Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
ZAPISNIK<br />
Delavnica »<strong>Koncept</strong> umirjanja <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>«, ki je bila 13.<br />
oktobra 2010 ob 17.00 v prostorih Doma v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>.<br />
Vabljeni: Prebivalci in turistični delavci v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>, predstavniki Občine Kamnik,<br />
krajevna skupnost Kamniška Bistrica, PD Kamnik, PD Ljubljana Matica, Velika planina d.o.o.,<br />
Agencija za razvoj turizma in podjetništva Kamnik, Meščanska korporacija Kamnik, Zavod za<br />
gozdove Slovenije, Gozd Ljubljana d.d., Kam Bus d.d., Direkcija RS za ceste.<br />
V okviru mednarodnega projekta CO2 NeuTrAlp se izvaja študija o umirjanju <strong>prometa</strong> v<br />
<strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>. Partner v projektu je Center za razvoj Litija v sodelovanju z občino Kamnik,<br />
študijo pa izvaja CIPRA Slovenija.<br />
Program delavnice:<br />
17:00-17:10 Uvodna predstavitev<br />
17:10-17:40 Predstavitev analize (analiza intervjujev, prometne značilnosti v <strong>Kamniški</strong><br />
<strong>Bistrici</strong>)<br />
17:40-17:55 Primeri dobrih praks z alpskih območij<br />
17:55-19:00 Vodena diskusija<br />
K1:<br />
Gašper Kleč (Center za razvoj Litija, d.o.o.) – Uvodni pozdrav in opis delavnice.<br />
Vladimir Korošec (Občina Kamnik) – Kot predstavnik in kot domačin je izpostavil številne<br />
probleme (tabla, ki prepoveduje voţnjo proti Jermanci – kljub temu tu ne kaznujejo nikogar).<br />
Kamniška Bistrica je specifična dolina, v katero prihajajo raznoliki obiskovalci. Ideja o<br />
regijskem parku se je zaustavila, a naj bi se po mnenju MOP nadaljevala. Skupni cilji po<br />
njegovo so: omejitev <strong>prometa</strong> oziroma organizacija stvari tako, da bodo ljudje zdaj in v<br />
prihodnje imeli kaj od naravnega okolja. Trenutno se oboji, tako »lokalci«, kot tudi<br />
obiskovalci, do okolja obnašajo zelo »mačehovsko«.<br />
K2:<br />
Dušan Prašnikar – Predstavitev analize: prikaz prihodov avtomobilov v dolino Kamniške<br />
Bistrice (poletni čas in prometne konice - preko 1.400 vozil, sicer po 800 ali pod 200 (med<br />
tednom izven sezone), pomembna tudi analiza <strong>prometa</strong> glede na čas v dnevu – med<br />
vikendom se pojavita dve konici in sicer dopoldanska ter popoldanska. Konice so velika<br />
obremenitev za parkirišča. Obiskovalci Kamniške Bistrice so predvsem s širšega<br />
ljubljanskega območja. Problematika kolesarjev (preko 200 na dan; tudi tu se pojavljata dve<br />
konici: dopoldanska in popoldanska. V <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> se nahaja skupno okoli 30 lokacij<br />
parkiranja (nad domom v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> jih parkira velik deleţ, a tam ni urejenih parkirišč;<br />
največ jih parkira ob spodnji postaji nihalke). Večina obiskovalcev Kamniške Bistrice ni<br />
stalnih (tretjina vseh); večina jih dolino obišče le za 1-2 ure. Obiskovalci večinoma imajo<br />
pripombe – na voljo ni dovolj informacij o zanimivostih območja, promet večinoma ni urejen,<br />
premalo je urejene rekreativne infrastrukture ipd. Motiv za obisk doline je v veliki meri<br />
povezan z naravnim okoljem. Z višanjem vstopnine ali parkirnine se manjša verjetnost, da<br />
obiskovalci hočejo plačati, stalni gostje niso pripravljeni plačevati, redki pa so, obiskovalci<br />
visokogorja in kolesarji prav tako niso naklonjeni plačilu, vstopnina pa lahko posredno sluţi<br />
financiranju vzdrţevanja okolja in dvigu zavesti obiskovalcev.<br />
Analiza intervjujev (deleţnikov območja doline Kamniške Bistrice): Lokalno prebivalstvo vidi<br />
nekatere teţave, povezane s prometom, a večinoma indirektno (le ob konicah). Groţnje za<br />
stran 49