- Page 93 and 94:
Med hospitaliziranimi bolniki jih j
- Page 95 and 96:
Pri branju znanstvenih poročil ali
- Page 97 and 98:
(9), ki je naslovil svoj prispevek
- Page 99 and 100:
GLUKOKORTIKOIDNA OSTEOPOROZAPetra S
- Page 101 and 102:
Slika 1: Ukrepi za zaščito kosti
- Page 103 and 104:
REHABILITACIJA PLJUČNEGA BOLNIKA Z
- Page 105 and 106:
REZULTATI RAZISKAVE CAREDMatjaž Fl
- Page 107 and 108:
ALI REZULTAT PREISKAVE SPUTUMA NA E
- Page 109 and 110:
RAZPRAVAVeč študij je pokazalo do
- Page 111 and 112:
1AP=0.000270P=0.002P=0.02ANGIOGENIN
- Page 113 and 114:
Zato se ne ve, ali so bolniki v sku
- Page 115 and 116:
Vodenje astme z meritvami bronhialn
- Page 117 and 118:
pa nekoliko zmanjšala dnevna varia
- Page 119 and 120:
10. Edward M. Erin, Brian R. Leaker
- Page 121 and 122:
NEINVAZIVNA MEHANIČNA VENTILACIJA
- Page 123 and 124:
Tabela 2: Način ventilacije in par
- Page 125 and 126:
Tabela 4: Način ventilacije in par
- Page 127 and 128:
CPAPPSFr. dih.TVMVŠt. epizodtrajan
- Page 129 and 130:
Tabela 5: Frekvenca dihanja, FiO2 i
- Page 131 and 132:
ANALIZA UMRLIH ZA KOPBSimona Slače
- Page 133 and 134:
KAJ JE BILO NOVEGA PRI KOPB V ZADNJ
- Page 135 and 136:
AKUTNO POSLABŠANJE KOPBAkutna posl
- Page 137 and 138:
13. Yang IA et al. Inhaled corticos