Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici

Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
Ali se vam zdi dostopnost doline z
javnim prometom (v dolini Kamniške
Bistrice je to avtobus) primerna?
Ali bi povečali število avtobusnih postaj
v dolini Kamniške Bistrice?
V povprečju je bilo v letu 2008 le 1,5
osebe na avtobusu. Zakaj menite, da ni
večje uporabe avtobusa na progi v
dolino Kamniške Bistrice?
Ali se vam zdi redna avtobusna proga
pomembna pri upravljanju z obiskom?
Če da, kakšna frekvenca avtobusov bi
morala biti uvedena v dolini Kamniške
Bistrice?
Kdo naj bi bil nosilec nadaljnjih
aktivnosti urejanja prometa v dolini
Kamniške Bistrice?
Ali bi po vašem mnenju zavarovano
območje prineslo boljše možnosti za
upravljanje s prometom?
Ali menite, da bi morebitna ustanovitev
zavarovanega območja pomenila
priložnost ali grožnjo za dolino
Kamniške Bistrice?
Ali poznate kakšen primer upravljanja s
prometom drugje v Alpah doma in v
tujini? Če da, se vam zdi kateri
primeren za prenos v dolino Kamniške
Večina jih meni, da je avtobus potreben, da pa so
potrebne izboljšave: večja frekvenca (predvsem
poleti), manjši avtobusi in večkrat na dan, urejena
postajališča. Nekateri tudi menijo, da če sedaj ni
zasluţka, da bi bil morda zastonj ali za minimalno
plačilo ali pa, da če ni zasluţka od avtobusa, da
se ga ukine.
Več jih meni, da ni potrebno več postaj -
predvsem je potrebno urediti obstoječe. Tisti, ki
so mnenja, da je potrebnih več postaj, pa bi jih
postavili na izhodiščih tur, predvsem za slap
Orglice (Kamniška Bela).
Razlogi za neuporabo avtobusa so v današnjih
navadah ljudi - hitrost ţivljenja, osebna svoboda
in velika dostopnost do avtov. Nekateri so
mnenja, da je tudi premalo frekvence, premalo
promocije in ni stimulacije za voţnjo z avtobusom.
Večina je mnenja, da je dobro, da javna
avtobusna proga je. V poletni sezoni je potrebna
večja frekvenca, smiselno manjši avtobusi (ali
celo kombiji), dostopna cena. Obstajajo pa tudi
mnenja, da višja frekvenca verjetno ne bi
pripomogla k večji uporabi.
Več različnih mnenj, kdo naj bi bil nosilec urejanja
prometa: krovna organizacija, občina (a ne nujno
kot nosilec), skupni dogovor partnerjev, policija,
če bo park, je smiselno, da je to upravitelj parka.
Večji del so mnenja, da bi zavarovano območje
lahko prineslo boljše moţnosti za upravljanje s
prometom, predvsem z regulativo in dvigom
odnosa. Pojavilo se je tudi mnenja, da
zavarovano območje ne bi prineslo sprememb.
Večina jih meni, da je zavarovano območje
priloţnost. Mnenja so tudi, da je lahko tako
priloţnost kot groţnja oz. ne eno ne drugo.
Večina ve, da obstajajo dobri primeri v Alpah
glede urejanja prometa, a teţko določijo
konkretne primere. V tujini poznajo primere zapor
cest oziroma plačevanja cestnin/parkirnin v
stran 23