avtomatizacija procesov, strojev in zgradb - robotika ... - Avtomatika

AVTOMATIZACIJA PROCESOV, STROJEV IN ZGRADB - ROBOTIKA - MEHATRONIKA - KOMUNIKACIJE IN INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE - 72ISSN 1580-0830ISSN 1580-0830 - 4.17€ - LETO 2007 - STEVILKA 72

Sitrans LR 460nov Siemensovradarski merilnikzveznega nivojaSiemens je razvil nov radarski merilnik za ekstremno zahtevneprocesne pogoje: mono prašenje, visoke temperature in tlaki.Dolgoletne aplikativne izkušnje in znanje uporabljeno pri procesi -ranju radrskih signalov zagotavljajo zanesljivo merjenje v rangudo 100 m!SIEMENSVe na www. siemens.com\level

IMPRESUM in UVODNIK 3Spoštovani,Zaloba: HYDRA & Co. d.o.o.Sostrska cesta 43C, 1000 Ljubljanae-mail: stik@hydra-co.si • web: http://www.hydra-co.sitel. 059 010 948 • fax: 059 011 070AVTOMATIKARevija za avtomatizacijo procesov, strojev in zgradb, robotikomehatroniko, komunikacije in informacijske tehnologije terGLASILO DRUŠTVA AVTOMATIKOV SLOVENIJEOdgovorni urednik:Branko Badrljica • tel.: 040 423 303e-mail: brankob@avtomatika.comGlavni in tehnini urednik:Dragan Selan • stik@avtomatika.com • tel. 059 010 949Naslov za pošiljanje materialov in dopisov:Hydra & Co. d.o.o.Revija AVTOMATIKA,P.P. 5807, 1261 Ljubljana - Dobrunjestik@hydra-co.si • studio@hydra-co.siTisk: Tiskarna MA - TISK d.o.o., MariborKonferenci AIG in DSI sta zanami, revija pa se pripravljana še dva pomembna dogodkaza avtomatizacijo v Sloveniji.Konec meseca maja se prinee 14. seminar RADIOKOMU-NIKACIJE v dvorani MERCURIUS v ljubljanskemBTC-ju, takoj v zaetku junija pa bo na vrsti 16.mednarodna delavnica Robotika v regiji Alpe-Adria-Donava - RAAD’07. Po dolgih letih je tokrat ponovnov Sloveniji, zato je njen pomen še toliko veji. Trendrazvoja robotike se namre razvija v smeri povsodpri sotnih robotskih sistemov, ki vedno bolj prodirajona vsa podroja lovekovega ivljenja in delovanja.Tudi seminar Radiokomunikacije prinaša pregledtehnik in sistemov radijskega prenosa podatkov,obenem pa bodo prikazani naini nartovanja radij -skih zvez in sistemov. Posebno zanimiv bo spomin naradijske komunikacije v vojnih razmerah, konkretnov 10. dnevni vojni za Slovenijo in pomen posameznihslub, ki so bile vkljuene v sistem radijskih komunikacij...D. Selangl.ured nikUrednik rubrike DAS:doc. dr. Nenad Muškinja • nenad.muskinja@uni-mb.siPredsednik Društva avtomatikov Slovenije:prof.dr. Boris Tovornik • boris.tovornik@uni-mb.siCena 4,17 €, za celoletno naronino pri zna vamo 10% popust,poštnina za SLO in DDV sta vkljuena v ceno, naklada do 3.000izvodov. Vse pravice pridrane. Ponatis celote ali posameznihdelov je dovoljen samo z dovoljenjem zalonika in vedno znavedbo vira. Nepodpisane fotografije so iz fotoarhiva uredni -štva revije Avtomatika. Revija izhaja 10-krat letno, julija in avgustane izide.AVTOMATIKA 72/2007

4 VSEBINA391420Za dobro izpeljane optine inštalacijeje še kako potrebna tudidobra oprema za rezanje, spajanjein seveda merjenj. Predstavljamoterenski varilnik in roni OTDR zvgrajenim kombiniranim SM/MMmodulom in VFL testerjem.V industriji je zanesljiv raunalnikizrednega pomena. Novo serijo indu -strijskih raunalnikov Beckhoff odli -ku je zanesljivost, visoka stopnja za -šite, neomejene monosti konfiguracijin solidna cena, obenem pa joodlikuje izredno majhna debelina...Ekološko sprejemljivo je proizvajanjeenergijo s pridobivanjem iz biomase.Nazivne moi in izkoristki takih sistemovsploh niso zanemarljivi, z uvajanjemstalnih izboljšav, boljšim nadzoromter avtomatizacijo postopkovpa se še poveujejo.DAS - DRUŠTVO AVTOMATIKOV SLOVENIJEAIG'07 - Poroilo s konference Avtomatizacijav industriji in gospodarstvu .............................................. 42REPORTAEPosvet o naprednih inteligentnih materialih ..................... 27Sreanje slovenskih informatikov v Portorou .................. 45NOVICE IN DOGODKI V NAŠIH PODJETJIH14. seminar o radijskih komunikacijahRADIOKOMUNIKACIJE 2007 ............................................. 7Zgodovina seminarja RADIOKOMUNIKACIJE ................... 8Mednarodna delavnica RAAD’07: ROBOTIKAV REGIJI ALPE-ADRIA-DONAVA ....................................... 17Nova pridobitev v Robotini - robot zananašnje tesnilne mase ..................................................... 19Špica v letu 2006 z dvomestno rastjo prodaje ................. 25AOC-jev hitri monitor ........................................................ 40Synatec in Sinabit skupaj do celovite ponudbeindustrijske opreme Advantech na slovenskem trgu ....... 48KOMUNIKACIJEPomen radijskih komunikacij za loveka .......................... 9Avtor: mag. Tomi Mlinar, Inštitut za telekomunikacijeBrezino povezovanje napravv industrijskih okoljih ........................................................ 11MOTORSKI POGONIFrekvenni pretvorniki ELETTRONICA SANTERNO/SINUS PENTA - en produkt pet funkcij ............................. 22MERILNA OPREMAAgilent Technologies:Novi, cenovno dostopni merilni inštrumenti,namenjeni RF meritvam .................................................... 15Varilna in merilna oprema voptinih komunikacijah ...................................................... 39AXS 110 - Novi roni OTDR .............................................. 41SISTEMI ZA IDENTIFIKACIJODOX Krmilnik za kontorlo pristopa ................................... 29Podjetje /pravna oseba/:Kontaktna oseba:Ime:Priimek:Ulica:Pošta:Tel.:Ident. št. za DDV:E-mail:Domaa stran /podjetja/:št.Fax:• Nepreklicno naroam(o) revijo AVTOMATIKA na našnaslov. Celoletno naronino v višini 41,70 €/kpl* za ___izvodov bomo poravnali v 8 dneh po prejemu ponudbe.• Nepreklicno naroam(o) DVD AVTOMATIKA Arhiv, ki vsebuje6 letnikov revije Avtomatika v pdf formatu. Kupnino vvišini 25.00 €/izvod s PTT stroški za Slovenijo bomo poravnalipo prejemu ponudbe.Podpis:M.P.Izjavljam(o), da sem(smo) seznanjen(i) s pogoji prodaje!* kpl je 11 zaporednih številk! Vse cene vsebujejo DDV!POŠTNINA PLAČANA POPOGODBI ŠT. 183/1/SAVTOMATIKAHYDRA & Co. d.o.o.P.P. 58071261 Ljubljana DobrunjeNaroilnico izre i te alifoto ko pi raj te, jo izpol ni tez zahte va ni mi po da tki injo pri le pi te na dopis ni co(ali malo de be lej ši papirkarton). Tak šno dopis ni cobrez znam ke vrzi te v poš -tni nabi ral nik! Seveda lah -ko izpol ni te tudi splet nonaro il ni co na na s lo vuwww.avto ma ti ka.com!

Seznam oglaševalcev 532Prisotnost, poravnanost, kontrast in druge obiajneznailke so e v naprej doloene za 2D zaznavanje, 3Dsistemi pa so prisotni, e potrebujemo informacijo opoziciji, obliki, volumnu ali drugih prostorskih meritvah,ki jih moramo izvesti.Boljša preskrbovalna veriga:Tiskanje rtne kode z XML podporo ................................. 35OPREMA ZA AVTOMATIZACIJOBECKHOFF: Nova serija industrij skihraunalnikov CP72xx ......................................................... 14BECKHOFF: Moduli za korane motorje in motorji .......... 16Novi frekvenni pretvorniki HITACHI.Po sejmu Hannover Messe 2007 ...................................... 18Checker – enostavna rešitevza konno kontrolo kvalitete .............................................. 26Sitrans LR 460 - nov Siemensovradarski merilnik zveznega nivoja ...................................... 34REŠITVE V AVTOMATIZACIJIAvtomatizacija energetike s kotlom na biomaso .............. 20Olajševanje poti od pregleda do analize ........................... 32CAD/CAM/CAE SISTEMIEPLAN ELECTRIC P8 - predstavitev v Bistri ..................... 37Slika na naslovnici:Agilentov novi merilni komplet:novi generator RF signalovN9310A in laboratorijskispektralni analizator N9320A.V ozadju telekomunikacijskistolp za mobilnoradijsko telefonijoADVANT ................................................................. 33ALKATRON .............................................................. 28AVEKTIS .................................................................. 15BELMET MI ............................................................ 50ELPLAST ................................................................. 27ELSYST .................................................................... 10EXOR ETI ................................................................ 39FBS ELEKTRONIK .................................................. 31FDS RESEARCH ..................................................... 16FIBERNET ............................................................... 17HYDRA & CO. ......................................................... 36MENERGA .............................................................. 8METRONIK .............................................................. 25MIEL ELEKTRONIKA ............................................... 7MOTOMAN ROBOTEC .......................................... 50NETSI.NET .............................................................. 3PROMIKRA ............................................................. 49PS ............................................................................ 49PSM ........................................................................ 3RAUNALNIŠKE NOVICE ....................................... 33RAGA ....................................................................... 49ROBOTINA GROUP ................................................ 19SGN ......................................................................... 5SICK ......................................................................... 51SIEIEST .................................................................... 31SIEMENS ................................................................ 2SYNATEC ................................................................ 48SISTEMI IN-ES ......................................................... 23SLO-TECH ............................................................... 6STROJNIŠTVO.COM .............................................. 5ŠPICA INTERNATIONAL ......................................... 30TELEM .................................................................... 41TELOS ..................................................................... 14TIPTEH .................................................................... 27TRC .......................................................................... 47AVTOMATIKA 72/2007

6STROKOVNJAKI SVETUJEJOVIŠJI NIVOJI VODENJAmag. Marijan Vidmar, dir. PE SPE II Za sto p -stva, distrib. in prodaja raunalniške op re me,INEA d.o.o., Stegne 11, Ljubljana, e-pošta:marijan.vidmar@inea.siSvetuje: Zahtevnejše rešitve s FactoryLink SCA -DA paketom. Dvonivojske in trinivojske ap li ka -cije strenik-odjemalec. Komunikacijski proto -koli za povezavo na SCADA paket. Vprašanjala h ko pošljete po elektronski pošti ali pa pokli -e te po telefonu: 01/513 81 00.AVTOMATSKA IDENTIFIKACIJAmag. Aleš Habi, Špica International d.o.o.,tel. (01) 5680 884Strokovnjak za sisteme za avtomatsko identifikacijo,mobilno raunalništvo, tehnologijortne kode, RFID in uvajanje sistemov vproizvodnjo.Vaša vprašanja lahko pošljete na naslov:ales.habic@spica.siVODENJE INDUSTRIJSKIH PROCESOVBranko Nikoli, ing., SINABIT d.o.o., tel.01 56-36-300, branko.nikolic@abit.siSvetuje na podrojih uporabe: PLC in DCS kr mi -l niških sistemov v klasinih in šarnih procesih;recepturni sistemi po standardu ISA S88-01; OPC tehnologije za prenos podatkov na vi -š je nivoje vodenja in v MES; izvedba, kvalifi ka -ci je in dokumentiranje programskih rešitev postandardih za farmacevtsko industrijo (GAMP).VARNOSTNI ELEMENTI-SENZORIKADamijan Jager, univ. dipl. in., Tipteh d.o.o.tel.: 01/200-51-50e-pošta: damijan.jager @tipteh.siSvetuje pri izboru in pravilni namestitvi var -nostnih elementov kot so svetlobne za ve se, svetlobnemree, "muting" sistemi, dvo ro ni vklopi,izklopi v sili in varnostna sti ka la, senzorika.Pokliete ga lahko po telefonu ali pošljete vpra -šanje po e-pošti.OPTIČNA KONTROLA IZDELKOV IN PROCESOVdr. Francelj Trdi, FDS Research, Compu terVision Group, tel. 01/589-75-81,splet: www.fdsresearch.sie-pošta: francelj.trdic@fdsresearch.com.Je vrhunski strokovnjak na podroju raunalniškegavida in direktor mednarodno pri -znanega podjetja. Svetuje pri uvajanju in in -tegraciji sistemov raunalniškega vida (tuditermovizije) v industrijske procese.NADZORNI SISTEMI - SCADAdr. Saša Sokoli, univ. dipl. in., direktormarketinga in prodaje, Metronik d.o.o., tel.01/514-08-14e-pošta: sasa.sokolic@metronik.siJe specialist za sisteme za upravljanje in nadzor(SCADA sistemi - programska oprema).Pokliete lahko vsak torek med 10. in 12. uroali pošljete vprašanje po e-pošti.ELEKTRONSKA REGULACIJA ELEKTROMOTORJEVIvan Morano, univ. dipl. ing. el., vodja projektovv podjetju Robotina d.o.o.tel.: 05/66-32-424 med 7:30 in 8:30 alie-pošta: ivan.morano@robotina.si.Svetuje glede uporabe frekvennih regulatorjev,mehkih zagonov, zašite motorjev.AVTOMATIZACIJA PROCESOV IN STROJEVJanez Kokalj, univ.dipl.in., tehnini direktorELSING d.o.o., tel. 01/562-60-44splet: www.elsing.sie-pošta: janez.kokalj@elsing.siSvetuje pri zašiti in krmiljenju asinhronskihelektromotorjev ter pri dimenzioniranju ostalenizkonapetostne stikalne opreme.Dosegljiv je na zgornjem telefonu ali po e-pošti.VARNOSTNE SVETLOBNE ZAVESEMatej Šimon, FBS Elektronik d.o.o.,tel. 03/89-83-700 ali e-pošta:fbselektronik@siol.netSvetuje na podroju varovanja in zašite s svetlobnimizavesami varnostnega nivoja 4 in var -nostnega nivoja 2.Pokliete ga lahko na telefon: 03 - 89 83 712EIB INTELIGENTNE INSTALACIJEJanez Mohori, univ. dipl. in., Elsyst d.o.o.,tel. 01/83-10-425. splet: www.elsyst.siUkvarja se s sistemom inteligentnih elektroinstalacij(EIB instalacije) v vseh fazah od projektiranjado iz ve d be.Po telefonu vam bo svetoval vsak ponedeljekmed 8. in 10. uro.AVTOMATIZACIJA PROC. - IZVEDBA SISTEMOVmag. Janez muc, univ. dipl. in., teh. direktor,Metronik d.o.o., tel. 01/514-08-00,e-pošta: janez.zmuc@metronik.si.G. muc je specialist z bogatimi izkušnjami zizvedbo sistemov/projektov avtomatizacije.Pokliete ga lahko vsak torek med 10. in 12.uro ali pošljete vprašanje po e-pošti.SENZORJI ZA AVTOMATIZACIJOAlojz Vipavc, FBS Elektronik d.o.o., tel.03/89-83-712 ali e-mail: fbselektronik@siol.netSvetuje s podroja uporabe induktivnih, ka pa -citivnih in opto senzorjev za uporabo v avtomatizacijiindustrijskih procesov. Pokli ete galahko na telefon: 03 - 89 83 713. E-pošta:fbselektronik@siol.netSENZORJI ZA AVTOMATIZACIJODrago Metljak, univ. dipl. ing. el. teh.,PSM d.o.o., tel. 01 51 50 115e-mail: info@psm.si, splet: www.psm.siSvetuje na podroju uporabe procesne senzorike(sila, tlak, moment, pomik...) in procesne elektronikepri avtomatizaciji v industriji in nadzoruprocesov spajanja in preoblikovanja.AVTOMATIZACIJA STROJEV - SERVO POGONIKristan Corn, PS, d.o.o., Logatec,tel: 01-750-85-10, e-mail: ps-log@ps-log.siSplet: www.ps-log.siSvetuje s podroja uporabe servo pogonov, fre -k vennih pretvornikov in pozicijskih kr milni -kov.Pokliete ga lahko na telefon 01-750-85-10ali pošljete vprašanje po elektronski pošti.ELEKTROMOTORNI POGONISlavko Senica, univ. dipl. ing. el.,Sistemi IN ES d.o.o., tel: 07 81 62 070,e-pošta: slavko.senica@sis-ines.siSvetuje pri nartovanju in izvedbi avtomatiza -cij na podrojih krmiljenih in reguliranih elektromotorskihpogonov poljubnih iz vedb.INFORMATIZACIJA PROIZVODNJEMaks Tuta, univ. dipl. ing., Synatec d.o.o.Tel. 041 765 785, e-pošta: maks.tuta@syna -tec.si, splet: www.synatec.siSvetuje pri avtomatizaciji zajemanja po da t kovv pro izvodnji, posredovanju podatkov v poslo -v ne informacij ske sisteme in pri posredovanjupodatkov za krmiljenje proizvodnje iz poslov -nega informacijskega sistema v proizvodnjoter pri avtomatizaciji strojev in naprav.MERITVE NIVOJEVMarjan Strnad, univ. dipl. ing. el., teh. direktorv Robotina d.o.o.Tel. 01/4273-855 alie-mail: marjan.strnad@robotina.siSvetuje glede uporabe in izbire tehnologije zame rjenje nivojev (nivojska stikala, merilnikinivojev ter ostala nivojska tehnika)AVTOMATIZACIJA ZGRADB - ODPRTI SISTEMIVito Koprivnikar, ing, tehnini direktorSILON d.o.o., tel.: 01/42-33-796, e-pošta:vito.koprivnikar@silon.sig. Koprivnikar je specialist za nartovanje iniz vedbo odprtih sistemov avtomatizacijezgradb in procesov.Svetuje vsak ponedeljek med 8. in 10. uro ali poelektronski pošti.INTELIGENTNI SISTEMI ZA ZGRADBEDott. Ing. Sami AyariRobotina d.o.o., Sermin 7b, 6000 Kopere-mail: sami.ayari@robotina.siSvetuje pri projektiranju inteligentnih sistemovza upravljanje in nadzorsodobnih zgradb (GSM nadzor, WEB nadzor,daljinsko upravljanje, HVACsistemi, razsvetljava, kontrola pristopa, ...).INFORMACIJSKA PODPORA LOGISTIKIMiha Capuder, direktor poslovne enotevodja projektov, Špica International d.o.o.e-pošta: miha.capuder@spica.sitel (01) 5680 800Brezplani oglasStrokovnjak za sisteme za avtomatskoidentifikacijo, mobilno raunalništvo,tehnologijo rtne kode, RFID in uvajanjesistemov v proizvodnjo.AVTOMATIKA 72/2007

EXPRESS NOVICE 714. seminar o radijskih komunikacijahRADIOKOMUNIKACIJE 2007VabiloInformacije: http://www.i-tk.org/html/rk2007.htmV zaetku meteorološkega poletja Inštitut za telekomunikacije organiziratradicionalni vsakoletni seminar Radiokomunikacije. 14. seminarRadiokomunikacije 2007 bo potekal v Ljubljani, v Kongresni dvoraniMercurius (BTC), od 30. maja do 1. junija 2007.Seminar je namenjen strokovnjakom, ki se poklicno ukvarjajo z radij -ski mi komunikacijami.Vodilna nit letošnjega seminarja je 'Od ideje do (TK) sistema'. Predavalobo ve kot 25 priznanih strokovnjakov, priblino tretjina tujih.Priakujemo ve kot 100 udeleencev iz Slovenije in tujine.Tako kot vsako leto se bo tudi letos odvijala obseminarska dejavnost –razstavljanje. Razstavljavci bodo predstavili novosti s podroja merilnetehnike, nove proizvode in tehnološke monosti.Ve informacij o seminarju lahko dobite na sledeih naslovih:http://www.i-tk.org/html/rk2007.htm,e-naslovu barbara.mavsar@i-tk.org alina telefonski številki (01) 422 84 26.Kontaktna oseba je Barbara Mavsar.Vabljeni!AVTOMATIKA 72/2007

8RADIOKOMUNIKACIJEZgodovina seminarjaRADIOKOMUNIKACIJEZgodovina seminarjev Radiokomunikacije sega 14 let nazaj. Takrat jebil ta seminar zdruen s seminarjem Optine komunikacije in je trajalpet dni. Idejni oe seminarja je bil profesor Joko Budin s Fakulteteza elektrotehniko. Ker se je izkazalo, da je pet dni preve zaudeleence zdruenega seminarja, pa tudi tematiki sta si razlini, stase seminarja loila. Od leta 2000 organizira Inštitut za telekomunikacijeseminar Radiokomunikacije, seminar Optine komunikacijepa je ostal v organizaciji Fakultete za elektrotehniko oz. prof. dr.Joka Budina.Vsako leto poskuša biti seminar aktualen in zajeti novosti. Predavanjaso vsaj en dan posveena vodilni temi, nekaj prispevkov paosveitvi fakultetnega ali srednješolskega znanja.e malo pobrskamo po preteklih seminarjih, vidimo, da smo se ukva -r jali s temami, kot so: prisluškovanje in vohunjenje (2001), na vi ga -cij ske in lokacijske stroitve ter sledenje vozil (2002), brezina radijskaomreja WLAN (2003), radijske komunikacije v slubi ob ram be,zašite in varnosti (2004), radijske komunikacije v posebne namene(2005), prizemne komunikacije na visokih frekvencah (2006). Leta2006 smo obdelali tudi zelo zanimivo podroje termografije.Drugi dan seminarja je ponavadi organiziran praktini del, tako dado bijo udeleenci tudi nekaj otipljivih predstav o tem, kar so slišali vteo retinem delu predavanj. Vasih so to praktine predstavitve v aliv okolici kongresne dvorane, vasih pa organiziramo ekskurzijo.Seveda nikoli ne pozabimo na zakonodajne novosti in povabimo eminentnegagovornika, ki odpre seminar. Ponavadi je to minister,dravni sekretar, direktor direktorata ali agencije ali direktor vejegapodjetja. Do sedaj so se vsi zelo radi odzvali vabilu.Seminar Radiokomunikacije je gotovo edini takšen dogodek v Slo ve -ni ji in v tem delu regije, ki enkrat letno zdrui strokovnjake radijsketehnike na enem mestu. Veina od tistih, ki so na seminarju e sodelovali,bodisi kot poslušalci bodisi kot predavatelji, pokrovitelji alirazstavljavci, se naslednja leta z veseljem vraajo. Druina ude le en -cev seminarja postaja z leti vse veja in ker so teme raznovrstne, va -sih poseejo tudi na rob radijskih frekvenc ali ez, postajajo in ostaja -jo del druine tudi strokovnjaki drugih podroij.Organizatorji seminarja Radiokomunikacije 2007AVTOMATIKA 72/2007

RADIOKOMUNIKACIJE 9POMEN RADIJSKIH KOMU-NIKACIJ ZA LOVEKAAvtor: mag. Tomi Mlinar, Inštitut za telekomunikacijeRadijske komunikacije ali komunikacije preko radijskih valov niso izum zadnjih letali desetletij, pač pa jih uporabljamo že vsaj od zgodnjih let prejšnje ga stoletja.Utemeljitelja vede o elektromagnetnih poljih sta seveda Maxwell in Hertz, ki pasta te pojave obdelala in zapisala že v drugi polovici 19. stole t ja. Med radijskevalove štejemo signale tistih naprav, ki oddajajo na frekvencah od zelo nizkih 30kHz do zelo visokih 300 GHz. Večina uporabnih komunikacij danes pa je zgoščenav ožje področje od nekaj megahertzov do nekaj gigahertzov.Vsem znane in še vedno zelo raz -širjene so komunikacije na UKV inUHF podroju, kjer poslušamoradio in gledamo televizijo. Zadnjihdeset let so še bolj razširjeneosebne komunikacije, kamor sodiseveda mobilna telefonija – pod -roje 900, 1800 in 2100 MHz vEvropi in na drugih frekvencahdru gje na svetu. Tu so še manjznani, pa mogoe ravno tako ši -roko uporabljani radijski sistemivojske, policije, zašite in reševanjain drugi sistemi, namenjeni profesionalniuporabi. Velik del svetaoz. milijoni uporabnikov bi bilitelekomunikacijsko odrezani, ene bi bilo satelitskih ko mu nikacij.Najbolj raz širjeni satelitski sistemide lujejo na frekvencah nad 10GHz.Pomemben segment, kjer nastopajoradijske komunikacije, je sevedaindustrija in potrošniška druba.Ra dijski signali višjih frekvenc(manjšega dosega), krmilijo alinad zirajo proizvodne procese.Nad zirajo dimenzije proizvodov,ko liine, hitrosti izdelave, izmeteali postopke. Zadnjih deset let prihajav ospredje tehnologija radijskeidentifikacije, s tujko RFID(Radio Frequency Identification),ki prehaja poasi v mnoinouporabo. V nekaj letih naj bi po s -ta lo miniaturno in poceni integriranovezje RFID del vsakega pro -izvoda. e danes pa so z njim op -remljeni veji kontejnerji ali pa -keti, kar omogoa vejim logisti -nim centrom (pristaniša, logisti -ni terminali) laje, bolj nadzo ro -vano in cenejše upravljanje.Radijske komunikacije sreujemona vsakem koraku našega, tudize lo intimnega okolja. as namna primer meri radijsko krmiljenaura iz Frankfurta. Zjutraj, ko seodpravljamo v slubo, odklenemoavto z daljinskim upravljalnikom.Ko stopimo skozi vrata poslovnestavbe ali nakupovalnega centrase nam avtomatsko odprejo vhodnavrata. Zapornice na zasebnihparkiriših, vrtna vrata in garanavrata odpiramo z daljinskim up -ra vljalnikom radijskih frekvenc.Vse pogostejša povezava na internetje preko radijskih valov(WLAN). ic in kablov za povezavoperiferije (tiskalnik, miška, ,…)z raunalnikom skoraj ne pozna -mo ve, ker poteka komunikacijapreko radijskih valov. Miniaturniradijski modulki so vedno po go -steje e sestavni del opreme. Navigacijapreko sistema GPS (ali v prihodnjepreko evropskega sistemaGALILEO) nas varno in zanesljivopripelje do elene toke brez po se -b nih teav, pa etudi je to na po v -sem drugem koncu sveta. Tudi na -prave v našem stanovanju ali hišidelujejo in se sporazumevajo pre -ko radijskih valov. Dostop do spletapreko usmerjevalnikov WLANje le delek tega. Industrija stavina ZIGBEE. Ta izraz oznauje mi -nia turno, re cimo temu piko ra dij -sko omreje v naši hiši. Vsi fun k -cionalni deli hiše (og re vanje – gre -l ne napra ve, hlajenje, razsvetljava,ro le te, vrata, okna, …) so po ve za -ni v eni mrei in glede na potrebestanovalcev (dan, no, osebne po -treb, dopusti, prihodi iz slube, …)lahko krmilimo po sa mezne na -prave ali sklope naprav po ve zanoali neodvisno. Dobra stran takšnegaomreja je, da ga la hko krmilimotudi takrat, ko nas ni doma.Zaradi zgošenosti sistemov, ki biradi uporabljali iste frekvence, serazvijajo nove tehnike sodostopain vrste modulacij (npr. OFDM),kar omogoa kakovostno komunikacijo.Marsikateri pristop radijskeganartovanja, ki je bil zadnjikrik tehnike pred desetimi leti, jedanes povsem zastarel. Same sprejemno/oddajnenaprave omogoajoe marsikaj.Dejstvo, ki ga ne moremo prezretije, da ivimo v dobi, ko smo odvisniod radijskih komunikacij in si i -vljenja brez njih ne moremo pred -stavljati. Ali sploh lahko pomislite,AVTOMATIKA 72/2007

10REPORTAŽA - SEMINAR OPTIČNE KOMUNIKACIJEda bi bili brez svojega mobilnika? eprav vas vekrat (z)moti njegovozvonenje (ali glasba), bi brez njega teko sploh zapustili svoj dom. In ebi ga, bi bili ves as na trnih, kaj pa e me kdo klie, kaj pa e se kaj zgodiin rabim to in to informacijo,…Glavne dejavnosti:• projektiranje in nadzorelektričnih inštalacij• inženiring za pametne (EIB)inštalacije• svetovanje pri renoviranjuelektričnih inštalacij• trženje programa ELIN zadimenzioniranje električnihinstalacij,• zastopanje in trženje najnovejšeEnOcean brezžične in brezbate-rijske tehnologije.Skratka, brez radijskih komunikacij ne gre, zalezle so se v vse pore našegaivljenja. Sicer je pa to osnovna lastnost radijskih valov, da prehajajoskozi zidove, zavijejo okrog vogala, se lomijo na ovirah in dosegajokotike, ki bi jih drugae (na primer preko ic, kablov ali optike) tekodosegli, vasih pa tudi ne bi imelo smisla ali pa bi bilo ekonomskoneupravieno. In kakšen je medij, prek katerega se širijo radijski valovi?Zrak. Tega je na Zemlji na pretek in ni nas ne stane. Ker pa je radijskispekter dragocena dobrina in ga ni na pretek, nam uporabo vejega delafrekvenc vsaka drava zarauna, predvsem tam, kjer je izkazan vejiinteres uporabe in monost dobrega zasluka. Še enkrat pridemo dospoznanja, da ni ni zastonj. Ker pa povsod obstajajo izjeme, je tako tudipri radijskem spektru. Tudi tu najdemo frekvence, ki jih lahko uporab -ljamo brezplano in ker so inenirji vedno korak pred birokracijo je re -zul tat jasen.Izdelujemo projektne (PGD inPZI) in tehnične dokumentacije(PID in POV).BREZŽIČNAAVTOMATIKA!Radiokomunikacije od zaetka do danes ...ELSYST d.o.o.Na jasi 16, 1241 KAMNIKTel/Fax: +386 1 8310425GSM: 041 427 965e-mail: elsyst@siol.netweb: www.elsyst.siŠe sklepna misel. V komunikacijah preko radijskih valov je gotovo prihodnost.Res je, da vasih razvoj zaide tja, kamor si idejni oetje nisopredstavljali da bo, vasih propade del cvetoe industrije, vasih pastranski produkt inenirskega razvoja (npr. kratka sporoila SMS) preseevse priakovane meje. Vendar, tako kot radijski valovi, bo ta vrstakomunikacije vedno našla pot do konnih uporabnikov. In bo vedno zelouporabna.AAVTOMATIKA 72/2007

RADIOKOMUNIKACIJE V INDUSTRIJI 11Brezino povezovanje napravv industrijskih okoljihAvtor: Milan Mekinda, Telos d.o.o.Pri povezovanju naprav v industrijskih okoljih morajo biti zadovoljene posebne zahteve, ki jih mo -rajo produkti in rešitve za brezžično povezovanje v celoti izpolnjevati. Le-te so predvsem: popolnavarnost, zanesljivost, prilagodljivost ter razširljivost. Glavna prednost brezžičnega povezovanjanaprav je učinkovito nadomeščanje dragega žičnega povezovanja v zahtevnih industrijskih okoljih inomogočanje lokalnega in oddaljenega upravljanja in nadzora naprav v industrijskih obratih, na pro iz -vod nih linijah, v avtomatizaciji in nadzoru javnih, zasebnih in poslovnih objektih, čistilnih napravah,vo dovodnih postajah, elektro-distribucijskih postajah, skladiščih naftnih derivatov, naftovodih, hidro -elek trarnah, itd.PREDNOST BREZINIH POVEZAVV obstojeih zahtevnih industrijskih okoljih je obnamestitvi dodatnih naprav, ki jih je potrebno centraliziranonadzirati in upravljati, dodatno polaganjepovezovalnega oienja zelo zahtevno in dragoopravilo. Primernejša rešitev je uporaba brezinegapovezovanja. Implementacija produktov in rešitevza brezino povezovanje je enostavna, hitra invelikokrat cenovno ugodnejša. Omogoa uinkovitnadzor in upravljanje naprav. Naprave brezinopoveemo na centralni upravljalni sistem z ustrezni -mi brezinimi adapterji (modemov).Pomembna prednost brezinih naprav je tudineobutljivost na mehanske, fizine in kemijskepoškodbe, na katere so zelo obutljive inepovezave. Brezine povezave omogoajo tudi velikoprilagodljivost ob premestitvah naprav in izrednopoenostavijo dodajanje novih naprav na obstojeeinstalacije. Zamudno in drago polaganje kablov nipotrebno. Zelo pomembna prednost brezinihpovezav je, da omogoajo tudi povezovanje preminihstrojev (bagri, kamioni, erjavi,...).Produkti in rešitve brezinega povezovanja napravomogoajo uinkovito M2M (Machine to Machine)komuniciranje in s tem naprednejše monosti povezovanjanaprav preko interneta, ki bo omogoilonov zagon pri razširitvah uporabe interneta.SLABOSTI TRADICIONALNEGABREZINEGA POVEZOVANJAV svojem bistvu je brezini prenos manj varen kotini prenos. Pokritost z brezinim signalom nipovsod ustrezno zagotovljena, kvaliteta signala nivedno stabilna in je podvrena motnjam. Zelorazširjena in popularna brezina tehnologija Wi-Fi(IEEE 802.11) in Bluetooth se nista uspešno uveljavilav industrijskih aplikacijah, saj tudi nista bilirazviti za uporabo v industrijskih okoljih in ne izpolnjujetaposebnih zahtev tega okolja, v katerem jevarnost in zanesljivost povezav bistvenega pomena.Tradicionalni brezini produkti in rešitve enostavnoniso ustrezni za uporabo v industrijskih aplikacijah.ZAHTEVE ZA BREZINO POVEZOVANJEV INDUSTRIJSKIH OKOLJIHBrezino omreje mora biti zanesljivo in enostavnoza namestitev, obratovanje in vzdrevanje ter ne smezahtevati veliko loveških posegov. Vse napravemorajo biti sposobne brezinih povezav z mestakjer so postavljene, na nain da jih ni potrebno premikati.Uporaba brezinega povezovanja mora bitiekonomsko upraviena, cenejša od inega povezovanja.Napake pri prenosu morajo biti manjše odnivoja napak, ki ga priakujejo uporabniki.Zelo velike prenosne hitrosti niso potrebne, izrednegapomena pa so zanesljivost, prilagodljivost inrazširljivost. Na primer, industrijski senzorji pošljejole nekaj bitov dolgo podatkovno sporoilo (temperatura,pritisk, vlaga,...) na sekundo ali minuto. Torejni potrebna velika prenosna hitrost, pomembno paje, da se ti podatki prenašajo varno in zanesljivo.Varen prenos podatkov je v industrijskih okoljih naj -pomembnejši in brezine povezave morajo zagotovitienako varnost prenosa kot ine povezave. Po -mem bna zahteva je prilagodljivost. Rešitev brez inepovezave se mora enostavno prilagoditi in vkljuiti vobstojee okolje namešene opreme, brez njenegaAVTOMATIKA 72/2007

12RADIOKOMUNIKACIJE V INDUSTRIJIpremikanja. Razširljivost mora omogoiti enostavnopoveanje števila naprav vkljuenih v brezine po -vezave. Omogoeno mora biti delovanje v razširjenemdelovnem temperaturnem obmoju -30°do + 70°C.TOČKA DO TOČKE (POINT TO POINT)za brezino povezavo ene naprave do nadzornegamesta (raunalnika).Vsem tem zahtevam v najveji moni meri zadostijoprodukti in rešitve delujoi na osnovi ZigBee teh no -logije in tehnologije mobilnih omreji GPRS/EDGE/UMTS.KAJ JE ZigBee?ZigBee je brezina tehnologija razvita kot odprtglobalni standard, primerna za uporabo v nizko cenovnihbrezinih omrejih. Ta standard v najvejimo ni meri izkoriša prednosti IEEE 802.15.4 radij -ske specifikacije in obratuje na nelicennih frekven -cah 2,400 – 2,484 Ghz, 902 – 928 Mhz in 868,0 –668,6 Mhz. Specifikacija je paketno orientiran protokol,ki omogoa zelo nizko porabo energije. ZigBeeprotokol je bil definiran v okviru ZigBee Alliance, kije neprofitno svetovno zdruenje proizvajalcev polprevodnikov,OEM proizvajalcev in konnih uporabnikov.Protokol je bil specificiran z namenom, da biomogoil OEM proizvajalcem in sistemskim integratorjemrešitve brezinega povezovanja naprav, ki soenostavne za uporabo in zahtevajo nizko poraboenergije, omogoa gradnjo enostavno razširljivihom reij (do 65.000 prikljunih tok) in zagotavljaze lo varne povezave (128 bitna enkripcija AES), navejih razdaljah. Produkti in rešitve, ki uporabljajoZigBee tehnologijo so zelo primerni za uporabo pribrezinem povezovanju v industrijskih okoljih.Omo goajo enostavno in ceneno izgradnjo za ne s lji -vih rešitev brezinega povezovanja: nadzor osvetljevanja,avtomatsko oditavanje števcev (AMR), de -tektorji dima in CO 2 , senzorji (temperature, vlage,pritiska, premikanja,...), telemetrija, HVAC nadzor,centralno ogrevanje in hlajenje, varnost na domu,nadzor okolja, nadzor bolnikov, nadzor ivali, in -dustrijska avtomatizacija, avtomatizacija poslovnihin zasebnih stavb, dvigala, gradbeni stroji, kamioni,itd.TOČKA DO VEČ TOČK (POINT TO MULTIPOINT)za brezino povezavo veih naprav do nadzornegamesta (raunalnika). Dodatna naprava se lahko eno -stavno povee z nadzornim mestom.BREZŽIČNO MESH OMREŽJEZa povezavo do 65.000 tok (naprav) med seboj indo nadzornega mesta. Posamezne toke medsebojnokomunicirajo. Ko dodamo novo toko se le tasamodejno vkljui v omreje. Na eno od tok omrejaprikljuimo nadzorno mesto (raunalnik). Takozgrajeno omreje je zelo prilagodljivo in razširljivo inomogoa pokrivanje vejega obmoja dosega.Pomanjkljivost ZigBee tehnologije je lahko le nijaprenosna hitrost, ki je tipino manjša od 100 kb/s.Za veliko veino aplikacij pri nadzoru in upravljanjunaprav v industrijskih okoljih pa je ta hitrostpovsem zadovoljiva.ZigBee tehnologija omogoa izgradnjo cenovno ugo -dnih inteligentnih sistemov za nadzor in upravljanjenaprav v zahtevnih okoljih ob nizki porabi energijein nizkih stroških vzdrevanja.S produkti, ki uporabljajo ZigBee tehnologijo la -h ko realiziramo razline lokalne mrene topo lo -gije:Naprave povezane v lokalno ZigBee omreje lahko zuporabo ustreznih prehodov (Gateway) - GPRS/UM -TS usmerjevalnikov brezino poveemo preko mo -AVTOMATIKA 72/2007

RADIOKOMUNIKACIJE V INDUSTRIJI 13bilnega GPRS/UMTS omreja do oddaljenega mestacentralnega upravljanja in nadzora.ZIGBEE PRODUKTIAmeriški proizvajalec MaxStream je na trgu prviponudil ZigBee certificirane produkte. Druino produktovXbee sestavljajo OEM moduli za vgradnjo insamostojni modemi.XBee – PRO RF Modul specifikacije: prenosna frekvenca: 2,4 Ghz, ISM prenosna hitrost: 250 kb/s doseg v zaprtih prostorih/urbanih okoljih: 100m doseg v odprtih okoljih: 1,6 km vgradno ohišjeXBee – PRO RF Modem specifikacije: prenosna frekvenca: ISM 2,4 Ghz prenosna hitrost: 250 kb/s doseg v zaprtih prostorih/urbanih okoljih: 100m doseg v odprtih okoljih: 1,6km prikljuki RS 232 ali USB poraba 300 mA (5V napajanje) delovno temperaturno obmoje: 0° do + 70°C(komercialna verzija), 40° do + 85 °C (industrijska verzija) industrijsko ohišje z izmenljivo anteno. Monauporaba zunanje antene.POVEZOVANJE NAPRAV PREKOMOBILNEGA GPRS/UMTS OMREJAZa povezovanje naprav na lokacijah na katerih niprisotna obstojea komunikacijska infrastruktura(transformatorske postaje, vodovodne postaje, vremenskemerilne postaje, prevozna sredstva, itd.) jeprimerna uporaba mobilnega GPRS/UMTS omreja,ki omogoa centraliziran nadzor in upravljanje dislociranihnaprav.Posebne zahteve za povezovanje naprav v industrijskihokoljih preko globalnega mobilnega omrejaizpolnjujeta produkta Digi Connect WAN VPN(mobilni prehod/usmerjevalnik) in Digi Connect PortWAN VPN (mobilni UMTS/HSDPA 3G usmerjevalnik)Digi Connect WAN VPN specifikacije: GPRS/EDGE mobilni prehod/usmerjevalnik zVPN IPSec funkcionalnostjo 10/100 BaseT prikljuek RS 232/422/485 serijski prikljuek, 230kb/s,varnost SSL, SSHv2, FiPS197 256 bitno AES enkripcije prenosa podatkov napajanje 9-30 V DC delavno temperaturno obmoje -30°do + 70°C industrijsko ohišje z izmenljivo anteno. Monauporaba dodatne zunanje anteneDigi Connect Port WAN VPN specifikacije: 3G usmerjevalnik omogoa povezovanje po GSM/ GPRS / EDGE / UMTS / HSDPA mobilnihomrejih podpora ve-tunelskim VPN prenosom podatkovz IPSec z IKE/ISAKMP; GRE 256 bitna AES enkripcija, DES, 3DES Always on funkcionalnost 4 x 10/100 Base T Ethernet prikljuek 1 x USB prikljuek 2 x RS 232 serijski prikljuek z varnostjo SSL;SSHv2, FiPS 197 PCMCIA slot za GPRS/EDGE/UMTS/HSDPA kartica PCI Express slot za GPRS/EDGE/UMTS/HSDPAkarticaAVTOMATIKA 72/2007

14RADIOKOMUNIKACIJE V INDUSTRIJI napajanje 9 – 30 V DC delovno temperaturno obmoje -30°C do + 70°C industrijsko ohišje z izmenljivo anteno. Monauporaba dodatne zunanje antene.Novi produkt Digi Connect Port X bo imel poleg GP -RS/UMTS modema vgrajen XBee-PRO OEM modemin bo lahko vršil funkcijo prehoda (Gateway) medlokalno ZigBee mreo in globalnim mobilnim omre - jem. Omogoil bo centraliziran nadzor in upravlja -nje dislociranih lokalnih naprav.BECKHOFF:Nova serija industrij -skih računalnikovCP72xxInformacije: Bogdan Rojc, GENERA d.o.o.Podjetje Beckhoff predstavlja novo serijo industrijskihračunalnikov, ki jo odlikuje zanesljivost, visoka stopnjazaščite (IP65 –celotno ohišje), neomejene možnostikonfiguracij in solidna cena. Posebnost te serije računalnikovpa je tudi izredno majhna debelina, manj kotZAKLJUEKBrezino povezovanje naprav je izredno zanimivopodroje. Povezovanje naprav preko interneta, kiomogoa uinkovit centraliziran nadzor in upravljanjenaprav, bo v bodoe omogoilo novi val hitregarazvoja in uporabe interneta. Namešenih je ve li -ko število naprav, ki jih je potrebno ustrezno pove -zati z namenom uinkovitega nadzora in upravljanja.Brezino povezovanje je zaradi svoje prila god lji -vosti zelo primerno za povezovanje razlinih napravv razlinih okoljih. Sodobne brezine tehnologije,uporabljene v opisanih produktih za brezino povezovanje,omogoajo dovolj varno in zanesljivo lo -kalno in globalno povezovanje naprav tudi v zah tev -nih industrijskih okoljih.APosebnost te serije raunalnikov je izrednomajhna debelina, kar poenostavi montao10 cm, kar pogosto poenostavi montažo. Izbirate lahkomed številnimi opcijami, kot so procesna moč, velikostzaslona, verzija tipkovnice in drugo. Več informacij prizastopniku za slovenski trg, podjetju Genera d.o.o. alina www.beckhoff.com.AAVTOMATIKA 72/2007

MERILNA OPREMA ZA RF MERITVE 15Agilent Technologies:Novi, cenovno dostopni merilniinštrumenti, namenjeni RF meritvamInformacije: Avektis d.o.o., www.avektis.comNovi generator RF signalov N9310AV paleti generatorjev izstopa cenovno ugoden, a vendar zmogljiv in zanesljiv laboratorijski generator RF signalovN9310A. Pokriva frekvenno podroje od 9 kHz do 3 GHz/20 kHz – 80 kHz, izhodna mo od -127 do+13 dBm (maksimalna nastavljiva +20dBm), monost modulacije AM, FM,faznih in pulznih signalov, opcij skotu di IQ modulacija. Inštrument je idealnarešitev za preizkušanje iz del kov,kot so mobilni telefoni, digitalni radiji,GPS moduli in brezine LAN na prave.Novi laboratorijski analizator spektraN9320AZa vse, ki se ukvarjate s preizkušanjemizdelkov širokopotrošne elektronike,s popravili, inštalacijo ali vzdrevanjem,je sedaj na voljo hiter, na -tanen in zanesljiv analizator spektra– po zelo ugodni ceni! Inštrument po -kri va frekvenno podroje od 9 kHz do3 GHz, RBW 10 Hz–1 MHz, as preleta9,2 ms, številne prednastavljeneme ritve. Je preprost za uporabo, op -N9310A in 9320A skupajAVTOMATIKA 72/2007

16MERILNA OPREMA ZA RF MERITVEremljen z velikim, 6.5'' barvnim za slo nom in z USB/LAN vmesnikoma.Novi roni, prenosni analizator spektra N9340Apokriva frekvenno podroje od100 kHz do 3 GHz, RBW 30 Hz– 1 MHz. Baterijsko napajaniinštrument v prironemohi šju je namenjen terenskiuporabi. 7,2'' LCD za -slon je odlino berljivtudi ob moni sonnisvetlobi, baterija pa zdr -i kar 4 ure. Rokovanje zinštrumentom je prepro -sto zaradi uporabnikuprijaznegagrafinegavme snika. Odlikuje ga hitro izvajanje me -ritev – as preleta 10 ms. Vse dobljene re -zultate lahko preko LAN/USB vmesnikovpreprosto shranite na USB kljuek ali prenesetena osebni raunalnik.BECKHOFF: Moduli zakoračne motorje in motorjiInformacije: Bogdan Rojc, GENERA d.o.o.AModuli za ko ra -ne motorje omo -goajo neposredenpriklop ko -ranih motorjev,saj imajo vgrajentudi monostnidel. Prav tako paBeckhoff dobavljatudi koranemo torje. Takola hko pri enemdobavitelju do bi -te krmilnik, iz -ho dni modul zvgrajeno ojaevalnostopnjo in Neposreden priklop koranih motorjev: enostavnakorani motor.in uinkovita rešitevTako kot na dru -gih podrojih tudi tu Beckhoff za ugodno ceno ponuja uinkovito, enostavnoin zanesljivo rešitev. Ve informacij pri zastopniku za slovenskitrg, podjetju Genera d.o.o. ali na www.beckhoff.com.AAVTOMATIKA 72/2007

Robotika v regiji Alpe-Adria-Donava 17Mednarodna delavnica RAAD’07ROBOTIKA V REGIJI ALPE-ADRIA-DONAVALjubljana, Tržaška cesta 25Fakulteta za elektrotehniko7. - 9. junij 2007http:\\robo.fe.uni-lj.si\raad2007Na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani bo med 7.in 9. junijem pod okriljem Laboratorija za robotikoin biomedicinsko tehniko organizirana 16. Mednarodnadelavnica Robotika v Alpe Adria Donava regijiRAAD 2007. Delavnica RAAD se bo po sedmih letih,ko je bila organizirana v Mariboru, zopet odvijala vSloveniji. V tem asu je razvoj na podroju robotikein avtomatizacije povzroil velike spremembe v rabirobotske tehnologije. Trend uporabe se razvija protivseprisotnim robotskim sistemom, ki vedno boljprodirajo na vsa podroja lovekovega ivljenja indelovanja. Delavnica je dogodek, ki vsako leto privabivrsto robotikov iz industrijskega in znanstvenegaokolja ter tako omogoi predstavitev rezultatovraziskav, izmenjavo idej in obravnavo novih robotskihaplikacij. Podroja, na katere je osredotoenatematika delavnice, so naslednja: aplikacije robotovv industriji, robotski mehanizmi, prijemala in prijemanje,mikro roboti, mobilni roboti, servisni roboti,senzorji in aktuatorji, vmesniki lovek robot, robotiv gradbeništvu, izobraevalni robotski sistemi, vo de -nje, simulacije in modeliranje, robotski vid, haptinivmesniki, podvodna in vesoljska robotika, rehabili -tacijska robotika, humanoidni roboti, zabavna robo -tika in mehatronika. Štirje vabljeni predavatelji Dr.Charlotte Brogren, ABB Automation TechnologiesAB s Švedske, Prof. Dr. Ing. Rüdiger Dillmann, Instituteof Computer Science and Engineering z Univerzev Karlsruhe-ju, Nemija, Prof. Dr. Marko Mu -nih, Laboratorij za robotiko in bimedicinsko tehnikona Fakulteti za elektrotehniko v Ljublja ni in HubertKosler, Motoman Robotec, Ribnica bodo predstavilido seke skupin, ki jih vodijo v industrijskem in znanstvenemokolju.AAVTOMATIKA 72/2007

18 MOTORSKI POGONIInformacije: Damjan Štokelj, Robotina d.o.o.NovifrekvennipretvornikiHITACHIPo sejmuHannoverMesse 2007HITACHI je na največjem industrijskem sejmu Hannover Messe strokovni javnosti prvič v Evropi uradnopredstavil dve novi seriji frekvenčnih pretvornikov. V Robotini načrtujemo predstavitev za slovenskitrg v začetku junija 2007.Tukaj sta noviteti:X200je serija kompaktnihfrekvennikov,do moi 7,5 kW.Po glavitne prednostipred konku -rennimi izdelki sopredvsem: izpopolnjeni al -go ritem varevanjaz elektrino en -er gijo, vgrajen EMC filterklase C1 (SFEF)oz. C2 (HFEF), varnostni izkloppo EN954-1 cat. 3, širši razpon na -pajalne napetosti, izboljšano vo de -nje ob pojavu to -ko vne preobremenitve ali generatorskega reima, ve za nijo ceno.X200 se sicer uvrša med ne-vektorskepretvornike, vendar nima teav niti z zahtevnejšimipogoni, seveda v obmoju gornje polovicenazivnih vrtljajev.SJ700je nova serija fre k -vennikov Hitachi,ki po znailnostihsodi v skupino nadstandardnih frek -vennikov. Na vol -jo bo do moi 400kW, s poso dob lje -no arhitekturo iniz boljšanim krmilnimdelom. Medte h ninimi znailnostmipoudarja -mo predvsem: izpopolnjeno vo -denje v zahtev -nih razmerahde lovanja, funkcija pozici -oniranja (z en -ko derjem), vgrajen krmilnik (PLC), enostavno programiranjes programom EzSQ, standardno vgrajena zavorna enota (do moi22 kW), vgrajen EMC filter klase C2 oz. C3, ve za nijo ceno.AAVTOMATIKA 72/2007

EXPRESS NOVICE - IZ NAŠIH PODJETIJ19Nova pridobitevv Robotini -robotza nanašnjetesnilne maseInformacije: Robotina d.o.o., www.robotina.siGre za investicijo v tehnološko opremo, kista jo delno financirala EU in Slovenski podjetniškisklad. Stroj opravlja dve pomembnifunkciji:1. Nanašanje tesni l -ne mase neposre -dno na izdelek: stem se izognemove oro d jem, ro -ne mu na naša njuin lepljenju tesnil,doseemo boljše te -snjenje, zni amostrošek.2. Avtomatizirana me hanska obdelava: za izdelavolukenj, izrezov,... vse mehanske prilagoditveos no vnega izdelka.Z novimi tehnološkimirešitvami smo edosegli na sle dnje re -zultate: pokrivamo velikoveji segment IP,za radi veje fle k si -bilnosti naprave tesnilne površinelahko izvedemo ne posredno na ko vini po preselitvi v Kozino (predvidoma junija 2007)bo mo ponudili tudi storitve zaradi poveanja obsega dela v proizvodnji, smo vza poslili dodatno enega delavca.Projekt delno financira EUAAVTOMATIKA 72/2007

20 REŠITVE AVTOMATIZACIJE V ENERGETIKIAvtomatizacijaenergetikes kotlomna biomasoPraktine rešitve v energetikiSlavko SENICA, Toni PLANTARI, (1)Marjan VRTANIK, eljko JURKOŠEK, Bruno TUŠAR (2)(1)Sistemi IN ES d.o.o., Dolenji Boštanj 62B, 8294 BOŠTANJslavko.senica@sis-ines.si, toni.plantaric@sis-ines.si(2)TANIN d.d., Hermanova 1, 8290 SEVNICAmarjan.vrtacnik@tanin.si, teh.sek@tanin.si,bruno.tusar@tanin.siEnergetika ter ekologija sta med seboj močno soodvisni ter v zadnjem času nesporno temi številka 1 vjavnosti. Eden od zelo popularnih energentov je (spet) postala lesna biomasa. Zanimivo je, da je pri podjetjihz daljšo tradicijo, ki se ukvarjajo s predelavo lesa, pridobivanje potrebne energije iz biomase žedolgo ustaljena praksa. Veliko takih podjetij samo proizvaja energijo za lastno rabo, nekatera viške prodajajotudi na trgu. Nazivne moči in izkoristki takih sistemov sploh niso zanemarljivi, z uvajanjem stalnih izboljšav,boljšim nadzorom ter avtomatizacijo postopkov pa se še povečujejo.V prispevku je opisana rekonstrukcija vodenja energetike v tovarni Tanin Sevnica.1.1 Stanje pred rekonstrukcijoZgodovina: Tovarna tanina je zaela obratovati leta1925. Namešen so imeli parni kotel na lesne os -tanke, ki je pokrival tehnološke potrebe. Potrebe poelektrini energiji so pokrivali z dvema lokomobilamaz elektrinima generatorjema. Tako je bila to -varna energetsko neodvisna. Zaradi širitve pro iz -vodnega programa so morali leta 1977 zgraditi noviparni kotel veje moi. Le-ta je v obratovanju šedanes, seveda z nekaterimi rekonstrukcijami na dimnemin parnem delu. Postavili so tudi rabljeno protitlanoparno turbino z generatorjem moi 1320 kW,ki obratuje od leta 1988. Do leta 1988 so parni kotelkurili z lesno prašno kurjavo in mazutom. Tega letapa se je izvedla sprememba naina kurjenja. Opustiliso mletje lesnih ostankov v prah in prigradili predkurišes poševno rešetko. Leta 2005 se je izvedlanova rekonstrukcija kotla, ki je omogoila poveanjemoi kotla iz 13,5 MW na 16,0 MW toplotnemoi. Na leto proizvedejo 370.000 GJ toplotneenergije in 6.500 MWh elektrine energije.Investitor je skozi celo ivljenjskodobo skrbel za stalne izboljšave napodroju poveanja proizvodnje,izkoristka sistema, vodenja teravtomatskih regulacij.Slika 1 - nekaj podrobnosti.1.2 Cilji rekonstrukcijeRekonstrukcija obrata energetike je del projektakom pletne avtomatizacije v proizvodnji tanina, furfuralain energije [L1].V sami energetiki so cilji predvsem sledei: zagotovitev optimalnega, stabilnega ter varnegadelovanja sistema avtomatizacija vseh postopkov v im veji monimeri kondicioniranje celega sistema do takega stanja,da bo omogoena avtomatska regulacija moikotla izbira in uvedba sistemov v skladu s konceptomomenjenega projekta kompletne avtomatizacije.2 APLICIRANE REŠITVE2.1 KrmilnikV sistem je bil uveden krmilniški sistem (druinaSIMATIC S7 400) z dislociranimi vhodno – izhodnimienotami. Povezave krmilnika s senzorji ter aktuatorjiso bile v najveji moni meri izvedene prekosodobnih procesnih vodil (ProfiBus-DP, ModBus).Slika 2 prikazuje konfiguracijo krmilnika ter po ve -za ve z ostalo opremo [L2].Na sistem je prikljueno: direktni signali:496 digitalnih vhodov240 digitalnih izhodov48 analognih vhodov4 analogni izhodi preko procesnih vodil:17 procesnih regulatorjev SIPART (preko Pro -fi Busa)7 frekvennih pretvornikov ter kompresor(pre ko ProfiBusa)regulator turbine WoodWard (preko Mod-Busa)AVTOMATIKA 72/2007

REŠITVE AVTOMATIZACIJE V ENERGETIKI21merilniki energije (preko ModBusa)Slika 4 - kuriše s kotlomSlika 2 - Konfiguracija opreme2.2 SCADA sistemApliciran je WinCC (V6.0) sistem v Client – Serverkonfiguraciji. Industrijski PC, na katerem teeaplikacija, je na krmilnik prikljuen preko ETHER-NET vmesnika. Slika 3 prikazuje pogled na monitorje.Za izdelavo osnovne arhitekture, naina prehajanjaSlika 5 - Transport kurivaSlika 3 - SCADASlika 6 - Kotel podrobnomed zasloni, sporoila ter ostala pomona opravilaso bila uporabljena orodja Basic Process Control.Slike 4 do 8 prikazujejo osnovne zaslone.2.3 Senzorji, aktuatorjiSenzorji ter aktuatorji so v sistem prikljueni kla si -no (preko analognih ter digitalnih vhodov/izhodov)ali pa preko serijskih linij (Profi Bus, Modbus), kjer jeAVTOMATIKA 72/2007

22 REŠITVE AVTOMATIZACIJE V ENERGETIKIkurišu. Slika 9 prikazuje frekvenni pretvornik zata motor.Slika 7 - Razvod pare2.4 VarnostUstrezen standard nivoja »C« za elektro opremokuriš s kotli je SIST EN 50156-1:2006, ki bazira naEN51056-1:2004 [L3].Osnovni povzetek varnostnih zahtev:Sistem mora biti koncipiran, zgrajen ter vzdrevantako, da omogoa: zanesljivo vodenje sistema zanesljivo identifikacijo nevarnega stanja v primeru pojava nevarnega stanja zanesljivodelovanje naslednjih zašitnih ukrepov:prekinitev dovoda toplote do kotlazaustavitev dovoda gorivazaustavitev dovoda izgorevalnega zrakazaustavitev vleka dimnih plinovV nekaterih primerih mora biti omogoeno tudidelovanje mimo zašit, vendar le ob izpolnitvi posebnihpogojev (samo ob zagonih kuriša, v primerutestiranja delovanja varnostnih naprav,…; by-passzašit je lahko samo zaasen, z dobro utemeljenimiter dokumentiranimi postopki).Varnostni del opreme je izveden diskretno, zustreznimi merilnimi elementi, varnostnimi moduliter izvedbo izklopov. Varnostni sistem je koncipirantako, da zadoša zahtevam nivoja SIL3.Slika 8 - Turbina z generatorjemto mogoe. Slika 2 prikazuje osnov no razporeditevter prikljuitve »pa me tnih« senzorjev ter aktuatorjevpo posaminih vo -di lih.V terminologiji investitorjevih upravljavcev se ta delopreme omenja kot »varnostna veriga«. Stanjevarnostne verige je na SCADI vedno prikazano navsaki sliki. Slika 10 prikazuje zaslon s prikazi stanjavarnostne verige ter z menijem za omogoanje bypassaza posamine lene zašitne verige.Poleg turbine z ge -neratorjem je naj -veji posamini ak -tuator v sistemupo gon ventilatorjadimnih plinov.Mo motorja je355 kW. Napajanje preko frekven -nega pretvornika,ki je v sistem pri -kljuen preko Pro -fiBusa. S tem sistemomse izvaja re -gulacija podtlaka vSlika 9 - Frekvenni pretvornik za motor ventilatorjadimnih plinovSlika 10 - Zaslon zašitVnosi v polja tega zaslona so seveda zašitena z gesli,vsak by-pass pa je še posebej zašiten s programomna krmilniku.AVTOMATIKA 72/2007

REŠITVE AVTOMATIZACIJE V ENERGETIKI233 REGULACIJE3.1 SplošnoSistem vsebuje kar nekaj zaprto-zannih regulacijskih krogov. Regulatorjiso preteno zunanji (SIPART DR21, ki so delovali v sistemu e predzaetkom rekonstrukcije), vsi novi regulatorji, ki so bili dodani v sistemmed rekonstrukcijo, pa so izvedeni v krmilniku (programsko).Obstojei regulatorji so prikljueni na krmilnik preko ProfiBusa ter soprikazani na SCADI. Za ta namen je bil razvit programski zaslonskivmesnik, ki na SCADI prikae regulator v prav takšni obliki terfunkcionalnosti, kot je to v naravi. Slika 11 prikazuje tak regulator zodprtim pogledom na vnos parametrov.Slika 11: Prikaz invodenje regulatorjaSIPART DR21 naSCADITudi programski regulatorjiimajo na SCADIenak zaslonski vmesnik,za laje delo posluevalcev.Slika 12 prikazujeanalizo delovanja regulacijetemperature zrakapodpiha, slika 13 paanalizo delovanja regulacijepodtlaka v kurišu(aktuator: 355 kW ventilator)Slika 12: analiza delovanjaregulacije temperaturezraka podpiha,odziv na spremembeelene vrednostiSlika 13: analiza delovanjaregulacije podtlakav kurišu, odziv namotnjo (povean pretokhladilnega zraka)3.2 Regulacija moi kotlaKonni cilj rekonstrukcije je avtomatska regulacija moi kotla, s immanj posredovanja operaterjev. Trenutno le ta še poteka rono, zaradive razlogov: nehomogene lastnosti goriva; gorivo za kuriše je sestavljeno iz 2komponent: lesna masa, ki pride v kuriše iz investitorjeve predhodneobdelave in proizvodnje ima dokaj konstantno vlanost ter kurilnoAVTOMATIKA 72/2007

24 REŠITVE AVTOMATIZACIJE V ENERGETIKIvrednost. Ker ta del trenutno ne zadoša vsem potrebam po energiji,se v kuriše dodaja lesna biomasa, ki jo kupujejo na trgu. Ta del paima zelo nehomogeno sestavo ter kurilne vrednosti. neenakomeren odvzem pare (energije) iz sistema; para se uporabljakot glavni energent pri investitorjevi proizvodnji, ki pa je šarna (obmenjavah se kratkotrajno bistveno spremeni poraba energije). Dolgi asovni odzivi sistema na spremembe pri doziranju kurivaVodenje moi kotla se tako izvaja »rono«, v glavnem preko doziranjakuriva ter z regulacijo podpiha, vleka ter hlajenja kuriša. Kuriše terkotel vodijo operaterji, ki zaradi poznavanja tehnologije, zahtev ter napodlagi svojih izkušenj dokaj optimalno vodijo energetiko. Slika 14prikazuje enodnevni graf dejanskih temperatur kuriša.Slika 14 - Regulacijatemperature kurišaInvestitor trenutno vla -ga napore v odpravovseh ovir za uvedbo av -tomatske regulacijemo i kotla.4 NADALJNA INTEGRACIJA SISTEMAAvtomatizacija obrata energetike je bila izvedena v skladu s sprejetimkonceptom avtomatizacije cele tovarne [L1]. Nadzorni nivo tovarne segradi po priporoilih koncepta TIA v topologiji distribuiranega veuporabniškegasistema [L4].Tak pristop je najbolj prilagojeninvestitorjevim ciljem, saj zagotavljaustrezno zanesljivost delovanja,odprtost, skalabilnost ternadgradljivost sistema. Slika 15prikazuje poenostavljeno sliko sistemanadzora tovarne.5 LITERATURA[1] M. Vrtanik, Projektna nalogaRaunalniška mrea v proiz -vo dnji tanina, furfurala in en -ergije, Tanin d.d., Hermanova1, 8290 SEVNICA, Sevnica2003.[2] Tehnino poroilo TANIN EN -ER GETIKA, Sistemi IN ESd.o.o., Tanin d.d. , Boštanj,Sev nica, 2006[3] BS EN 50156-1:2004, BSI,389 Chiswick High Road, London,2005[4] System Description WinCCVersion 6, SIEMENS AG, A&DHMI, Postfach 4848 D-90327Nuernberg, 2003ASlika 15 - Shema nadzoratovarneAVTOMATIKA 72/2007

EXPRESS NOVICE - IZ NAŠIH PODJETIJ25Špica v letu 2006z dvomestno rastjo prodajeInformacije: Andrija Puši, Špica International d.o.o.LJUBLJANA, 10. 5. 2007 – Špica International je predstavilaposlovne rezultate poslovne skupine Špica za leto 2006. SkupinaŠpica, ki poleg matičnega podjetja Špica International združujehčerinske družbe v Srbiji, Makedoniji, BiH ter na Hrvaškem, je v minulemletu 2006 ustvarila 9,6 milijona evrov čistega prihodka od prodaje,kar predstavlja 15,6-odstotno povečanje prodaje v primerjavi zletom poprej. Skupina je v primerjavi z letom 2005 za 40 odstotkovpovečala čisti dobiček, ki je znašal 523 tisoč evrov.»V Špici Internationalzelo ve -liko energije us -merjamo v pos -lovanje na dolgrok, predvsem vširjenje na tujetr ge. V minulemletu smo izvedlipomemben projektvzpostavitve razvojnega centra,ki nam je omogoil pridobivanjeevropskih sredstev ter reorganizacijofinan nih tokov,« je de -jal Tone Sta nov nik, direktor ŠpiceInternational.V letu 2006 je Špica s prodajo natujih trgih ustvarila priblino 23odstotkov skupnega prometa.Pro daja na trgih izven regije Adriatic,predvsem na Blinjem Vzhodupa je predstavljala 10 od sto t -kov izvoza. Špica se po ve kot 10letih kaljenja na regionalnem inblinjevzhodnem trgu priprav ljatudi na postopen globalni preboj.»Letošnji širitveni narti ob segajopoveanje prepoznavnosti in prodajena razvijajoih se tujih trgih,kjer smo e prisotni, predvsem vRusiji, Ukrajini in Romuniji. Poletibo stekla priprava za vstop našpansko in portugalsko govoreetrge, tako v Španiji in na Portugalskemkot tudi v Latinski Ame -riki,« je po jasnil Sta novnik.Podjetje je sv -oje ambicio z -ne širitvenena rte podprloz novimiin o vativnimivisokotehno -loškimi izdelkiDOX zakontrolo pri -stopa in registracijo delovnega a -sa, s katerimi namerava po ve atitudi pro dajo na vseh trgih, kjer jee pri sotno. »Zavedamo se, da spov prenimi izdelki ne moremoosvajati novih trgov in ohranjatikonkurennosti, zato v raziskavein razvoj na letni ravni vlagamookrog 15 odstotkov prihodkaskupine,« je še povedal Stanovnik.Poslovni rezultati Špice InternationalDivizija Time&Space je k Špicinimposlovnim rezultatom prispevalapriblino 50 odstotkov prometa,od tega priblino 30 odstotkov sstoritvami. Špica je s ponudbo re -ši tev Time&Space za kontrolo inregistracijo delovnega asa e dljeasa vodilni ponudnik in integratortovrstnih rešitev v regiji.V podjetju ocenjujejo, da v Slo ve -niji obvladujejo priblino 50 od -sto tkov trga. Špicin trni dele naHrvaškem pa po grobih ocenahzna ša priblino 30 odstotkov, vSrbiji pa 20 odstotkov. AAVTOMATIKA 72/2007

26 REŠITVE V AVTOMATIZACIJI PROCESOVChecker – enostavnarešitev za konnokontrolo kvaliteteInformacije: Tipteh d.o.o.Checker je inteligentno tipalo, ki loči predmete tako, da primerja naučeno digitalizirano slikovzorčnega predmeta s sliko trenutnega predmeta pred objektivom. Primerjava poteka s frekvencodo 3000 primerjav v minuti. Razpolaga s tremi različnimi načini primerjave, ki jih je moč tudikombinirati. Nastavitev opravil za različne predmete poteka preko PC računalnika z logičnim grafičnimvmesnikom, montaža naprave pa je preprosta in ne zahteva zamudnih kalibracij. Ali so vsi sestavnideli nameščeni? Je etiketa obrnjena pravilno? Je paket poln? Na vsa ta vprašanja vam Checker odgovorihitro in zanesljivo.Checker deluje na principu razpoznavanja vzorcevtako, da s hitro digitalno kamero zajema sliko predmetater zajeto grafiko primerja s predhodnonaueno. Razpolaga s tremi razlinimi tipi programskihtipal, ki vsak zase zmore razpoznati doloenolastnost. Svetlobno (Brightness) tipalo primerja nivosvetlobe, ki se odbija od predmeta, kontrastno (Contrast)tipalo primerja kontrastne lastnosti in vzorno(Pattern) tipalo primerja grafiko. Tako za vsako lastnostChecker ponuja ustrezen senzor. Vse te senzorjeje mogoe tudi kombinirati, kar še poveauinkovitost naprave. S svojo fleksibilnostjo Checkerza doloene aplikacije zmanjša oziroma iznii potrebopo številnih klasinih induktivnih, optinih ipd.senzorjih, s tem pa tudi as, ki je sicer potreben zaprecizno montao le-teh. Stroškovno je umešen vobmoje 5~10 fotocelic.Komplet Checker vsebuje digitalno CCD tipalo, montanipribor (vijaki, prironi izvija), brošuro, USBkabel ter programsko opremo CheckMate. Oddodatne opreme je potreben le osebni raunalnik sprostim USB prikljukom. Uporabniku zadoša eosnovno poznavanje operacijskega okolja MS Windows,programsko orodje CheckMate pa z enostavnimgrafinim vmesnikom vodi uporabnika v 10-ihkorakih od priprave Checker-ja glede na okolje, prekizbora in postavitve senzorjev do shranjevanjakonne konfiguracije. Za vsak predmet je potrebnoizdelati lastno konfiguracijo, ki jo je mo shraniti vChecker-jev interni pomnilnik in jo kasneje spomojo dodatnega razširitvenega modula daljinskoaktivirati. Po zakljueni konfiguraciji je Checkersamostojna enota in jo lahko odklopimo iz osebnegaraunalnika. V nadzorni sistem se prikljui prekodveh PNP/NPN digitalnih izhodnih signalov, ki ju jemo programirati za proenje na razline dogodke.Osnovne lastnosti Checker-ja:Prednosti: hiter (do 3000 obdelovancev na minuto), zanesljiv, enostavna konfiguracija, enostavna montaa, pomnjenje ve razlinih konfiguracij, daljinska aktivacija do 16 razlinih konfiguracij IP67 ohišje za uporabo v prašnih in vlanihokoljih, USB »Plug and Play«, 2 programirljiva digitalna izhodna NPN ali PNPtranzistorja, interno ali eksterno proenje, ugodna cena (pribl. cena 5~10-ih fotocelic).Slabosti: potrebno zagotoviti stalno orientacijo predmeta, potrebno zagotoviti stalno osvetljenost predmeta.Ve informacij s spletnimi vodii najdete na spletnistrani zastopnika za Slovenijo http://www.tipteh.siali direktno na domai strani ameriškega podjetjaCognex http://www.cognex.com/products/Checker/default.asp.Vzorne aplikacije si lahko ogledate na proizvajalevispletni strani http://www.cognex.com/products/Checker/Applications.aspAAVTOMATIKA 72/2007

IZOBRAŽEVALNI DOGODKI27Posvet o naprednihinteligentnih materialihJanez Škrlec, predsednik Sekcije elektronikov pri OZSNa Inštitutu Jožef Štefan je 16. in 17. novembra lani potekalvelik in zanimiv strokovni dogodek, prvi te vrste doslej prinas. Šlo je za strokovni posvet in številna predavanja o na -prednih in inteligentnih, pametnih materialih in materialih naslednjegene racije. Največji poudarek pa je bil na materialih v elektronikiin v mikroelektroniki. Organizator strokovnega in znan stve -nega dogodka je bil Center odličnosti CO-ME Inštituta Jožef Štefan,Zavod TC SEMTO in Tehnološka platforma NaMaT.Janez Škrlec, predsednikodbora za znanost intehnologijo pri OZSNa strokovnem dogodku je bila zbranavisoka druba strokovnjakov, tako izznanstvene kot gospodarske sfere, kise danes ukvarja z naprednimi in inte -li gentnimi materiali. Na posvetu je bilslavnostni govornik direktor InštitutaJoef Štefan, prof. dr. Jadran Le nariin predstojnica odseka za elek tronskokeramiko in mikroelektroniko ter na -no materiale prof.dr. Marija Kosec, terProf.dr. Toma Slivnik iz Ljubljanskeelektro fakultete. Iz gospodarstva paJo e Perme Zavod TC SEMTO in JanezNa vodnik Tehnološka platforma Na -Mat. Strokovno sreanje je potekalodva dni in na ta dogodek je bila pova -bljena tudi Obrtna zbornica Slovenije,kot partner Inštituta Joef Štefan.Skupino obrtnikov in podjetnikov iz OZS, je vodil lan Sveta za znanostin tehnologijo RS, Janez Škrlec.Strokovni posvet s predavanji je zajemal podroje elektronske keramike,mikro in nano materialov, podroje polimerov, nanokompozitov, nano-ik in nano-cevk, Biokompozitov in naprednih kovinskih materialov.Kot veliko preseneenje pa so bili povsem novi tekoekristalni elastomeriin polimeri iz katerih se lahko izdelujejo umetne mišice in adaptivni sistemi.Kot velika novost so tudi e relativno dobro razviti organski polprevodnikiin novi fotoski materiali, ter materiali ki uporabljajo lososovefekt samoišenja in še kot zanimivost tudi plazemski postopki išenjamaterialov.Napredne in še zlasti nano in mikro materiale, pa so predstavili predstoj -niki inštitutov in odsekov, prof. dr. Dragan Mihailovi iz odseka zakompleksne snovi F7, prof. dr. Danilo Suvorov K9, prof. dr. SpomenkaKobe K7, prof. dr. Miroslav Huski in dr. Nataša Novak - Tušar iz Kemijskegainštituta Slovenije, ter prof. dr. Gvido Bratina iz Univerze NoveGorice in prof. dr. Denis Donlagi iz FERI – UM iz laboratorija za optoelektronikoin številni drugi strokovnjaki.Predavanja so bila namenjena, predvsem strokovnjakom ki bodo vAVTOMATIKA 72/2007

28 IZOBRAŽEVALNI DOGODKIindustriji in gospodarstvu uporabljali te napredne materiale in z njimiustvarjali visoko dodano vrednost. Najpogosteje uporabljena beseda naposvetu je bila, nano in nanotehnologije. Ko je na posvetih bilo govora ointeligentnih, oziroma pametnih materialih, so si seveda vsi zastavljalivprašanje, za kakšne materiale namre gre? Odgovor je v bistvu preprost,gre za materiale ki jih je lovek ustvaril sam umetno in jih v nara -vi ni mogoe najti, gre pa za kombinacije nezdruljivih fizikalnih lastnosti.Gre v bistvu za kvazikristalne in kovinske zlitine z gigantskimicelicami. Kakšne bodo posledice tako ustvarjenih materialov, al danestega nihe zagotovo ne ve. Prvi rezultati pa so seveda izjemno pozitivni.Vemo pa tudi e to, da ti materiali spreminjajo meje monega. Ustvarjajopogoje za ekstremne karakteristike izdelanih naprav in sistemov.Fascinantni parametri novo ustvarjenih materialov, o katerih širšajavnost ne ve veliko, pravzaprav skoraj ni, bo spreminjala podobo da -na šnje predstave o sodobnih napravah in sistemih. lovek je na mnogihpodrojih prestopil mejo monega in s tem izzval naravo in njene nara -v ne danosti in zakonitosti. Na strokovnem posvetu pa so presenetilistrokovnjaki z novimi biokompoziti iz katerih se ustvarjajo iva tkiva.Fascinatni pa so seveda tudi podatki o razvoju MEMS, MOEMS in Bio-MEMS naprav, ki e nastajajo iz teh naprednih materialov. MEMS-i sonamre mikro elektromehanski sistemi, velikostnega razreda nekaj mi -kronov do nekaj milimetrov. NEMS-i so nano elektromehanski sistemi vpodroju od nekaj deset nanometrov. BioMEMS- i so biološki elektrome -hanski sistemi, ki simulirajo doloene vitalne funkcije dela ivih organizmov.To podroje sodi predvsem v podroje sodobne medicine, predvsemv podroje bionike.Prenos znanja v gospodarstvo - predavanja dr. Denisa Donlagia oMEMS tehnologijah na seminarju Povezovanje znanosti in drobnegagospodarstva v MariboruV zakljuku bi lahko zapisali, da je bil strokovni dogodek preseneenjeza mnoge udeleence, poudarek je bil predvsem na nonotehnologijah inizkazana je bila potreba, da se vedenje o novih in naprednih materialihim prej prenese v gospodarstvo in da bo s temi znanji mogoe ustvarjatiprednost na vsaj doloenih podrojih pred Kitajsko, Indijo in drugimideelami. Torej bo prihodnost še kako odvisna od poznavanja in upo -rabe naprednih in pametnih materialov.AAVTOMATIKA 72/2007

SISTEMI ZA IDENTIFIKACIJO - PRISTOPNA KONTROLA DOX29DOXKrmilnik zakontorlo pristopaŠpica utrjuje vodilno vlogopri razvoju inovativnih rešitevza kontrolo pristopa inevidence delovnega asaInformacije: Špica International d.o.o.LJUBLJANA, 10. 5. 2007 – Špica International je lansirala na trg inovativno platformo za kontrolopristopa in registracijo delovnega časa DOX. V Špici pričakujejo, da bodo DOX uporabljali predvsemv poslovnih okoljih, kjer poleg varnosti, prilagodljivosti, enostavne uporabe in nizkihstroškov lastništva zahtevajo tudi estetski videz naprave. Nova platforma je del strateških usmeritevpri povečevanju tržnega deleža in širjenju poslovanja na trgih jugovzhodne Evrope, Rusije in BližnjegaVzhoda.»Najpomembnejša novost sistema DOX je njegovaradikalna modularnost, ki zagotavlja popolno fleksibilnostv smislu uporabe katerekoli obstojee ali prihajajoenove tehnologije za kontrolo pristopa inregistracijo delovnega asa,« je povedal Andrija Pu -ši, direktor divizije Time&Space v podjetju Špica In -ter national.Sistem DOX sestavljajo stenska, stilsko oblikovanaupo rabniška konzola in loen kontroler za priklop inupravljanje razlinih italcev identifikacijskih karticter drugih nadzornih naprav in senzorjev. DOX kontrolerpredstavlja novo generacijo Špicinih terminalovza kontrolo pristopa. Za razliko od predhodnihkontrolerjev omogoa novi DOX prikljuitev ve-AVTOMATIKA 72/2007

30 SISTEMI ZA IDENTIFIKACIJO - PRISTOPNA KONTROLA DOXjega število nadzornih tok, ima veji pomnilnik, hi -trejši procesor ter zagotavlja boljšo omreno povezljivostz višjo stopnjo varnosti. Uporabnikom prinašadodatne prednosti v primerjavi z drugimi veKrmilnik DOXka nalnimi kontrolerji na trgu, tudi zaradi nijegastroška lastništva in enostavnejšega vzdrevanja. Zdodatkom uporabniškega vmesnika, DOX konzole,pa je isti kontroler mono uporabiti tudi za registracijodelovnega asa. Konzolo odlikujejo zaslonobutljiv na dotik, miniaturnost ter moderen dizajn,ki je primeren tudi za estetsko zahtevnejša okolja,kot so banke, zavarovalnice in drugi moderniinterierji.Krmilnik DOX je inteligentna naprava za zbiranjepodatkov in mreno vozliše v sistemu nadzorapristopa. Opravlja komunikacijo med identifikacijskotoko in gostiteljskim raunalnikom ter upravljaperiferne elemente sistema, npr. italnike kartic,konzole, kljuavnice, biometrine italnike in drugeaktivatorje in senzorje. Podatki se lahko hranijo inobdelujejo v terminalu, zato krmilnik DOX lahkodeluje v nainu on-line ali off-line.Krmilnik DOX jeglavni gradnik ra -u nalniško podpr -tega sistema nadzorapristopa po -ljubne kompleks -no sti: uporabljatiga je mogoe za ne -kaj vrat enega ob -jekta ali pa za vesto prehodov nageografsko oddaljenihobjektih. Ven -dar to ni njegovaedi na funkcija –uporaben je povsod,kjer je potrebnoidentificiranjeStilsko oblikovana stenskakonzola DOXuporabnikov, denimo za registriranje delovnega a -sa, brezgotovinsko plaevanje, sledenje stro š kov nihmest ali pa za prodajne avtomate, e naštejemo lenajbolj razširjeno uporabo.Povezovalna shemaZa okolja, kjer se zahteva visoka stopnja varovanja,priporoamo uporabo biometrine identifikacije. Navoljo so italniki prstnega odtisa in naprave za 3D identifikacijoobraznih potez proizvajalca Bioscrypt, ter na -prava za identifikacijo ša re ni ce proizvajalca Panasonic.AVTOMATIKA 72/2007

SISTEMI ZA IDENTIFIKACIJO - PRISTOPNA KONTROLA DOX31Identifikacijske tehnologijePlatforma DOX podpira širokopaleto italnikov in identifikacij -skih tehnologij na osnovi kartice,od kla sinih magnetnih do naj no -vejših brezkontaktnih (RF ID), ka -kr šni sta Legic Advant in HIDiClass, prav tako pa tudi ve biometrinihitalnikov uglednih svetovnihproizvajalcev, npr. Bioscryptin Panasonic. Mona je iz -bira med razlinimi naini hranjenjabio metrinih vzorcev, vklju - no s shranjevanjem vzorca na re -gi stracijski kartici ali v pomnilni -ku terminala.Registracija delovnega asaV kombinaciji s konzolo DOX, kije specializiran lo en modul za ko -munikacijo med uporabnikom insistemom, je krmilnik DOX elegantnain vestranska re ši tev zaregistracijo de lovnega asa. Kr mil -nik DOX lahko krmili do štiri konzoleDOX, zato lah ko po lju b nozdru ujemo nadzor pri stopa in re -gistra cijo de lovnega asa.Odlo i tev za biometrino identifi -kacijo pa prinaša do datne prednosti,saj odpravi problem zlorabeidentitete in omogoa udobnoregi striranje brez uporabe kartic.O podjetju Špica InternationalPodjetje Špica International je specializiranoza razvoj, izdelavo terintegracijo tehnologij za kontrolopristopa in registracijo delovnegaasa, osnovna dejavnost podjetjapa so sistemi za avtomatsko identifikacijo,s katerimi se ukvarja vseod konca osemdesetih let. Njihoverešitve obsegajo registracijo de lov -nega asa in nadzor pristopa,mobilno raunalništvo ter av to -mat sko identifikacijo s rtno kodoin RFID.Špica International ima obsenomreo pooblašenih distributerjevdoma in v tujini ter herinska po -djetja na Hrvaškem, v Makedoniji,Bosni in Hercegovini ter Srbiji.Špica International, ki je lanicaštevilnih mednarodnih zdruenj spodroij svojega delovanja, jekonec leta 1995 pridobila certifikatkakovosti ISO 9001 za celotnoposlovanje.Špica bo DOX prodajala v kombinacijis svojo lastno programskoop remo za kontrolo pristopa inregistracijo delovnega asa Time&Space v Sloveniji in v dravah, kjerpodjetje nastopa s svojimi rešitvami.Povezovanje s programsko op -remo drugih proizvajalcev bo omogoenov drugi polovici le to š njegaleta.AAVTOMATIKA 72/2007

32 OPREMA ZA AVTOMATIZACIJOSistem z eno kamero za2D in 3D obdelavo slikOlajševanje potiod pregledado analizeBoo Zajc, SICK d.o.o.Tehnologija za obdelavo slik z Ranger C in Ranger E serijo kamer se razlikuje od klasičnega pogledana 2D in 3D zajemanje slik. Kameri z možnostjo večkratnega skeniranja (multiscan) ter funkcijopreverjanja sipanja (scatter) svetlobe združujeta kompleksne možnosti analize v enem samemslikovnem sistemu.Prisotnost, poravnanost, kontrast in druge obiajne zna -ilke so e v naprej doloene za 2D zaznavanje, 3D sistemipa so prisotni, e potrebujemo informacijo o poziciji,obliki, volumnu ali drugih prostorskih meritvah, ki jihmoramo izvesti. Uporabnik lahko obiajno upo -rabi le kombinacijo teh dveh, da bi dobil en samsistem, vendar je cena takega sistema precejšnain tudi sam sistem zahteva veliko prostora. Vi -so ka stopnja kompleksnosti celotne rešitve takopogosto predstavlja dodatno oviro. e moramopreveriti površine, ki so prosojne, je izbira in du -strijko orientiranih rešitev na trgu omejena, alipa moramo rešitve s kamero dopolniti z dodatnimisistemi za preverjanje.Vekratno skeniranje in preverjanjesipanja svetlobe – „etrta“ dimenzijapri obdelavi slikRanger C in Ranger E kameri, ki ju je razvil SICKIVP, ponujata potrebno tehnologijo – vekratnoskeniranje in preverjanje sipanja svetlobe - zana loge pri katerih je potrebno zaznavanje informacijo 3D geometriji predmeta in njegovih obi -ajnih 2D znailkah v enem koraku.Nain vekratnega skeniranja omogoa zajemanjeene slike iz ve razlinih osvetlitvenihscenarijev in s tem istoasno izvajanje razlinihnalog pregledovanja. Prednosti: ena sama pozicijaza pregledovanje, en cikel izvajanja, enslikovni sistem za razline naloge.AVTOMATIKA 72/2007

OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO33Funkcionalnost vekratnega skeniranja dopušaistoasno izvajanje ve razlinih procesov zajemanjaslike. Predmeti so - istoasno in v enkratnem procesuzajema slike - podvreni 3D zaznavanju in obiaj -nemu 2D preverjanju, e pa imamo predmete s tran -sparentno površino, pa se izvede še metoda preverjanjasipanja svetlobe. V primeru tehninih oz. or -gan skih materialov dobimo s tem procesom ne po -sredne podatke o površini objekta. Globina prodiranjain sipanje svetlobe omogoata v obliki merjenihvrednosti informacijo o konsistentnosti površine,pod njo leeih predmetih ali razlinih slojih.Rezultirajoe slike se prenesejo brez izgube asa linijopo linijo na PC v nadaljno obdelavo, kjer so potemna voljo za razline analize.Samo ena kamera, kompaktna struktura preverjanja,hitro generiranje slik za razline naloge in takojšnadosegljivost merjenih rezultatov – vekratnoskeniranje in preverjanje sipanja svetlobe olajšajo potod pregleda do analize predmetov. Ranger C inRanger E predstavljata novo dimenzijo v industrijskianalizi slik.ARazline analize pri PC obdelavi slikNajnovejša tehnologija obdelave slik venem kompletuZa izvajanje in analizo vseh teh nalog je potrebna lekamera Ranger C ali Ranger E, ki istoasno prevzamerazline naloge za razline aplikacije na razlinihpodrojih ipa v kameri in izvede predprocesiranje.AVTOMATIKA 72/2007

34 OPREMA ZA AVTOMATIZACIJO - MERITVE NIVOJEVSitrans LR 460 -nov Siemensovradarski merilnikzveznega nivojaInformacije: Matej Kupljenik, Siemens d.o.o.Siemens je razvil nov radarski merilnik v 24GHz tehnologiji z zveznim frekvenčno – moduliranimvalom (FMCW), za ekstremno zah te -v ne procesne pogoje: močno prašenje, visoketem perature in tlake. Dolgoletne aplikativne iz -ku šnje in znanje uporabljeno pri procesiranjuradarskih signalov zagotavljajo zanesljivo merje -nje v rangu do 100 m, zagotavljajo izjemno dobrorazmerje signal/šum, ter predlagajo dodatne me -hanske rešitve za zanesljiva merjenja z radarskimimerilniki nivoja !!Osnovne znailnosti:• Rang merjenja 100m z vgrajeno procesnointeligenco• 24GHz tehnologija za zanesljiv odboj signalana sipkih medijih• Lokalni prikaz, parametriranje preko tipk aliIR ronega programatorja• Komunikacija preko HART ali PROFIBUSprotokola• »Easy Aimer« - mehansko umerjanje antenev doloeni smeri• Mone mehanske zašite anten ter sistemi zaizpihovanje oblog• »Qucik start wizard« - za preprostospušanje v pogon• Procesne temperature do 200 stopinj CelzijaSitrans LR 460 ima frkvenno moduliran zvezni val– zato za razliko od konkurennih pulznih radarjevpotrebuje za meritve v rangu do 100 m samo majhno100 mm anteno – preprosta instalacija in majhnaporaba prostora.Kot je pri Siemensu standadno je instrument vrobustnem aluminjastem ohišju, kar se je v procesniindustriji pokazalo za bistveno bolj zanesljivo kotnavidez podobni, a neustrezni plastini instrumenti.Ciljne aplikacije Sitrans LR 460: zvezne meritve nivojacementa, pepela, premoga, moke, plastinih granulatovter asfaltnih mešanic.Za zahtevne aplikacije – e bi eleli testno preizkusitiSitrans LR 460 – pokliite Siemens Slovenija! Veinformacij na www.siemens.com\level.AO b i š č i t ep r e n o v l j e n es p l e t n e st r a n iwww.hydra-co.siAVTOMATIKA 72/2007

SISTEMI ZA OZNAČEVANJE35Boljša preskrbovalna veriga:Tiskanje rtne kode z XML podporoInformacije: LEOSS d.o.o.Industrijski tiskalniki Zebra serije XiIII in tiskalniki za pametne nalepke (RFID) serije Xi ter PAX4 zvgrajenim Unicode naborom znakov kot prvi v svojem razredu omogočajo tiskanje črtne kode iz XMLdatotek, kar bistveno poenostavlja in pospešuje pretok blaga v preskrbovalnih verigah in drugod.XML podpora je bila razvita s strani Zebrinih inženirjev v sodelovanju s programersko hišo Oracle ® .Uporabnost XML-a je v njegovi univerzalnosti, sajga lahko uporabimo za opis praktino vsakršne po -datkovne strukture. Temu so se prilagodili tudi vnadaljevanju predstavljeni tiskalniki Zebra, ki e odleta 2004 vsebujejo XML vmesnik za tiskanje rtnekode. Z XML-om podjetja zniajo stroške za nakupdodatne programske in strojne opreme ter s tem po -vezano licenciranje, ter poenostavijo delo informa ti -kom in v administraciji.Nedavno so se zgorajna vedenim pridruili tu -di mo deli iz industrijskeZ-serije (Z4MPlus in Z6 -MPlus ter mobilni ti s ka -l niki serije QLPlus inskupine RW. ZebrinaXML podpora je bilaraz vita v sodelovanju sprogramersko hišo Ora -cle ® , za potrebe stranknjihovega WMS-a (skla-dišno poslovanje) inMSCA-ja (mobilna pre -skrbovalna veriga). Izobeh aplikacij in kateregakolidrugega informa -cij skega sistema (npr.SAP-a) je zaposlenimom ogoeno kreiranje intiskanje klasinih (linearnih)rtnih kod, kottudi kompleksnejših, 2Dkod, na zahtevo. Na menvgrajene XML podporeje pospeševanje procesovoznaevanja blaga vpreskrbovalnih verigah.Zebra kot priznani Oracle® Certified Partnerpo kriva tiskanje etiket srtno kodo in pametnih(RFID) nalepk. Za »plugand play« delo je v Ze -Zebra Z4MPlusZebra Z6MPlusPrenosni tiskalnik serije RWbra tiskalnikih z vgraje no XML podporo e pred de fi -niranih deset standardnih oblik etiket.DEFINICIJA IN POMEN XML-aExtensible Markup Language (XML) je poseben nainelektronskega za pi sovanja podatkov, ki se zadnjihnekaj let izjemno uspešno uveljavlja kot skupniimenovalec za prenos podatkov med razlinimi raunalniškimisistemi. Njegov namen je zagotavljativejo odprtost sistemov, bolj prilagodljivo identifikacijoinformacij in s tem enostavnejše izmenjavanjepodatkov. Zato postaja XML standard v B2Bposlovanju, saj poenostavlja upravljanje preskrbovalnihverig. Za definicijo standarda XML skrbi Webkonzorcij (www.w3.org). V GS1 (www.gs1si.org,prej EAN International) so pre poznali uporabnostXML-a in pripravili strateški sklep o izdelavi novihstandardov GS1 na temeljih XML. Tako so zaeli zizvajanjem projekta, katerega rezultat naj bi bili novistandardi BMS - Business Message Standards.OBLIKOVANJE IN TISKANJE ETIKETProgramska oprema Zebra Designer for XMLomogoa maksimalno prijazno uporabniško okoljeza kreiranje poljubnih oblik etiket z enostavnomonostjo konverzije v XML format. XML je v tesnipovezavi s standardom RIP v smislu preprostepretvorbe poslovnih dokumentov v elektronskoobliko za pošiljanje prek Interneta. Ve o ZebraDesigner-jutukaj.XML PODPRTI TISKALNIKIIndustrijski tiskalnikiZebra z oznako XiII-IPlus, tis kal niki zapametne nalepke (RF -ID) Zebra z oznako Xiin PAX4. Mo bilni tis -kalniki Zebra serije QLin serije RW Ze b ra jeOracle ® Cer tified Part-Zebra XiIII PlusAVTOMATIKA 72/2007

36 SISTEMI ZA OZNAČEVANJEner, njeni ti skalniki zXML podporo omogoajouin ko vitejše delo, sajXML standard poenostavljaizmenjavo poda t -kov v B2B okolju in po -s pešuje pretok v preskrbovalnihverigah in drugod.Vse o XML podporiza upo ra b nike Oracle ®WMS in Oracle ® MSCAnajdete v PDF obliki nazebrini spletni strani:http://www.zebra.com.Spodnja skica ponazarjaenostavnejše delo ob up -o rabi Zebrinih tis kal ni -kov, ki so direktno po -vezani z informacijskimsistemom podjetja.e elite omogoiti hi t -rej ši pretok blaga v pre -skrbovalni verigi, v ka -te ri sodelujete, izberiteZebra 170PAX42. Parametri tiskalnika so doloeni znotraj Oracloveaplikacije, s imer se zakljui nastavitevtiskalnika in omogoi tiskanja rtne kode.3. Oblika etikete v ZPL formatu je permanentnoshranjena v pomnilnik tiskalnika.4. Oraclov WMS/MSCA sproi tiskanje nalepkpreko protokola TCP/IP, kjer so podatki v XMLobliki.5. Tiskalnik iz prejete XML oblike prepozna fiksnein variabilne podatke ter število etiket za izpis.6. Tiskalnik priklie shranjeno XML obliko nalepkein na osnovi prejetih podatkov sproi proceszapisovanja na pametno nalepko (zapiše informacijena tag (RFID).7. Ko pridobi vse informacije o nalepki, tiskalniknatisne nalepko s rtno kodo in loveku berljivimipodatki.profesionalno tiskanje rtne kode s tiskalniki Zebra,Unicode naborom znakov in XML podporo. Zanimanjelahko sporoite na 01 530 90 22 ali nam pi -še te na leoss@leoss.si.Na zgornji skici je prikazana direktna povezava medpoljubnim informacijskim sistemom in Zebrinimtiskalnikom z XML podporo:1. Oblika etikete v ZPL formatu je permanentnoshranjena v pomnilnik tiskalnika.2. Informacijski sistem sproi tiskanje nalepkpreko protokola TCP/IP, kjer so podatki v XMLobliki.3. Tiskalnik iz prejete XML oblike prepozna fiksnein variabilne podatke ter število etiket za izpis.4. Tiskalnik priklie shranjeno XML obliko nalepkein na osnovi prejetih podatkov sproi procesizpisovanja nalepke.5. Ko pridobi vse informacije o nalepki, tiskalniknatisne nalepko s rtno kodo in lovekuberljivimi podatki.ASpodnja skica prikazuje direktno povezavo med Oracle® aplikacijo in Zebrinim tiskalnikom pametnihnalepk (RFID) z XML podporo:1. API (Application program interface) datoteke sonamešene v Oraclovi bazi ali aplikaciji zavodenje skladiša (WMS) oz. vodenje preskrbovalneverige (MSCA).AVTOMATIKA 72/2007

CAD/CAM/CAE SISTEMI 37EPLAN ELECTRIC P8Predstavljena novaplatforma EPLANCAE orodij 16.4.2007v Tehniškem muzejuBistraBranko Badrljica, AvtomatikaKoncem aprila smo bili povab lje -ni na predstavitev nove gene -ra cije programske opreme EPLAN,ki jo je podjetje EXOR ETI pripravi -lo v Tehničnem muzeju Bistra.Nova platforma prinaša obilje novosti, ki so jih za h -te vali uporabniki, tako glede standardizacije, od pr -to sti in integriranosti uporabniškega vmesnika vWindows okolje, razline hitrostne izboljšave, noveformate podatkov in podporo vejezinosti skoziUni code znakovni nabor.Nova EPLAN platforma je sestavljena iz ve modu -lov: Eplan Electric P8 Eplan Cabinet Eplan fluid Eplan ppeEplan Electric P8 je EDA program za izris elektrinihinstalacij in sklopov, ki predstavlja pomemben koraknaprej glede na predhodnika EPLAN 5 in EPLAN 21.Nekaj kljunih novosti iz dolgega seznama: neoviran uvoz podatkov iz projektov, narejenihv EPLAN 5 in EPLAN 21Blokovna zasnova nove EPLAN osnove uporaba makro ukazov z vdelanimi razlinimigrafinimi variantami, ki se lahko razlikujejoAVTOMATIKA 72/2007

38 CAD/CAM/CAE SISTEMIv tako v prisotnosti/odsotnosti nekaterih elementovkot tudi dimenzioniranju ostalih.EPLAN P8 bo tako vnesel makro skupaj zizbrano varianto. pretvorba med standardi izrisa shematike,predvsem med ameriškimi in evropskimi standardi.Po izbiri eljenega standarda programsam spremeni orientacijo simbolov in risb.EPLAN cabinet je program za oblikovanje ohišij, na -rtovanje uporabe in postavitve ohišij in postavitevsklopov znotraj njih.Poleg številnih ostalih novosti se mi zdi zanimivpred vsem neposreden izvoz NC podatkov, ki jih la h - prikaz topologije vodil. Sedaj lahko prikaetelogino povezavo med posameznimi enotamiskozi kakršnokoli topologijo vodila in upravljatez njihovimi povezavami. zdruljivost z Unicode znakovnim naborom.To pomeni, da lahko svoj projekt oddate vpraktino kateremkoli jeziku, ne glede na to,kje je naronik ali so/izvajalec projekta. Vse odpovezovalnih shem v kitajšini do "BOM" seznamav rušini je lahko integrirano v isti projektv svoji izvorni obliki.ko posredujemo strojem za izdelavo montanih pa -ne lov, vrat in stranskih delov ter samodejnemu vr -ta nju in rezkanju.EPLAN Ppe je krovno orodje za integracijo in planiranjevejih internacionalnih projektov in omogoainterakcijo posameznih modulov pri delu na projektu.Njegova znailnost so mnoge opcije za uvoz,izvoz in pretvorbo podatkov, ki je velikokrat potrebnapri velikih projektih.Novosti je bilo veliko preve, da bi jih lahko pokriliv tem kratkem lanku in upam,da se jih bomo lahkopodrobneje lotili v prihodnjih lankih.Pri Exorju pravijo, da gre za velik in pomembenkorak naprej v druini EPLANovih CAD orodij, ki najMatja Berce, predstavnik EXOR-ETIEPLAN Fluid je namenjen nartovanju pnevmatskihin hidravlinih sistemov in poleg splošnih izboljšav(in ternacionalizacija, novi formati - predvsem DXF/DWG itd) prinaša tudi: samodejno generiranje poroil za postavitev,iz delavo in vzdrevanje sistema upravljanje s komponentami in knjinicami,specifinimi za tekoinske sisteme transparentni in standardni opisis v skladu zISO 1219 integrirani prevodi v skladu z ISO 5598 moen spoj elektrinih in hidravlinih inštalacij redundance in napake pri delu prepreujepoenotena podatkovna bazaZadetek v sredino?bi jih obdrala na vrhu ostre konkurence na tem po -d roju. Prav simbolino je, da se je sreanje konalos pravim tekmovanjem v lokostrelstvu kjer so seudeleenci lahko pomerili v natanosti. Kar nekaj jihje zadelo "v rdee". Upam, da bodo ravno takopokazali mirno roko in ostro oko tudi pri bodoemdelu s tovrstnimi CAD/CAE orodji ...AAVTOMATIKA 72/2007

OPREMA ZA OPTIČNE INŠTALACIJE39Varilna in merilnaoprema v optinihkomunikacijahInformacije: Zvone agar, EZ d.o.o.Za dobro izpeljane optične inštalacije je šekako potrebna tudi dobra oprema za rezanje,spajanje in seveda merjenje. V naslednjihdneh si lahko ogledate in pre iz kusite terenskivarilnik AFL/Fujikura FSM-50S in ročni OTDRAFL/Noyes M200 QUAD z vgrajenim kombiniranimSM/MM modulom in VFL testerjem. Opremo bomodemonstrirali tudi na Usposabljanju InštalaterjevTk kabelskih sistemov.Varilnik FSM 50S dosee v povpreju 0.01 dB du še -nja po zvaru, vlakna poravnava po jedru, varjenjetra ja 9 sekund, samodejno prepozna tip vlakna, prilagajase okolju, deluje do višine 5 km, pri hitrostive tra do 15 m/s in pri temperaturah od -10 do +50stopinj Celzija. V standardni paket spada tudi novire zalnik CT-30A z manjšo inve jo posodo za odpadke.1. Nastavljanje rezila 2. Vstavljanjeoptinega kabla3. RezanjeKompletu vsebuje: varilnik FSM50S, rezalnik CT30A, napajalnaenota s polnilcem ADC-11, po k -rov monitorja, rezervne elektrode,akumulator BTR-06S, ka -bel za polnjenje DCC-10, na -pajalni kabel, kovek in navodila.YearsNOVA DIMENZIJA V ELEKTROPROJEKTIRANJU IN INŽENIRINGURazvojne faze:• koncept, projektiranje, izdelava,montaža, vzdrževanje,...inženiring za energetiko, transport in industrijo d.o.o.EPLAN Electric P8electric P8P - POWER - 100 % prenos podatkov, Install & GOP - PRODUCTIVITY - Sočasni inženiring širom svetaP - PERFORMANCE - Masovna obdelava podatkovP - PROCESS - Grafični ali objektni način delaP - PROGRESS - Edinstvena modularna “EPLAN platforma“P - PRECISION - Kvaliteta od prvega korakaP - PASSION - Kvantni skok, ki postavlja nove standardeP - PREMIUM - EPLAN Electric P8 – “VEDNO v OSPREDJU”licence, vzdrževanje, tehnična podpora, šolanje, svetovanjeStegne 7, SI-1000 Ljubljana • tel.: 01/ 511 10 95 • fax: 01/ 511 30 79GSM: 031/368 783 • info@exor-eti.si • www.exor-eti.siAVTOMATIKA 72/2007

40 OPREMA ZA OPTIČNE INŠTALACIJEJamstvo za varilno in merilno opremo je 12 mesecevod dneva prevzema opreme, osnovno usposabljanjeza delo z opremo je vkljueno v ceni.V EZ Servisnem Centru opravljamo garancijska inpo garancijska vzdrevalna dela, redne letne pregledeter nastavitve varilne in merilne opreme.OTDR AFL/Noyes M200 QUAD ima vse za pre iz -ku šanje kabelskih sistemov v LAN-ih tako znotrajkot zunaj stavb, zna potrjevati FTTx in PON mreein zna odpravljati napake.M200 QUAD z va -lovnimi dolinami650(VFL), 850,1300, 1310 in1550 nm trasona tanno analizira,omogoa sa -modejne in ronenastavitve, me ri -tev lahko opravi zeno ali dvemi valovnimidolinami,samodejno ugotovitip vlakna,nudi bogate mo -nosti pri urejanjuin hrambi rezultatov,akumulatorza doša za 6 urde la, ima USB pri -kljuek, testni iz -hodi so opremljeniz enostavno za -me nljivimi in pri -loenimi (ST, SC,FC) adapterji, po -sebna prenosnato rba skupaj zpro ti tresno oblogoinstrumentaza gotavlja OTDRjuveliko robustnostNa naslovu www.ezz.si so cene ba -krenih in optinihkablov, EZ ko -munikacijskih iz -delkov, mrene,varilne in merilneopreme ter opti -nih prikljunih in zakljunih kablov, za dostop jepotrebno geslo, ki ga dodeli sistem takoj po regist -raciji (zaradi nihanj vrednosti bakra so cene ba k re -nih kablov v ceniku informativne).AAOC-jev hitri monitorDružba AOC International je predstavila nov19-palčni LCD monitor in tako še dopolnilaže tako pestro paleto tovrstnih modelov. No -vi nec z oznako 196V+ je namenjen zahtevnim pi -sarniškim uporabnikom.Novi AOC 196V+ zmore prikazati sliko v lo lji -vo sti 1.280 x 1.024 tok (WXGA) s svetilnostjo300 kandel. Zmogljiva vgrajena elektronika ob -lju blja vsega 2 ms odzivni as na celotni površinizaslona (le-ta meri 38 x 30 cm), medtem ko zna -ša kontrastno razmerje zaslona odlinih 700:1. Abolj kot na tehnine podatke novi AOC stavi nasvojo podobo in prikazano sliko.Sam dizajn monitorja je všeen: srebrno-rnabar vna kombinacija bo gotovo pritegnila marsikateregakupca. Prikazana slika je kristalnoista ter ostra, monitor je prvenstveno namenjenposlovnim in domaim uporabnikom, ki raunalnikuporabljajo za razline namene – delo zdokumenti, igranje iger ter seveda gledanje filmov.Zaradi hitre matrike in natannih barv jenovi AOC 196V+ primeren tudi za uporabo vgrafinih programih ter multimedijskih predstavitvah.Monitor AOC 196V+, ki omogoa tudi stenskomontao, bo pri evropskih prodajalcih inslovenskem zastopniku, podjetju Anni iz Trzina,na voljo do konca februarja, cena za ta modelLCD monitorja pa bo dobrih 200€.www.aoc-europe.comwww.anni.siAAVTOMATIKA 72/2007

SISTEMI ZA OZNAČEVANJE IN IDENTIFIKACIJO 41AXS 110Novi ročni OTDRInformacije: Zvone agar, EZ d.o.o.Kanadski proizvajalec merilne opreme Exfo je z širitvijo družine AXS,poleg znanega AXS-100 je zdaj še nova skupina AXS-110, posegel naLAN področje nezahtevne in dostopne opreme.Garancijska doba zavarilno in merilnoopremo je 12 mesecevin prine tei od dnevaprevzema opreme da -lje. Pri nakupu nudimobrezplano osno v -Serija AXS ima štiri osnovne modele. Nadostopovnem podroju je to AXS-100, ki imalahko dve ali tri valovne doline, na LAN/WANpodroju pa AXS-110 s tremi modeli, z dvemiMM, dvemi SM, oziroma štirimi MM/SM valovnimidolinami.Izdelek je nezahteven zarokovanje, brez napajanjadeluje 8 ur, ima USBvhod za prenos podat -kov, zapomni si do 500meritev, samodejno ana -li zira traso in postavidiagnozo, premore "pass/fail" funkcijo, doloi kraj napake, ..no usposabljanje za delo z opremo.V EZ Servisnem Centru op ra v -ljamo garancijska in izven ga -rancijska vzdrevalna dela, re d -ne letne preglede, menjave po -trošnega materiala, kontrolo ternastavitve varilne in merilne op -reme.Ko izberemo osnovni model la h -ko vgradimo še: IP test, VFL tes -ter, GeX merilec optine moi,ka mero z mikroskopom, dodatnoprogramsko opremo Smart -Kit in FastReporter, idr. AAVTOMATIKA 72/2007

42 REPORTAŽA - AIG’07AIG’07Poroilo skonferenceAvtomatizacijav industriji ingospodarstvuDragan Selan, AvtomatikaEna osnovnih nalog Društva avtomatikov Slovenijeje prispevati k razvoju in napredku avtomatikekot znanstveno-tehnične discipline, skrbeti zadvig strokovne ravni svojih članov, vzpodbujati vzgojokadrov s področja avtomatike ter sodelovati pri načrtovanjuvzgojno-izobraževalnih programov. Bienalnakonferenca Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu– AIG – prispeva prav to, poleg tega pa predstavlja do -sežke, rešitve in trende v avtomatizaciji, robotiki inmehatroniki. Svoje dosežke predstavljajo tako gospodarskapodjetja kot inštituti in visokošolske ustanove.Strokovna konferenca AIG se je s fakultete za elektro teh -ni ko in raunalništvo preselila v prijetno okolje hotela Ha -ba kuk pod zelenim Pohorjem. Zbralo se je okoli 200 ude -le encev, od tega okoli 50 poslušalcev, ostalo pa so bilipred stavniki pokroviteljev, 33 avtorjev iz industrije in gos -podarstva, 19 avtorjev iz izobraevalnih ustanov ter 12študentov avtomatike iz ljubljanske in mariborske univer -Uspela razstava poster sekcije - predstavljamo lenekaj utrinkov iz mnoice uspelih izdelkov5. konferenca Avtomatizacije v industriji in gospodarstvu –AIG’07Avtomatizacija procesov Zgradbe in hišna avtomatizacija Naprave, meritve in testiranja Robotika in mehatronski sistemiRobotska celica za spajanjepo•arnih loputJaka JevšnikABB d.o.o.34.ze. Konferenco je zelo uspešno realizirala skupina lanovDAS iz UM FERI, Inštituta Joef Štefan in UL FE. Konferencese je kot medijski sponzor in glasilo DAS udeleilatudi revija Avtomatika, ki je bila tudi tematsko primernoobarvana, prejeli pa so jo vsi udeleenci v mapi s spremlja -jo imi materiali.Konferenco je sveano otvoril in pozdravil udeleence pred -sednik konference in Društva avtomatikov Slovenije, dr.5. konferenca Avtomatizacije v industriji in gospodarstvu –AIG’07Avtomatizacija procesovZgradbe in hišna avtomatizacija Naprave, meritve in testiranjaUporaba s servomotorji gnanih mehanizmovpri uenju udinamike v robotikiMarijan ŠpanerUniverza v Mariboru, FERI, Inštitut za robotiko30.Robotika in mehatronski sistemiMaribor, Hotel Habakuk, 11. in 12. april 2007Maribor, Hotel Habakuk, 11. in 12. april 2007AVTOMATIKA 72/2007

REPORTAŽA - AIG’0743Boris Tovornik iz UM FERI.Poudaril je pomen konfe -rence in predal besedo g.Janku Burgarju, v.d. gene -ralnega di rek torja Direkto -rata za podjetništvo inkon ku ren nost pri minis tr -stvu za gospodarstvo, sle -dila pa sta mu re k tor Univerzev Mariboru, dr. IvanRozman in dekan UM FERI,dr. Igor Tiar.Dr. Boris Tovornikdr. Igor Tiar in dr. Ivan RozmanStrategija razvojaPo kratki otvoritvi je dr. Stanko Strmnik z Inštituta JoefStefan predstavil strategijo razvoja na po d ro ju tehnologijevo denja v Sloveniji. Le taje bila ob likovana e v letu2003 na pobudo Ministrstvaza gos podarstvo, ki jo jetudi fi nanciralo. V oblikovanjestrategije za obdobjeod leta 2004 do 2008 je bilavklju ena velika skupinapo djetij in institucij, narejenaje bila temeljita analizastanja v Sloveniji in tujiniter do lo e ne smernice raz - dr. Stanko Strmnikvoja, st ra teški cilji in us me -ritve. Na tej problemski kon fe ren ci je bilo ugotov lje no, daso nastale teave pri izvajanju strategije predvsem po sle -dica pomanjkanja kon tinuitete zaradi pogo s tih kad rov skihmenjav. Iz vedba strategije glede na zastavljen plan je namrekomaj okoli 17%, dejansko pa še slabši zaradizapletenih biro krat skih postopkov in zamikov pla il. Veinagovornikov v tej problemski konferenci se je strinjala,da se je potrebno zanesti predvsem na lastne sposobnostiin vire financiranja, šele, ko so projekti v fazi izvajanja, pase projekte po zapleteni proceduri prijavi za pridobitevnamenskih nepovratnih sredstev. Strinjali so se, da oddrave predvsem priakujejo primerno davno politiko, kibi zniala stroške dela in drugih davnih bremen za gospodarstvo.Sodelovanje med akademskimi institucijami ingospodarstvom se je povealo, okrepilo pa se je tudi sodelovanjein pretok znanja med podjetji.Vrve v preddverju5. konferenca Avtomatizacije v industriji in gospodarstvu –AIG’07Avtomatizacija procesovZgradbe in hišna avtomatizacija Naprave, meritve in testiranja Robotika in mehatronski sistemiVodenje prenosnice •erjava s pomojobrez•inegaethernet omre•jaAnton VerdenikTalum d.d.15.5. konferenca Avtomatizacije v industriji in gospodarstvu –AIG’07Avtomatizacija procesovIzvedba recepturnega vodenja kemijske tehnologije zorodjem Siemens PCS7 in Simatic BatchBorut Fortuna 1 , Giovanni Godena 21 Liko Pris d.o.o., 2 Inštitut Jo•ef Stefan5.Zgradbe in hišna avtomatizacija Naprave, meritve in testiranja Robotika in mehatronski sistemiMaribor, Hotel Habakuk, 11. in 12. april 2007Maribor, Hotel Habakuk, 11. in 12. april 2007AVTOMATIKA 72/2007

44 REPORTAŽA - AIG’07Plenarna predavanjaProblemski konferenci so sledila plenarna predavanja, kijih je vodil dr. Saša Sokoli iz podjetja Metronik. Uglednigostje iz Slovenije in tujine so skušali predstaviti vplivproizvodne informatike in informacijskih tehnologij nazanesljivost proizvodnje, zmanjšanje škodljivih uinkov naokolje ter izboljšanje udobja in kakovosti bivanja. Prostorne dopuša podrobnejše obravnave predstavljenih predavanj,zato bomo izbrane teme predstavili v nekaj naslednjihštevilkah revije Avtomatike.Drugi dan je bil namenjen komercialnim predstavitvampo kroviteljev konference. Omenim naj predstavitev programovnovo nastalega podjetja SINABIT, ki je nastalo zzdruitvijo dela podjetja SYNATEC in podjetja ABIT. Novonastalo podjetje je herinska druba podjetja Synatec, ki jeobdralo zastopniške programe in prevzelo še zastopstvoza Advantech, ki ga je prej pokrival ABIT, skupno podjetjeSinabit pa je prevzelo celoten ineniring. Tako je nastaloeno najmonejših podjetij iz te brane v Sloveniji.S svojimi prispevki so se predstavili tudi študenti. V kon -ku renci je bilo 11 strokovno izredno dobro pripravljenihpri spevkov na temo avtomatizacije procesov, mehatronskihsi stemov in procesiranja slik. Strokovna irija je imelakar precej dela, na koncu pa je priznanja podelila naslednjimštudentom:1. mesto - Matej Kseneman, UM FERI2. mesto - Tine Tomai in Matej Šoberl, UL FE3. mesto - Robert Horvat in Andro Glamnik, UM FERISponzor nagrad je bilo mariborsko podjetje MADISON-SYSTEMS d.o.o..Okrogla mizaOkrogla miza na temo izobraevanjeavtomatikov inme hatronikov po bolonj -skem modelu pod vodstvomdr. Karla Jezernika jebila tudi zadnji dogodekkonference. Dr. Jezernik jepredstavil organizacijo izobraevanjav skladu z bo -lonj skimi smernicami. eeli Slovenija narediti teh - Dr. Karel Jezerniknološki preboj in trajnostnirazvoj gospodarstva, potrebuje dovolj dobrih strokovnjakov.Raziskave pa ugotavljajo, da se zanimanje zatehnine poklice manjša, saj so dohodki v druboslovnihbistveno boljši. Kaj storiti za poveanje zanimanja, je bilotemeljno vprašanje okrogle mize. Skupna ugotovitev jebila, da je potrebno ve vloiti v promocijo tehniških poklicev,z razvojem gospodarstva in davnimi olajšavami,oziroma nianjem obremenitev pla, pa se bodo izboljševalitudi finanni pogoji strokovnjakov teh niških us me ri -tev. V debati so sodelovali tako univerzitetni profesorji,Janez Škrlec, predsednik komisije za znanost pri OZSje poudaril pomen prenosa znanja iz raziskovalno-izobraevalnihustanov v gospodarstvo5. konferenca Avtomatizacije v industriji in gospodarstvu –AIG’07Avtomatizacija procesovZgradbe in hišna avtomatizacija Naprave, meritve in testiranja Robotika in mehatronski sistemiIntegrirana arhitektura v sistemihza avtomatizacijo•iga PetriTehna d.o.o.4.5. konferenca Avtomatizacije v industriji in gospodarstvu –AIG’07Avtomatizacija procesov Zgradbe in hišna avtomatizacija Naprave, meritve in testiranja Robotika in mehatronski sistemiAvtomatizacija varjenja s pomojorobotske stregeDenis Kova, Robert Halas, Toma• Koznicov, Jo•e TreiberVarstroj – Tovarna varilne in rezalne tehnike d.d.37.Maribor, Hotel Habakuk, 11. in 12. april 2007Maribor, Hotel Habakuk, 11. in 12. april 2007AVTOMATIKA 72/2007

REPORTAŽA - AIG’07 45ravnatelji in profesorji nekaterih srednjih šol, ki uvajajonovo smer mehatronika, kot tudi študenti, ki so razmišljalio razlogih za študij na teh smereh, kot tudi o razlogih,zakaj se ve mladih ne odloi za tehniške poklice. Zanimivpredlog je bil, da bi sedanji študenti pripravili na svojihbivših srednjih in osnovnih šolah informativne dneve, nakaterih bi predstavili študij po vsebini in organizaciji.Poseben poudarek je bil tudi na vse ivljenjskem izobraevanju,saj je to dober nain pridobivanja strokovnjakov, kiizhajajo iz prakse.Pokrovitelji in strokovna razstavaV preddverju konferenne dvorane so pokrovitelji predstavljalisvoje proizvode in rešitve. Prisotna so bila skorajvsa podjetja, ki nekaj pomenijo na podroju avtomatizacijekar dovolj pove o pomenu same prireditve. Z veino semse pogovarjal in skoraj vsi so bili s konferenco zelo zadovoljnieprav komercialno ni posebno uspešna. Veseli paso, da sodelujejo pri sicer odmevni konferenci in na tanain pripomorejo k afirmaciji DAS in obeh univerz.Druabne aktivnostiMarsikateri udeleenec se je konference e vekrat udeleil,zato se vsi veselijo sreanja z znanci in prijatelji. Navezujejose tako poslovni, kot prijateljski stiki, organizator paše posebno poskrbi za prijetno vzdušje. Po jutranji kavici vpreddverju konferenne dvorane smo se sreali še na skupnemkosilu v hotelski restavraciji, zveer pa se je prijetnodruenje nadaljevalo vrh Pohorja v hotelu Belevue. Naslikah je nekaj utrinkov s prijetne veerje, slike pa so iz ar -hiva DAS, ker sem al zamudil gondolo s katero so seudeleenci povzpeli na Pohorje.Naj tukaj tudi zakljuim to poroilo, eprav se je v dvehdnevih nabralo še marsikaj omembe vrednega. Preprianpa sem, da se bomo na naslednji konferenci ez dve letiponovno sreali. Naj se še enkrat zahvalim organizatorjemza prijeten sprejem in zanimivo vsebino.A5. konferenca Avtomatizacije v industriji in gospodarstvu –AIG’07Avtomatizacija procesovZgradbe in hišna avtomatizacija Naprave, meritve in testiranjaQuo Vadis zastekljene fasade? Avtomatizacijagradbenih elementov kovinskih konstrukcijJochen KlugeSchüco International KG21.Robotika in mehatronski sistemi5. konferenca Avtomatizacije v industriji in gospodarstvu –AIG’07Avtomatizacija procesovIntegralni nain projektiranja energetike, digitalneregulacije in centralnih nadzornih sistemovDanijel Murši, Aleš GašpariMenerga d.o.o.10.Zgradbe in hišna avtomatizacija Naprave, meritve in testiranja Robotika in mehatronski sistemiMaribor, Hotel Habakuk, 11. in 12. april 2007Maribor, Hotel Habakuk, 11. in 12. april 2007AVTOMATIKA 72/2007

46 POROČILO DSI 2007DSI 2007Branko Badrljica, AvtomatikaPoroilo s konference Dnevi slovenskih informatikov 2007Informatika je že davno zapustila svoje okvire in preplavila praktično vsa ostala tehnična področja. Zato smose je lotili tudi mi. Seveda nas zanima tu tisti njen del, ki se tiče neposredno informatizacije industrijskih procesovin tehnično storitvenih dejavnosti. Društvo Slovenskih Informatikov je v hotelu Bernardin 11-13. aprila vsončnem Portorožu pripravilo istoimeno konferenco na temo problemov in rešitev na področju Informatike v Slo -veniji.Kljub samo trem dnevom so bile obdelane teme iz iz -redno široke problematike, ki se tiejo informatikena kakršenkoli nain, od hrambe in varovanja po da -t kov, preko izobraevalne problematike, integracijepodatkov, praktini uporabi odprte kode, obdelaviprocesov za informatike vse do varnostnih problem -ov pri uporabi kopice v Windows okolju.Bilo je veliko predavanj, tem, predavateljev in po slu -šal cev, mnogi med njimi so tudi znani obrazi znanihpodjetij s strani naše revije, seveda tu lahko naštejemole nekaj imen, katerih predavanja mogoe boljneposredno sodijo v "Avtomatiko".G. Lars Mieritz iz mednarodnoznanega analitinegapodjetja Gartnerje opravil plenarno predavanjena temo "Vzpo-stavitev in komunikacijaprilagajanja med po -slovno sfero in IT-jem (Establishing and CommunicatingAllignmentbetween Bussines andIT)."g. Lars Mieritz-GartnerG. Andrej Kositer iz po -d jetja Agenda Open Systems je predstavil splošnerazmere na podroju uporabe in razvoja odprte kodev EU ter njen vpliv na sektor IKT ter gospodarstvo.Andrej Smrkolj iz podjetja ETI Elektroelement inBoštjan Lukani iz podjetja Audax sta se lotilaproblematike uporabe sodobnih inenirskih orodij vproizvodnem okolju. Tu je šlo ne toliko za klasinaCAD/CAM orodja, temve orodja, ki nam pomagajodefinirati tehnine lastnosti bodoega izdelka inupravljati dokumentacijo izdelka skozi njegovceloten ivljenjski ciklus.Andrej Kositer iz podjetja Agenda se je lotil odprtekode s predavanjem za naslovom "Razmere napodroju uporabe in razvoja odprte kode v EU innjen vpliv na sektor IKT in gospodarstvo". Pojavodprte kode ima vse veji vliv na informacijskodrubo in IKT sektor na podroju EU, kjer se kaevedno bolj izrazita iniciativa za uporabo prednosti,ki jih nudi odprta koda.G. Aleš evart iz podjetjaEssotech se je lotilma lo bolj konkretnegaprikaza lastnih izkušenjpri postavitvi podat -kovnih in storitvenihstrenikov, zasnovanihna odprtokodnih rešitvah.Problematike upravljanjainformacij sta selotila mag. Miran No -Aleš evart-Essotechvak (Elektro Ljubljana)in mag. Toma Dular (zasebni raziskovalec).Upravljanje z informacijami je vse manj stvar in ter -ne implementacije podjetja, saj podlega novi modernizakonodaji (ZVOP), poleg tega pa tako druba kotAVTOMATIKA 72/2007

POROČILO DSI 200747trg dajeta tovrstnim informacijam povsem konkretnovrednost. Poleg osnovnega vprašanja, kakoupravljati in kaj poeti s temi informacijami sepostavlja tudi vprašanje koga v podjetju zadoliti zaupravljanje z njimi.Dr. Simon Vavpoti iz podjetja Genis je predstavilpro gramsko orodje za arhiviranje podatkov E_Ar hi -var. Slednje je namenjeno vzdrevanju velikih koliinarhivskih podatkov, ki jih generirajo elektronskidokumentni sistemi podjetij.g. Hubert Golle iz podjetja Robotina je predstavilproblematiko merjenja in izboljšave proizvoidnihfunkcij. Predstavil MES sistem ( Manufacturing ExecutionSystem) in njegove prednosti pri zagotavljanjukakovnostnih podatkov o dogajanju v proizvodnji.Predavanj in tem je bilo veliko ve kot teh nekaj, kismo jih omenili na omejenem prostoru tega lanka,upam pa, da se bomo vsaj nekaterih lahko boljobširno lotili v prihodnjih številkah.AAVTOMATIKA 72/2007

48 EXPRESS NOVICE - IZ NAŠIH PODJETIJSynatec in Sinabitskupaj do celoviteponudbe industrijskeopreme Advantechna slovenskem trguDodatne informacije: Synatec d.o.o. Idrija, info@synatec.siZustanovitvijo podjetja Sinabit, ki je specializirano za rešitvein storitve za potrebe avtomatizacije in informatizacije v in -dustriji in gospodarstvu, se je prenovil tudi storitveni programnovonastalega podjetja. Sinabit svoje trženjske aktivnosti posvečapodročju avtomatizacije in ponudbe rešitev celovitih teh no loškihsklo pov, medtem ko se Synatec ponovno usmerja k celoviti ponudbielektrične in programske opreme za potrebe avtomatizacije in raz -deljevanje električne energije v industriji in gospodarstvu.Tako je podjetje Synatec meseca marca 2007 izpolnilo vse potrebnepogoje in si za podroje Slovenije pridobilo naziv Advantech ChannelDistributer. V sklopu partnerstva pa je podjetje Sinabit ohranilo statusAdvantech Solution Provider za podroje Slovenije in opravlja tehninosvetovanje in podporo za opremo podjetja Advantech. S tovarstnim par -t nerstvom podjetji svojim strankam ponujata odlino svetovanje, uin -ko vit prodajni servis in lokalno tehnino podporo.Podjetji bosta v sklopu pridobljenih strateških partnerstev svoje aktiv no -sti povezane s programom Advantech na podroju Slovenije še razširili,na rtujejo pa tudi širitev na trge Jugovzhodne Evrope.Informacije so vam odslej na voljo na naslednjih naslovih:ProdajaSynatec d.o.o. IdrijaVojkova ul. 8b, 5280 IdrijaT: 05/372 06 50, F: 05/372 06 60E: prodaja@synatec.si,W: www.synatec.siTehnino svetovanje in podporaSinabit d.o.o.Zasavska c. 95T: 01/563 63 00, F: 01/562 60 49E: info@sinabit.si,W: www.sinabit.siPisarna MariborLimbuška c. 2, 2341 LimbušT: 02/421 35 90, F: 02/421 35 95E: synatec@siol.netAVTOMATIKA 72/2007

OGLASNA SPOROČILA49AVTOMATIKA 72/2007

50OGLASNA SPOROČILAAVTOMATIKA 72/2007

INDUSTRIAL SENSORSINDUSTRIAL SAFETY SYSTEMSAUTO IDENT:InovacijaNajhitrejši 3D – sedaj z gigabit ethernet povezavo!Kamera Ranger E meri 3D lastnosti z neprekosljivo hitrostjo. V »MultiScan« načinu lahkohkrati izvaja 3D meritev višine reliefa in zajem: sivinske slike, sijaja, sipanja svetlobe ...Ranger E je opremljena z gigabit ethernet priključkom, ki omogoča neposrednopovezavo brez dodatnih strojnih vmesnikov za zajem slike.Dodatne informacije: www.sick.si, www.sickivp.com ali www.sick.com.Sick d.o.o.Cesta dveh cesarjev 403SI-1000 LjubljanaTel.+386 (0)1 47 69 990office@sick.si

International steering committee:G. Belforte, Politecnico di Torino, ItalyJ.F. Bito, Centre of Robotics and Automation,HungaryTh. Borangiu, TU Bucharest, RomaniaM. Ceccarelli, University of Cassino, ItalyK. Dobrovodsky, Academy of Sciences, SlovakiaB. Heinmann, TU Hannover, GermanyK. Jezernik, University of Maribor, SloveniaP. Kopacek, TU Vienna, AustriaZ. Kolíbal, Brno Uni. of Technology, Czech Rep.J. Lenarčič, Jo ef Stefan Institute, Ljubljana,SloveniaD. Noe, University of Ljubljana, SloveniaA. Rovetta, Politecnico di Milano, ItalyI.J. Rudas, Budapest Tech., HungaryG. Schmidt, TU Munich, GermanyLocal organising committee:Co-ChairsMarko Munih, FEE, Uni. of Ljubljana, SloveniaRoman Kamnik, FEE, Uni. of Ljubljana, SloveniaMembers:Tadej Bajd, FEE, Uni. of Ljubljana, SloveniaMatjaž Mihelj, FEE, Uni. of Ljubljana, SloveniaJanez Podobnik, FEE, Uni. of Ljubljana, SloveniaDeadlinesFull paper submission: March 5, 2007Notification of acceptance: April 2, 2007Final paper submission: May 5, 2007Registration FeeParticipants: 340 EUR (before April 15, 2007)380 EUR (after April 15, 2007)Students and accompanying persons:150 EURLocal e-mail:raad2007@robo.fe.uni-lj.siWorkshop Web Site:http://robo.fe.uni-lj.si/raad200716 th International Workshop onRobotics in Alpe-Adria-Danube RegionLjubljana, SloveniaJune 7-9, 2007Call for papersRAAD'07The 2007 International Workshop on Robotics in Alpe-Adria-Danube Regionwill be held in Ljubljana, seven years after the last workshop in Sloveniain Maribor in 2000. During this time, the continuous progress in robotics,automation, and its related areas has produced great changes in robottechnology exploitation. The aim of RAAD Workshop is to bring togetherscientists and practitioners in robotics from countries of the Alpe-Adria-Danube Region to discuss and exchange ideas on research issues and newapplications.The program committee cordially invites you to attend RAAD2007 and submit papers addressing the following themes (butnot limited to): industrial robot applications projects and collaborationin Europe robot mechanisms grippers and grasping micro robots mobile robots service robots sensors and actuators forrobots human-robot interfaces constructions robots educational robot systems control simulation and modeling robot vision haptic interfaces underwater and spacerobots rehabilitation robotics humanoid robots reengineering in robotics entertainment robotics mechatronicsWorkshop Site:The workshop will be held at the Faculty of Electrical Engineering,Ljubljana, which is recognized for its research and developmentachievements. The Faculty is a member of the University of Ljubljanawhich consists of 22 Faculties, 3 Academies and 1 University College. Thenumber of students currently studying and training for future careers isabout 58.000.Invited SpeakersDr. Charlotte Brogren, ABB Automation Technologies AB, SwedenProf. Dr. Ing. Rüdiger Dillmann, University of Karlsruhe, GermanyDipl. Ing. Hubert Kosler, Motoman Robotec, SloveniaProf. Dr. Marko Munih, University of Ljubljana, SloveniaTechnical Program: Plenary speeches and oral sessions.Paper SubmissionThe official language of the workshop is English. Authors are kindlyinvited to submitt their manuscript to the workshop e-mail address.