Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
dolino KB so, nekateri mnenja, da jih ni. Omejiti bi bilo potrebno promet še zlasti od Doma v
Kamniški Bistrici višje in ob poteh, ki so ţe sedaj zaprte za promet. Polovica intervjuvancev
meni, da negativnih posledic še ni, polovica pa da so ţe (smeti, okolica ceste…). Podobno
stanje je tudi glede mnenja o urejenosti parkirišč. Skupine obiskovalcev, ki povzročajo največ
teţav: raznoliki odgovori (planinci, kolesarji, nedeljski gostje…). Glede ukrepov – večina bi
izvajali postopne ukrepe (po potrebi, po korakih). Večina je za plačevanje vstopnine, ampak
se tu pojavi vprašanje »kje in kdo« – od Doma v KB naprej. Glede javnega prometa je večina
mnenja, da bi ga bilo potrebno izboljšati (višja frekvenca ob konicah, manjši busi večkrat,
urejena parkirišča). Postajališča avtobusov – potrebna ureditev ter več postajališč ob
izhodiščih planinskih / izletniških tur. Avto je še vseeno dandanes prepogost način potovanja
(nudi svobodo in je praktičen). Nosilci urejanja prometa naj bi bili: krovna organizacija, občina
(kot nosilec/partner), policija oz. upravljavec novonastalega parka. Večina vidi v nastanku
regijskega parka boljše priloţnosti za območje in za dvig okoljske ozaveščenosti (park je
priloţnost, lahko pa je tudi groţnja – odvisno od upravljanja). Potrebovali pa bi upravljalca
celotnega območja, saj je ureditev celotne doline smiselna.
K3:
Matej Ogrin (CIPRA Slovenija): Primeri dobrih praks
Izpostaviti velja kontradiktornost: zmanjšati promet in povečati obisk v območjih z bogato
naravno in kulturno dediščino. Torej trţenje v nasprotju do doţivljanja okolja. Vsakršni sklepi
morajo biti doseţeni z nosilci prostora (torej z lokalnim prebivalstvom).
Logarska dolina – park obstaja od 1987 naprej, sprva je imel skromne finance, slabšanje
situacije od 1985 dalje zaradi vse večjega obiska. Nato je lastnikom uspelo od občine dobiti
koncesijo za upravljanje območja (krajinski park). Številni ukrepi (ureditev piknik prostorov,
parkirišč itd. so prostoru dali vsebino in dajejo obiskovalcem vedeti, da se z območjem
učinkovito in vestno upravlja. Leta 2005 so tako dobili nagrado CIPRA International za
trajnostni razvoj v Alpah.
Werfenweng – turizem brez avtomobila. Klasični turizem je zašel v krizo, sprejeli so koncept
SA-MO (Sanfte mobilitat: mehka mobilnost). Enaka kakovostna mobilnost, ki je trajnostno
naravnana, brez osebnega avtomobila. Večina prebivalstva je sprva bila skeptična, a so se
sčasoma vsi (hotelirji) vključili v to ponudbo in to danes dobro trţijo (sčasoma še lokalni
proizvodi, fotovoltaika, biomasa…). Dobili so preko 10 nagrad kot najbolj trajnostno
naravnana občina (sedaj so zgled tudi drugim, trajnostnim druţbam in drţavam).
Občina Chamois (Aosta, Italija) – občina brez avtomobila. So na 1.600 m nmv, leta 1960 so
dobili nihalko, ceste pa ne. Danes so eden od »Alpskih biserov« (tj. turistična naselja, ki
skozi turizem promovirajo trajnostni razvoj) - kljub temu uspešno trţijo zimski in poletni
turizem.
Dolina Planice – 5 km dolga občinska cesta do doma v Tamarju, problem obremenjenosti
poleti. Občina Kranjska gora se je odločila umiriti promet v dolini. Cesta je bila odprta v
zgodnjih jutranjih urah in med 12. in 14. uro (vračanje planincev). Lastnik koče v Tamarju je
zbiral podpise in ţelel omogočiti nadaljni motoriziran dostop do koče. Ker se mu je promet
povečal, je z zbiranjem podpisov prenehal. Upravljalci se niso mogli zmenit, kdo bi
odpiral/zapiral zapornico. Sedaj zapornice ni, informativna tabla pa je ostala.
Dolina Vrata – 12 km dolga dolina. Potrebno je bilo sprejeti načrt za trajnostni promet v
dolini. A najprej je bilo potrebno zagotoviti parkirišča v Mojstrani, kar se počasi ureja, cesta v
dolino pa se še ne ureja. V konici poleti imajo načrt uvesti javni prevoz, povezave območja z
lokalno ponudbo (planinski muzej…). Cesta je regionalna cesta 3. reda, tako da se vanjo ne
vlaga veliko. Tudi tu pa so prostoru dali vsebino. Dolţina doline je sicer podobna dolţini
doline Kamniške Bistrice.
Cesta na Mangartsko sedlo – je drţavna cesta, a kljub temu se parkirnina/uporabnina pobira
(kljub temu da na vrhu ni urejene infrastrukture).
stran 50