Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
Cesta na Vršič – pobiranje parkirnine koordinirata občini Kranjska gora in Bovec, a komajda
pokrijejo vhodne stroške (avtobusna linija ni rentabilna, a kljub temu ga občina Kranjska gora
spodbuja).
Bohinj (cesta na Vogar) – cesta gre po več zemljiščih (občinskih, privatnih, pašne skupnosti),
lastniki so jo zaprli in sedaj pobirajo vstopnino. Skupaj z občino Kranjsko goro hočejo na
dolgi rok urediti promet (poraja pa se polno vprašanj - Kje ustaviti promet, pri smučišču
Vogel, pri Bohinjski Bistrici, kako s cestami proti planinam. Od ustavitve naprej pa ţelijo
zagotoviti kvaliteten javni prevoz).
Cortina D'ampezzo (Dolomiti, Italija) – urejeno imajo cesto, ki je namenjena zgolj gorskim
kolesarjem, vodiči z osebnimi avtomovili pa si morajo priskrbeti dovolilnice in ključ za
zapornico, cesto tudi nadzira »čuvaj« (v Sloveniji tega ni). Obiskovalci dobijo pozitivni
občutek, da se s prostorom ureja in da se okolje ceni.
K4:
Namen diskusije in celotnega projekta je doseči konsenz med deleţniki prostora (prebivalci,
občino).
Milan Deisinger (Meščanska korporacija Kamnik) – Izpostavil je vprašanje Kaj z
načrtovanjem ţelimo doseči – v katero smer bomo šli. Glavni faktor naj bi bila občina s
svojimi prostorskimi načrti – kako se bo območje turistično razvijalo, tudi turistično, in kaj
bomo posledično storili s prometom. Najprej pa je treba ustvariti pogoje – ta prostor bi moral
biti nosilec evropskih sredstev; Kamniška Bistrica kot center za gorništvo. Ţe od Kamnika
naprej usmerjati turizem; kaj ljudi čaka, kaj lahko pričakujejo, kakšni so rezultati. Povzel je
gospoda Korošca in varovanje naravnih dobrin ter krajinskega parka. Začeti je potrebno z
malimi ukrepi, nato pa bi še ostala društva začela izvajati podobne ukrepe. Potrebno je torej
imeti točni razvojni in prostorski načrt.
Vladimir Korošec – Napovedal je, da do leta 2011 še ne bo prišlo do soglasja glede OPN,
predvsem zaradi dolgotrajnih postopkov. Dolina Kamniške Bistrice je po njegovo namenjena
turizmu, drugih dejavnosti občina tu ne načrtuje in jih ni smiselno uveljaviti. Razvoj malega
gospodarstva še mogoče, večjega in intenzivnejšega pa ne. Lastništvo sedaj ni
problematično, problem je v strategiji – interesov je veliko. Zaveda se, da je potrebno na
področju prometa nekaj urediti – omenil je nedavno smrtno ţrtev zaradi neurejene
infrastrukture. Znak za opozorilo na prisotnost kolesarjev ni dovolj. Tudi npr. rolerji zasedejo
polovico cestišča. Odprtost prometa za Veliko planino bi bila pogubna. Moteče je tudi divje
kampiranje in kopanje v izviru Kamniške Bistrice, zgolj table ne zadoščajo. Le sankcioniranje
ni rešitev in ne prinese uspeha, bolj učinkovito je postopno osveščanje obiskovalcev – ti
znajo ceniti neokrnjeno naravo.
Andreja Erţen (Agencija za razvoj turizma in podjetništva Kamnik) – Trajnostni razvoj se
lahko dojema različno. Destinaciji sta Kamniška Bistrica in Velika planina – po tem se največ
povprašuje in tu je treba zagotoviti, da je ponudba kakovostna, kar vključuje tudi zagotovitev
kakovostnega javnega prometa. Vprašanje do kdaj bodo zagotovljena evropska sredstva za
investicije. Po besedah ministrice je financiranje zaenkrat zaključeno – tako ostanejo le še
mehki ukrepi za dosego trajnostnega razvoja.
Sonja Zore (Kam Bus d.d.) – Na mesec na njihovih avtobusih skupno ni niti 100 potnikov,
vozijo pa linijo v okviru drţavne koncesije, povečevali pa je zagotovo ne bodo. Po njenem
mnenju je problem tudi v urejevanju parkirišč – lahko bi bil urejen le ob vhodu v dolino in nato
naprej javni prevozi.
Dušan Bombač (Velika planina d.o.o.) – Na delavnici je 19 prisotnih in 13 avtomobilov –
naslednjič bi bilo dobro, da pridemo vsi z avtobusom. Razume okoljevarstveni vidik, a ker je
sam tudi podjetnik, si ţeli večji promet. Sicer lokalno prebivalstvo ne bo tu uspelo preţiveti.
stran 51