Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
bi bila enaka ureditvi s prejšnjega scenarija, a ga je potrebno poskušati povečati v času
konic.
(Komentar med razpravo: scenarij je enak obstoječemu stanju, gospo Stanislavo Muršak je
zanimalo kdo bi nadziral prepoved prometa v tem scenariju. Zapornica bi namreč preprečila
promet globje naprej v dolino.)
D – Scenarij mehke mobilnosti: omeji se promet pred vstopom v dolino, prvo parkirišče bi bilo
zastonj, nadaljna pa plačljiva. Z začetka doline je potrebno zagotoviti javni prevoz in plačilo
uskladiti s konzumacijo, podobno kot v scenariju C. Cesto bi si tako lahko delili prevozniki in
rekreativci. Promocija mehke mobilnosti bi se lahko izvajala z »dnevom brez avtomobila
oziroma z dnevom Alpske konvencije. Finančno je tak scenarij relativno velik zalogaj.
E – Scenarij delne zapore: poudarjene so rekreativne funkcije glavne prometnice, kar bi bilo
moţno ob vzpostavitvi regijskega parka. Cesto bi se zaprlo pri spodnji postaji nihalke na
Veliko planino, vstop pa bi bil moţen proti plačilu. Uredila bi se rekreativna infrastruktura.
Kljub teţavam, je rešljiva tudi drţavna lastnina glavne ceste.
K4:
Razpravo je odprla gospa Stanislava Muršak Muršak (Občina Kamnik), ki jo je zanimalo, kje
se lahko uredi kolesarsko stezo v dolini in ali je to sploh moţno. Odgovoril ji je Matej Ogrin -
To je v primeru doline Kamniške Bistrice moţno in izvedljivo. Le črta na obstoječem cestišču
zaradi discipline rekreativcev ni primerna, zato bi morali kolesarsko stezo fizično ločiti od
ceste.
Vladimir Korošec (Občina Kamnik) - V prostorskih aktih je ţe opredeljeno, kje se lahko kaj
umesti; rešitev čez Brstnike je moţna, a je pri njeni izvedbi teţava, in sicer kje in kako bi se
steza končala. Teren za tako kolesarsko stezo zahteva velik poseg in veliko sredstev, ne
glede na to da bi rešila veliko prometnih teţav. Občina vidi več rešitev, vključno z zaposlitvijo
dveh redarjev, ki bi kaznovala vse prekrškarje v dolini. Zavedajo pa se, da bi to dolgoročno
pomenilo številne negativne posledice, predvsem v obliki manj obiska jeznih obiskovalcev.
Tudi znak »Pozor kolesarji« je povzročil večji občutek varnosti kolesarjev in s tem slabšo
kulturo obnašanja rekreativcev.
Bojan Pollak (Meščanska korporacija Kamnik) - Zanimala ga je definicija »prometa« v tekoči
diskusiji, torej »kaj bi radi?« Ali so pešci in kolesarji v scenariju A tudi izključeni v prometu
doline. Po razjasnitvi s strani Ogrina ga je zanimal tudi problem prometa v dolini Korošice in
predelu doline Kamniške Bistrice nad Domom v Kamniški Bistrici – zopet mu je Ogrin
pojasnil, predvsem problem mirujočega prometa. Omenil je problematiko večje škode nad
dobljenimi koristi. Pollak problema v območju Korošice in območju nad Domom v Kamniški
Bistrici ne vidi in po njegovem mnenju rešujemo nekaj, česar ni potrebno. Zanj je problem
ureditve gorsko-kolesarske poti in določitev vsebine doline Kamniške Bistrice, kaj si ţelijo,
koliko prometa si ţelijo in kje ipd., torej potrebujejo razvojni projekt celotnega območja in
rešitev prometa rekreativcev.
Matjaţ Srša (občina Kamnik, promet) - Pomembno je poudariti problem onesnaţevanja
okolja s CO2 (80% z avtomobili). Predlog: nadomestitev trenutnega prometa z nečim novim
(alternativa) – to bi zagotovila kombinacija urejenih parkirišč in učinkovit javni prevoz.
Dušan Mesner (Meščanska korporacija Kamnik) - Občina, niti drţava, teh ukrepov ne more
finančno pokrivati. Zato bi morali vsebino uresničevati po korakih (primer prepovedi kajenja v
javnih prostorih, ki je bil sprva zelo nasprotovan, kasneje pa lepo zaţivel). Celote po njegovo
vseeno ne bi morali doseči.
Stanislava Muršak - Brez prostorskega plana ne bo šlo, niti ureditev 100 parkirnih mest, niti
kolesarska steza – ti ukrepi in posegi se morajo vključiti vanj.
stran 55