Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
Koncept urejanja prometa v Kamniški Bistrici
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong><br />
<strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong><br />
<strong>Bistrici</strong><br />
December 2010<br />
CIPRA Slovenija<br />
slovenija@cipra.org
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
KAZALO<br />
KAZALO ................................................................................................................................ 1<br />
UVOD .................................................................................................................................... 2<br />
PREGLED OBSTOJEČIH ŠTUDIJ ........................................................................................ 4<br />
POPIS PROMETA IN PARKIRIŠČ Z ANALIZO ..................................................................... 6<br />
JAVNI PREVOZ V DOLINI KAMNIŠKE BISTRICE .............................................................. 18<br />
INTERVJUJI CILJNIH SKUPIN ........................................................................................... 21<br />
PRIMERI UREJANJA PROMETA V ALPAH ........................................................................ 25<br />
UVODNA DELAVNICA ........................................................................................................ 29<br />
SCENARIJI UREJANJA PROMETA .................................................................................... 32<br />
PREDLOG UREJANJA PROMETA V DOLINI KAMNIŠKE BISTRICE ................................ 44<br />
LITERATURA ...................................................................................................................... 47<br />
SEZNAM PREGLEDNIC IN GRAFOV ................................................................................. 48<br />
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
Avtorji: Dušan Prašnikar, univ. dipl. geogr., dr. Matej Ogrin, univ. dipl. geogr. in Matjaţ<br />
Dovečar, abs. geogr.<br />
Naročnik: Center za razvoj Litija d.o.o., Kidričeva 1, 1270 Litija<br />
Izdala: CIPRA Slovenija, Trubarjeva 50, Ljubljana<br />
© 2010 CIPRA Slovenija<br />
Ljubljana<br />
slovenija@cipra.org<br />
http://www.cipra.org/slovenija<br />
Vse pravice pridrţane.<br />
1. izdaja – 50 izvodov.<br />
Tiskano v Sloveniji.<br />
CIP - Kataložni zapis o publikaciji<br />
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana<br />
656(497.4Kamniška Bistrica)<br />
PRAŠNIKAR, Dušan, 1977-<br />
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> / [avtorji Dušan<br />
Prašnikar,Matej Ogrin in Matjaž Dovečar]. - 1. izd. - Ljubljana :<br />
CIPRA Slovenija, 2010<br />
ISBN 978-961-90906-5-7<br />
1. Gl. stv. nasl. 2. Ogrin, Matej 3. Dovečar, Matjaž<br />
255262208<br />
Projektna naloga <strong>Koncept</strong> umirjanja <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> z naborom ukrepov in<br />
finančnim ovrednotenjem se je izvedla v okviru projekta CO2NeuTrAlp. Projekt CO2NeuTrAlp<br />
se izvaja v okviru programa transnacionalnega sodelovanja Alpine space in je sofinanciran s<br />
strani Evropskega sklada za regionalni razvoj.<br />
stran 1
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
UVOD<br />
Promet je tesno povezan z izvajanjem turističnih dejavnosti, saj omogoča dostopnost ljudi na<br />
določeno območje. Območja, privlačna za izvajanje prostočasnih dejavnosti, so soočena s<br />
povečanim obiskom. Povečan turistični obisk je s seboj prinesel tudi negativne posledice,<br />
gnečo, neurejena parkiranja, slabšo kakovost zraka. V konicah turistične sezone so<br />
zmogljivosti prometne infrastrukture marsikje precej manjše, kot pa je tedaj prometno<br />
povpraševanje. Urejanje <strong>prometa</strong> je izziv naprednih in turistično razvitih območij, kjer ţe<br />
imajo izkušnje s teţavami ali pa so jih pravi čas zaslutili, in kjer se zavedajo, da je edino<br />
trajnostno urejen promet zagotovilo za kakovosten razvoj turizma tudi v prihodnje. Naj<br />
poudarimo, da pri urejanju <strong>prometa</strong> v turističnih območjih ne gre le za ohranjanje narava ali<br />
varovanje okolja, pač pa je to marsikje tudi pomemben atribut trajnostne turistične ponudbe,<br />
ki povečuje dodano vrednost turizmu.<br />
Kamniška Bistrica je dolina v Kamniško-Savinjskih Alpah in ena od najbolj prepoznavnih<br />
alpskih dolin v Sloveniji. Dolina Kamniške Bistrice je izjemno ohranjena in ponuja vrhunsko<br />
doţivetje neokrnjene narave gorskega sveta. Zaradi svojih lepot, bliţine poselitvenih centrov<br />
in dobre dostopnosti je močno obiskana v poletni sezoni. Obisk doline je v največji meri<br />
pogojen z izletništvom, katerega največji magnet je izvir Kamniške Bistrice ter z izhodiščem<br />
za obisk visokogorja. Dolina predstavlja tudi izhodišče za obisk Velike planine.<br />
Osnovna privlačnost Kamniške Bistrice je njena vizualno privlačna pokrajina, saj se nad<br />
dolino dvigajo slikoviti vrhovi Grintovcev. Izpred planinskega doma ali iz njegove bliţine je<br />
mogoče videti skalnate vrhove, ki se vzpenjajo neposredno iz doline precej več kot 1000<br />
metrov. Skuta (2532 m) se tako dviga skoraj dvatisoč metrov nad domom (601 m), še bliţje<br />
pa so strma juţna pobočja Brane (2251 m) ali pa severna pobočja Kompotele (1989 m).<br />
Dodatno privlačnost predstavljajo številne naravne zanimivosti v bliţnji in daljni okolici Doma<br />
v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>. Pollak (1995) jih navaja v območju Kamniške Bistrice 42, v seznamu<br />
naravnih vrednot pa je navedenih 11 takih lokacij, vendar gre v posameznih primerih za<br />
območja, ki vsebujejo več pomembnih znamenitosti. Zaradi značilnosti pokrajine je<br />
najpomembnejši dejavnik številčnosti obiska teh znamenitosti njihova dostopnost. Najbolj<br />
obiskan je zaradi tega izvir Kamniške Bistrice, ki leţi le nekaj metrov od planinskega doma<br />
ter parkirišča ob njem. V bliţini je še nekaj razmeroma lahko dostopnih zanimivosti<br />
(Predaselj, Plečnikov dvorec, spominski park, balvan Ţagana peč), precej naravnih<br />
zanimivosti pa je bolj oddaljenih in tudi teţje dostopnih. Le te igrajo manjšo vlogo pri<br />
številčnosti obiska, kar je pokazala tudi anketa leta 2003 z vprašanjem o poznavanju<br />
zanimivosti v dolini Kamniške Bistrice.<br />
V zgornjem delu doline je segal v pleistocenu ledenik in jo preoblikoval, opazni pa so tudi<br />
drugi sledovi ledeniškega preoblikovanja (npr. veliki balvani, morenski nasipi). Dolino obdaja<br />
visok alpski svet z večino najvišjih gora v gorstvu. Pobočja so strma in v precejšnji meri<br />
porasla z gozdom, čeprav ne manjka tudi golega, skalnega in travnatega sveta.<br />
Dolina je (in je bila tudi v preteklosti) zelo slabo poseljena. Po podatkih popisa iz leta 2002 je<br />
imelo naselje Kamniška Bistrica le 15 prebivalcev. Kamniška Bistrica je bila v zgodnjem času<br />
poselitve zanimiva predvsem zaradi izkoriščanja njenih gozdov, prva omemba imena<br />
Kamniška Bistrica pa seţe ţe v leto 1496. Zaradi neugodnih reliefnih razmer je bila<br />
Kamniška Bistrica v preteklosti teţje dostopna. Tako je pred letom 1932 do izvira vodila le<br />
stran 2
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
ozka kolovozna pot. V času kraljevine Jugoslavije je bila Kamniška Bistrica lovišče kralja<br />
Aleksandra. Po drugi svetovni vojni je lastništvo nad tem območjem prevzela drţava.<br />
Struktura lastništva in dejavnost drţavnega lastništva se je odraţala v opuščanju razvoja<br />
tega območja. Tako razen v ceste in elektrifikacijo ni bilo v drugi polovici 20. stoletja nobenih<br />
drugih vlaganj v razvoj tega območja, z izjemo nihalke, ki pa je vezana na obisk Velike<br />
planine. Kljub temu je območje zaradi svojih naravnih lepot vseskozi pogojevalo visok obisk.<br />
Z razširitvijo in asfaltiranjem ceste v 70-ih letih 20. stoletja je bil dostop močno izboljšan.<br />
Stekel je dobro organiziran javni avtobusni prevoz, ki pa se je v začetku devetdesetih letih<br />
močno okrnil. Z vse večjo uporabo osebnih avtomobilov se v dolini vseskozi povečuje<br />
avtomobilski motorni promet, ki je v zadnjih 10-15 letih v višku poletne sezone izredno visok<br />
in povzroča negativne posledice za okolje.<br />
Glavna prometnica v dolini Kamniške Bistrice je asfaltirana drţavna cesta, ki je registrirana<br />
kot republiška turistična cesta z oznako RT 923 in poteka od Stahovice do Doma v <strong>Kamniški</strong><br />
<strong>Bistrici</strong> v dolţini 6,1 km. Poleg te glavne prometnice so v dolini še tri ceste lokalnega reda –<br />
občinske ceste: ceste v Konec, ceste v dolini Korošice ter cesta v Brsnikih. Poleg teh so še<br />
dovozi z glavne ceste do objektov (zaselek Kopišče, Kraljev hrib, Pri Jurju). Te ceste so<br />
makadamske in v osnovi namenjene gospodarjenju z gozdom.<br />
V dolini ni standardizirano urejenih javnih parkirišč za motorna vozila. Največji parkirišči sta<br />
pri spodnji postaji nihalke za Veliko planino, ter parkririšče pri izviru oz. Domu v <strong>Kamniški</strong><br />
<strong>Bistrici</strong> (parkirišče pri Domu ter parkirišče pri avtobusnem postajališču). Vsa parkirišča so<br />
makadamska. Poleg teh so še parkirišča pri gostiščih v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>. Parkirišče ob<br />
avtobusnem postajališču pri izviru Kamniške Bistrice je v lasti občine, vsa ostala parkirišča<br />
pa so v privatni lasti.<br />
Manjše makadamsko parkirišče je še pri spodnji postaji ţičnice za Kokrsko sedlo ter pri<br />
mostu preko soteske Predaselj. Vsa ostala območja, kjer se parkira, so v naravnem okolju.<br />
Zavedati se je potrebno, da je največja vrednost doline Kamniške Bistrice njena naravna<br />
ohranjenost. Kakovost okolja pa je hkrati osnova za privlačnost in mnoţični obisk. Mnoţični<br />
obisk lahko pomeni veliko obremenitev za okolje, v kolikor ni usmerjen in nadzorovan. Obisk<br />
v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> je v veliki meri prepuščen samim obiskovalcem, kar se kaţe predvsem v<br />
anarhiji parkiranja po celotni dolini. Primeri iz nekaterih gorskih območij po drugi strani<br />
kaţejo, da se z ureditvijo <strong>prometa</strong> lahko po eni strani zmanjša njihov vpliv na okolje, hkrati pa<br />
poveča kakovost doţivljanja obiskovalcem in hkrati omogoča finančne koristi za lokalno<br />
prebivalstvo.<br />
Namen projektne naloge je pripraviti koncept <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v dolini Kamniška Bistrica, ki<br />
naj bi bil usmerjen v umirjanje in urejanje <strong>prometa</strong>.<br />
Študija je del projekta CO2NeuTrAlp, v katerem je projektni partner Center za razvoj Litija, ki<br />
s projektnimi vsebinami vključuje tudi območje občine Kamnik.<br />
stran 3
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
PREGLED OBSTOJEČIH ŠTUDIJ<br />
Za prometno problematiko v dolini Kamniške Bistrice ni bilo opravljenih načrtnih raziskav in<br />
analiz. Kljub temu je bil prostor zanimiv za izdelavo nekaterih diplomskih oz. magistrskih<br />
nalog, ki se s svojimi vsebinami dotaknejo tudi prometne problematike. Tako se s prometom<br />
in obiskom posredno ukvarjajo štiri naloge, ki dajejo nekatere pomembne informacije glede<br />
stanja in nadaljnjega načrtovanja:<br />
Homar-Veršnik, 1996: Pomen <strong>Kamniški</strong>h Alp za rekreacijo Ljubljanske aglomeracije:<br />
diplomsko delo;<br />
Cigale, 1998: Bliţnja rekreacija prebivalstva malih mest in njeni pokrajinski učinki (na primeru<br />
Domţal) : magistrska naloga<br />
Prašnikar, 2003: Nosilne sposobnosti okolja Kamniške Bistrice za njen nadaljnji razvoj:<br />
diplomsko delo;<br />
Pečnik, 2005: Analiza razvojnih moţnosti Kamniške Bistrice, poročilo: del magistrske naloge.<br />
Poleg teh gradiv je bil v letu 2005 izveden projekt Promocija zapiranja alpske doline<br />
Kamniška Bistrica za promet v izvedbi CIPRE Slovenija z organiziranim dogodkom Sprehod<br />
po <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> s promocijsko zaporo ceste ter okroglo mizo z naslovom Prihodnost<br />
Kamniške Bistrice.<br />
Naloga Homar-Veršnikove obravnava pomen <strong>Kamniški</strong>h Alp za rekreacijo Ljubljanske<br />
aglomeracije. Prometno problematiko obravnava s popisom <strong>prometa</strong> na določene izbrane<br />
dneve v letih 1982 in 1983 ter v letu 1994 in 1995. Naloga obsega tudi evidenco prepeljanih<br />
potnikov z nihalko na Veliko planino v letih 1984-1986 ter 1990-1994. Naloga ne daje<br />
posebnih komentarjev glede prometnih razmer.<br />
Cigale v svoji študiji obravnava bliţnjo rekreacijo prebivalstva malih mest in njenih<br />
pokrajinskih učinkov na primeru Domţal. V krajšem delu obravnava tudi Kamniško Bistrico<br />
kot območje izvajanja prostočasnih dejavnosti. V okviru tega so izvedeni popisi parkiranih<br />
vozil v zgornjem delu doline Kamniške Bistrice za posamezne izbrane dneve. Ta popis<br />
prikazuje prostor obremenitve in tudi značilnosti izvajanja posameznih prostočasnih<br />
dejavnosti.<br />
Prašnikarjeva študija vsebuje popis <strong>prometa</strong> in parkiranih vozil v dolini Kamniške Bistrice na<br />
izbrani dan. Naloga vsebuje podatke o popisih iz nalog Homar-Veršnikove ter Cigaleta in jih<br />
primerja med seboj. Naloga vsebuje tudi anketni vprašalnik, ki se nanaša na obisk Kamniške<br />
Bistrice. Kljub temu, da je numerus anketirancev zgolj 50, daje nekatere trende, ki so<br />
značilni.<br />
Pečnikova študija je bila narejena v okviru magistrskega študija na univerzi York v Veliki<br />
Britaniji in je napisana v angleškem jeziku. V slovenskem jeziku je bilo pripravljeno poročilo<br />
magistrske naloge z naslovom Analiza razvojnih moţnosti Kamniške Bistrice. Namen naloge<br />
je ovrednotenje preferenc obiskovalcev o različnih moţnostih razvoja doline Kamniške<br />
Bistrice. Na ta način bi bilo mogoče ugotoviti ekonomsko vrednost Kamniške Bistrice, kot tudi<br />
identificirati tiste dejavnike, ki obiskovalce pritegnejo in zaradi katerih se odločijo obiskati<br />
dolino in kateri so tisti faktorji, ki ljudi odbijajo. Do ekonomske vrednosti se je bilo moč<br />
dokopati z dvema pogosto uporabljenima metodama vrednotenja narave; kontigenčnim<br />
stran 4
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
vrednotenjem in eksperimentom izbire. Poleg analize je bil opravljen tudi popis <strong>prometa</strong> na<br />
izbran dan.<br />
stran 5
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
POPIS PROMETA IN PARKIRIŠČ Z ANALIZO<br />
V okviru naloge je bila izdelana analiza <strong>prometa</strong>. Analiza vključuje tako prometne tokove kot<br />
mirujoči promet. V preteklosti je bilo opravljenih nekaj štetij <strong>prometa</strong> in sicer v letih 1982,<br />
1983, 1994, 1995, 2003 ter 2005. Kot primerjalne podatke s tokratnimi štetji smo uporabili le<br />
podatke iz štetij leta 2003 ter 2005. Za potrebe analize smo izvedli 8 novih štetij in sicer na<br />
sledeče dneve:<br />
sobota, 8. avgust 2009,<br />
praznik, 15. avgust 2009,<br />
petek, 28. avgust 2009,<br />
sreda, 23. september 2009,<br />
nedelja, 27. september 2009,<br />
sreda, 14. julij 2010,<br />
nedelja, 1. avgust 2010,<br />
praznik, 15. avgust 2010.<br />
Dneve smo izbrali kot vremensko ugodne dneve za obisk gora in izletništvo (sončna<br />
napoved oz. kvečjemu moţnost popoldanskih ploh). Namen je bil, da se preverijo razmere<br />
ob dnevih, ki so prometno bolj obremenjeni. Vsi dnevi so dejansko bili sončni, na dan<br />
15.8.2010 pa je do pribliţno 8. ure zjutraj deţevalo, po 10. uri pa se je v dolini tudi zjasnilo,<br />
kar je pomenilo predvsem nizek obisk v dopoldanskem času. V ţe predhodnem dnevu štetja<br />
6.8.2005 pa so bile popoldanske plohe, kar je prav tako pomenilo malo obiska v<br />
popoldanskem času.<br />
Štetje <strong>prometa</strong> se je izvajalo na lokaciji pri avtobusnem postajališču pod parkirišči za spodnjo<br />
postajo nihalke za Veliko planino, pri razcepu ceste v dolino Korošice.<br />
Popisi so zajemali vse vrste vozil, glavni del analize pa je namenjen avtomobilskemu<br />
prometu.<br />
Preglednica 1: Prihodi avtomobilov v Kamniško Bistrico<br />
datum/ura 6-7 7-8 8-9 9-<br />
10<br />
10-<br />
11<br />
11-<br />
12<br />
12-<br />
13<br />
s,3.8.03 76 120 118 148 139 117 96 71 102 115 179 111 62 23 1477<br />
n,6.8.05 120 89 81 128 114 88 72 47 72 53 69 26 18 0 977<br />
s, 8.8.09 91 90 99 96 78 103 39 42 44 58 42 33 21 17 853<br />
p,15.8.09 81 119 120 153 238 148 100 119 76 96 124 71 57 14 1516<br />
t,28.8.09 18 44 21 37 35 31 32 48 26 37 28 28 20 12 417<br />
t,23.9.09 21 46 19 20 18 13 21 15 9 23 14 15 12 10 256<br />
n,27.9.09 25 35 42 75 98 113 76 64 68 67 42 30 9 4 748<br />
t,14.7.10 13 22 27 28 25 23 24 6 27 16 24 32 33 19 319<br />
n,1.8.10 75 113 118 161 124 141 91 101 137 121 112 50 34 6 1386<br />
p,15.8.10 0 0 19 32 64 75 59 63 159 180 128 53 40 28 906<br />
Legenda: s – sobota, n – nedelja, p – praznik, t - teden<br />
Popisi <strong>prometa</strong> so pokazali, da lahko dneve preko poletja razdelimo v tri skupine:<br />
- Izredni dnevi - praznik, izjemno lepo vreme (IZ);<br />
- Vikendi z lepim vremenom (VI);<br />
- Dnevi v tednu z lepim vremenom (TE);<br />
13-<br />
14<br />
14-<br />
15<br />
15-<br />
16<br />
16-<br />
17<br />
17-<br />
18<br />
18-<br />
19<br />
19-<br />
20<br />
stran 6<br />
skupaj
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
V najbolj obiskanih dnevih se v poletju pripelje v dolino Kamniške Bistrice okoli 1.500<br />
avtomobilov preko celotnega dne. To je vezano predvsem na praznik veliki šmaren, na kako<br />
nedeljo v avgustu ter na dan drţavnosti in prvega maja. To je za dolino zaprtega tipa izjemna<br />
obremenitev.<br />
V drugi skupini dnevov so zaobjeti vsi sončni vikendi v juliju ter avgustu ter tudi vikendi v<br />
juniju in septembru, če gre za sicer vremensko stabilno vreme. V tej skupini dnevov prihaja v<br />
Kamniško Bistrico okoli 900 avtomobilov.<br />
Tretjo skupino dnevov obsegajo sončni dnevi preko tedna, ko pride v dolino okoli 300<br />
avtomobilov.<br />
V vseh skupinah so odstopanja, še posebno v kolikor je napoved slaba in je dejansko vreme<br />
precej sončno in obratno, če je napoved sončna, a pride do padavin.<br />
Obstoječe kapacitete parkirnih mest zadoščajo za situacije sončnih poletnih dnevov v tednu<br />
ter neidealnih vremenskih razmer med vikendi. Med sončnimi vikendi v poletju je obseg<br />
avtomobilov v dolini močno povečan nad kapaciteto parkirnih mest, zato prihaja do<br />
množičnega parkiranja avtomobilov v naravnem okolju.<br />
Graf 1: Prihodi avtomobilov v Kamniško Bistrico<br />
250<br />
200<br />
150<br />
100<br />
50<br />
0<br />
3.8.2003<br />
6.8.2005<br />
8.8.2009<br />
15.8.2009<br />
28.8.2009<br />
23.9.2009<br />
27.9.2009<br />
14.7.2010<br />
1.8.2010<br />
15.8.2010<br />
Prihod avtomobilov v Kamniško Bistrico preko dneva nazorno prikazujeta grafa 1 in 2. Grafa<br />
prikazujeta veliko razliko med prihodi avtomobilov v dnevih preko tedna ter v dnevih preko<br />
vikendov. Tako znaša za popisne dneve število avtomobilov v povprečju v dneh preko tedna<br />
okoli 25 na uro ter v dneh preko vikenda okoli 80 na uro. Pri prihodih se kaţeta dva viška in<br />
sicer dopoldanski, ki je večinsko vezan na planince ter obiskovalce Velike planine ter<br />
popoldanski, ki večinsko zajema izletnike. Prihodi med tednom so precej bolj enakomerni<br />
preko dneva, manjši višek je zaznan le v zgodnejših jutranjih urah zaradi prihoda planincev.<br />
stran 7
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
Graf 2: Povprečno število prihodov avtomobilov v Kamniško Bistrico<br />
140<br />
120<br />
100<br />
80<br />
60<br />
40<br />
20<br />
0<br />
Preglednica 2: Odhodi avtomobilov iz Kamniške Bistrice<br />
datum/ura 6-<br />
7<br />
7-<br />
8<br />
8-<br />
9<br />
9-<br />
10<br />
10-<br />
11<br />
11-<br />
12<br />
12-<br />
13<br />
13-<br />
14<br />
14-<br />
15<br />
15-<br />
16<br />
16-<br />
17<br />
povprečje<br />
povprečje vikend<br />
povprečje teden<br />
17-<br />
18<br />
18-<br />
19<br />
19-<br />
20<br />
stran 8<br />
skupaj<br />
6.8.2005 0 4 13 18 34 32 55 54 82 160 200 222 110 97 1081<br />
8.8.2009 5 8 11 12 14 56 50 91 100 135 115 129 85 63 874<br />
15.8.2009 2 8 16 21 28 86 88 112 123 174 179 212 208 160 1417<br />
28.8.2009 3 6 7 15 12 18 24 27 25 39 58 53 65 47 399<br />
23.9.2009 0 4 2 11 8 7 21 27 24 33 25 43 33 23 261<br />
27.9.2009 2 2 6 6 24 53 45 63 98 132 161 130 49 28 799<br />
14.7.2010 3 2 8 7 19 20 27 23 9 33 21 22 48 42 284<br />
1.8.2010 5 6 11 17 20 76 67 91 184 203 216 243 246 122 1507<br />
15.8.2010 0 0 5 10 8 24 31 42 77 102 144 145 174 59 821<br />
Število popisanih odhodov avtomobilov se v večini primerov razlikuje od števila popisanih<br />
prihodov avtomobilov. Popisi so bili izvedeni v času od 6. do 20. ure. Razlika se tako nanaša<br />
na avtomobile, ki so se pred tem časom pripeljali v Kamniško Bistrico oz. se po tem času<br />
odpeljali. V precejšnji meri sem sodijo avtomobili, ki so bili v dolini parkirani preko noči – v<br />
predhodni ali naslednji noči glede na popisni dan.<br />
Odhodi avtomobilov so močno skoncentrirani v popoldanskem času, z viškom med 17. in 18.<br />
uro, kar je še posebno nazorno prikazano na grafu 3.<br />
Časovno se prihodi in odhodi avtomobilov nekoliko spremenijo glede na dolţino dneva, saj<br />
imamo konec septembra zaradi krajšega dneva kasnejši višek prihodov in zgodnejši višek<br />
odhodov vozil.
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
Graf 3: Odhodi avtomobilov iz Kamniške Bistrice<br />
300<br />
250<br />
200<br />
150<br />
100<br />
50<br />
0<br />
6.8.2005<br />
8.8.2009<br />
15.8.2009<br />
28.8.2009<br />
23.9.2009<br />
27.9.2009<br />
14.7.2010<br />
1.8.2010<br />
15.8.2010<br />
Preglednica 3: Skupno število avtomobilov hkrati v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> (na podlagi razlike med<br />
prihodi in odhodi)<br />
datum/ura<br />
6 -<br />
7<br />
7 -<br />
8<br />
8 -<br />
9<br />
9 -<br />
10<br />
10 -<br />
11<br />
11-<br />
12<br />
12 -<br />
13<br />
13-<br />
14<br />
14 -<br />
15<br />
15 -<br />
16<br />
16 -<br />
17<br />
17 -<br />
18<br />
18 -<br />
19<br />
19 -<br />
20<br />
6.8.2005 120 206 275 386 466 524 541 534 524 421 296 102 10 -87<br />
8.8.2009 86 168 256 340 404 451 440 391 335 258 185 89 25 -21<br />
15.8.2009 79 190 294 426 636 698 710 717 670 592 537 396 245 99<br />
28.8.2009 15 53 67 89 112 125 133 154 155 153 123 98 53 18<br />
23.9.2009 21 63 80 89 99 105 105 93 78 68 57 29 8 -5<br />
27.9.2009 23 56 92 161 235 295 326 327 297 232 113 13 -27 -51<br />
14.7.2010 10 30 49 70 76 79 76 59 77 60 63 73 58 35<br />
1.8.2010 70 177 284 428 532 597 621 631 584 502 398 205 -7 -123<br />
15.8.2010 0 0 14 36 92 143 171 192 274 352 336 244 110 79<br />
Zelo zanimiv in uporaben podatek dobimo pri razliki v številu prihodov in odhodov<br />
avtomobilov v Kamniško Bistrico preko dneva. Izračun temelji na razliki števila avtomobilov,<br />
ki jih je bilo do določene ure pripeljanih v dolino ter števila avtomobilov, ki jih je bilo do<br />
določene ure odpeljanih iz doline. Ta razlika namreč pove, koliko vozil se v določeni uri<br />
dneva nahaja v dolini. To je zelo pomembno za samo načrtovanje potreb po parkirnih mestih<br />
v in pred dolino.<br />
stran 9
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
Graf 4: Razlika v številu prihodov in odhodov avtomobilov v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> preko dneva<br />
800<br />
700<br />
600<br />
500<br />
400<br />
300<br />
200<br />
100<br />
0<br />
-100<br />
-200<br />
V izrednih dnevih (IZ) se tako v višku dneva nahaja hkrati od 550 do 700 avtomobilov v<br />
dolini. V skupini vikendov (VI) se v višku dneva nahaja hkrati med 300 in 450 avtomobilov,<br />
medtem ko za skupino dni med tednom (TE) znaša to število okoli 100 do 150 avtomobilov.<br />
Graf 5: Skupno število prihodov in odhodov avtomobilov v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
350<br />
300<br />
250<br />
200<br />
150<br />
100<br />
50<br />
0<br />
6 - 7 7 - 8 8 - 9 9 -<br />
10<br />
10 -<br />
11<br />
11<br />
- 12<br />
12<br />
- 13<br />
13 -<br />
14<br />
14 -<br />
15<br />
Graf 5 prikazuje dejansko obremenitev na glavni cesti v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>. V povprečju so<br />
glavne obremenitve v popoldanskem času med 15. in 18. uro, ko znaša frekvenca<br />
avtomobilov tudi preko 300 na uro, kar pomeni 5 avtomobilov vsako minuto. Zaradi velike<br />
pogostosti srečevanj različnih vrst vozil je varnost na cesti izredno nizka.<br />
15 -<br />
16<br />
16 -<br />
17<br />
17 -<br />
18<br />
18 -<br />
19<br />
19 -<br />
20<br />
6.8.2005<br />
8.8.2009<br />
15.8.2009<br />
28.8.2009<br />
23.9.2009<br />
27.9.2009<br />
14.7.2010<br />
1.8.2010<br />
15.8.2010<br />
sobota, 6.8.05<br />
sobota, 8.8.09<br />
praznik, 15.8.09<br />
petek, 28.8.09<br />
sreda, 23.9.09<br />
nedelja, 27.9.09<br />
sreda, 14.7.10<br />
nedelja, 1.8.10<br />
praznik, 15.8.10<br />
stran 10
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
Graf 6: Deleţ prihoda avtomobilov v Kamniško Bistrico glede na izvorno območje<br />
100%<br />
90%<br />
80%<br />
70%<br />
60%<br />
50%<br />
40%<br />
30%<br />
20%<br />
10%<br />
0%<br />
Popis izvornega območja avtomobilov je bil opravljen glede na oznake registrskih tablic<br />
avtomobilov. Ta podatek ne zagotavljati točnosti, saj lastniki avtomobilov ne prihajajo nujno<br />
iz območjih registracije vozil. Kljub temu ta podatek prikazuje zelo dober pribliţek dejanskega<br />
stanja. Okoli 50 % obiskovalcev z avtomobili prihaja s širšega ljubljanskega območja. Od 15<br />
do 25% deleţ predstavljajo obiskovalci z avtomobili z območja občine Kamnik kot tudi iz<br />
ostalega območja Slovenije (razen Gorenjske). Deleţ obiskovalcev z območja Kamnika je<br />
nekoliko večji med tednom, medtem ko je iz ostalega območja Slovenije večji med vikendi. Z<br />
območja Gorenjske pride v Kamniško Bistrico okoli 5 % obiskovalcev, kak odstotek manj pa<br />
obiskovalcev iz tujine.<br />
Preglednica 4: Število prihodov kolesarjev v Kamniško Bistrico<br />
datum/ura 6-<br />
7<br />
praznik,<br />
1.5.1983<br />
sobota,<br />
30.7.1994<br />
nedelja,<br />
3.8.03<br />
sobota,<br />
6.8.05<br />
sobota,<br />
8.8.09<br />
sobota,<br />
15.8.09<br />
petek,<br />
28.8.09<br />
sreda,<br />
23.9.09<br />
nedelja,<br />
27.9.09<br />
7-<br />
8<br />
8-<br />
9<br />
9-<br />
10<br />
10-<br />
11<br />
11-<br />
12<br />
12-<br />
13<br />
13-<br />
14<br />
5 70 54 55 30 8 10 13 10 12 11 5 3 1 287<br />
16 35 40 43 18 5 4 3 4 19 13 9 7 5 221<br />
1 7 30 69 103 59 9 12 6 11 37 35 42 27 448<br />
0 1 3 16 25 29 24 13 16 14 66 19 9 0 235<br />
0 5 7 33 41 27 17 30 6 18 15 28 37 11 275<br />
1 5 16 17 41 44 29 6 18 13 18 29 39 13 289<br />
14-<br />
15<br />
15-<br />
16<br />
16-<br />
17<br />
tujina<br />
ostala Slovenije<br />
KR z okolico<br />
LJ z okolico<br />
Kamnik<br />
1 2 4 9 23 14 3 5 8 6 17 34 70 23 219<br />
0 0 0 0 2 4 3 4 3 9 16 26 12 1 80<br />
0 1 6 4 7 15 14 9 13 5 10 13 2 0 99<br />
17-<br />
18<br />
18-<br />
19<br />
19-<br />
20<br />
stran 11<br />
skupaj
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
sreda,<br />
14.7.10<br />
nedelja,<br />
1.8.10<br />
praznik,<br />
15.8.10<br />
2 1 7 10 23 3 9 0 0 8 0 6 43 75 187<br />
1 3 9 22 33 45 34 25 21 25 30 36 21 16 321<br />
0 0 0 2 24 26 23 16 45 44 40 42 25 21 308<br />
V času poletne sezone je število kolesarjev večinoma preko 200 vsak sončen dan, tudi med<br />
tednom. Število kolesarjev se zniţa izven glavne sezone, tako je bilo konec septembra<br />
dnevno okoli 100 kolesarjev. Število kolesarjev se v večini dni giblje med 200 in 300 v<br />
izjemnih dnevih pa se pribliţa tudi številki 500. Zanimiv je podatek, da je bilo ţe v preteklih<br />
desetletjih v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> preko 200 kolesarjev dnevno v izrednih dnevih (Homar-Vršnik,<br />
1996).<br />
Graf 7: Število kolesarjev v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> na posamezne dneve<br />
500<br />
450<br />
400<br />
350<br />
300<br />
250<br />
200<br />
150<br />
100<br />
50<br />
0<br />
Graf 8: Število prihodov kolesarjev v Kamniško Bistrico preko dneva<br />
120<br />
100<br />
80<br />
60<br />
40<br />
20<br />
0<br />
nedelja,<br />
3.8.03<br />
sobota,<br />
6.8.05<br />
sobota,<br />
8.8.09<br />
sobota,<br />
15.8.09<br />
petek,<br />
28.8.09<br />
sreda, nedelja,<br />
23.9.09 27.9.09<br />
sreda, nedelja, praznik,<br />
14.7.10 1.8.10 15.8.10<br />
3.8.2003<br />
6.8.2005<br />
8.8.2009<br />
15.8.2009<br />
28.8.2009<br />
23.9.2009<br />
27.9.2009<br />
14.7.2010<br />
1.8.2010<br />
15.8.2010<br />
stran 12
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
Pri prihodu kolesarjev se preko dneva kaţeta dva viška. V splošnem je glavni višek v<br />
poznopopoldanskih urah, med 16. in 19. uro. Drugi višek pa je v poznodopoldanskih urah,<br />
med 10. in 12. uro. S stališča prometne varnosti na glavni cesti v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> je tako<br />
najbolj občutljiv čas v dnevu v popoldanskih urah, ko sovpada največja frekvenca osebnih<br />
vozil ter kolesarjev na cesti.<br />
Preglednica 5: Število prihodov posameznih prevoznih sredstev v Kamniško Bistrico<br />
dan/vrsta vozila avto kolo motor kombi avtobus roler peš<br />
sobota, 6.8.05 977 235 16 1 n 5 18<br />
sobota, 8.8.09 853 275 24 28 5 2 11<br />
sobota, 15.8.09 1516 289 56 22 4 8 22<br />
petek, 28.8.09 417 219 16 25 5 5 5<br />
sreda, 23.9.09 256 80 5 11 8 6 1<br />
nedelja, 27.9.09 748 99 19 13 2 2 15<br />
sreda, 14.7.10 319 187 24 24 5 2 3<br />
nedelja, 1.8.10 1386 321 34 28 2 5 1<br />
praznik, 15.8.10 906 308 59 16 2 3 9<br />
n – ni podatka<br />
Graf 9: Število prihodov posameznih prevoznih sredstev v Kamniško Bistrico<br />
70<br />
60<br />
50<br />
40<br />
30<br />
20<br />
10<br />
0<br />
motor<br />
kombi<br />
avtobus<br />
Poleg avtomobilov ter kolesarjev prihajajo v Kamniško Bistrico obiskovalci tudi z drugimi<br />
prevoznimi sredstvi. Število le-teh statistično ni zelo pomembno. Število motoristov v<br />
izjemnih dnevih je tako do 60, sicer pa tudi ob vikendih med 20 in 30. Število kombijev, ki so<br />
bili označeni kot svoja kategorija, je v bolj obremenjenih dneh okoli 25, v manj obremenjenih<br />
pa okoli 15.<br />
Podatek za avtobuse vključuje tako avtobuse redne linije, kot ostale turistične avtobuse.<br />
Poleg avtobusov redne linije, v popisnih dnevih ob nedeljah oz. praznikih ni bilo nobenega<br />
dodatnega avtobusa. Le-ti so bili v povprečju po dva do trije ob tednih ter sobotah z eno<br />
izjemo v tednu konec septembra, ko jih je bilo pet. Ti avtobusi so pripeljali organizirane<br />
skupine obiskovalcev za Veliko planino.<br />
roler<br />
peš<br />
stran 13
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
Med štetji so bili vsakič zabeleţeni tudi rolerji. Sicer jih je zelo malo, med 2 in največ 8.<br />
Obiskovalci so šli peš mimo števnega mesta predvsem ob dnevih zelo visokega obiska, ko<br />
se je parkiralo tudi ob cesti pred avtobusno postajo spodnje postaje nihalke za Veliko<br />
planino.<br />
Preglednica 6: Število obiskovalcev glede na prevozno sredstvo<br />
avto kolo motor kombi*1<br />
bus -redna<br />
linija<br />
bus -<br />
turistični*2<br />
roler peš skupaj<br />
so, 6.8.05 2203 235 16 3 5 18 2480<br />
so, 8.8.09 1779 275 24 84 2 120 2 11 2297<br />
so, 15.8.09 3578 289 56 66 7 80 8 22 4106<br />
pe, 28.8.09 775 219 16 75 10 80 5 5 1185<br />
sr, 23.9.09 445 80 5 33 1 200 6 1 771<br />
ne, 27.9.09 1569 99 19 39 1 0 2 15 1744<br />
sr, 14.7.10 577 187 24 72 5 120 2 3 990<br />
ne, 1.8.10 3116 321 34 84 3 0 5 1 3564<br />
pr, 15.8.10 1973 308 59 48 4 0 3 9 2404<br />
so – sobota, pe – petek, sr – sreda, ne – nedelja, pr - praznik<br />
*1 - za izračun skupnega števila se je vzelo povprečje 3 osebe na kombi, ker so bili vmes tudi tovorni<br />
kombiji<br />
*2 - pri turističnih avtobusih pa se je vzelo povprečno 40 oseb na avtobus<br />
Ker je popis <strong>prometa</strong> vseboval tudi število ljudi v avtomobilih, smo lahko dokaj natančno<br />
ocenili število obiskovalcev v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> za posamezne dneve. Tako je v izrednih<br />
dnevih (IZ) znašalo število obiskovalcev med 3.500 in 4.100, število obiskovalcev med<br />
vikendi (VI) je bilo med 2000 in 2.500, medtem ko je med tednom (TE) število obiskovalcev<br />
znašalo med 800 in 1.200.<br />
Graf 10: Število obiskovalcev v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> – oseb, ki pridejo v dolino Kamniške Bistrice<br />
po cesti<br />
4500<br />
4000<br />
3500<br />
3000<br />
2500<br />
2000<br />
1500<br />
1000<br />
500<br />
0<br />
stran 14
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
Graf 11: Število obiskovalcev Kamniške Bistrice ter Velike planine z nihalko<br />
4500<br />
4000<br />
3500<br />
3000<br />
2500<br />
2000<br />
1500<br />
1000<br />
500<br />
0<br />
sobota,<br />
8.8.09<br />
sobota,<br />
15.8.09<br />
petek,<br />
28.8.09<br />
sreda, nedelja,<br />
23.9.09 27.9.09<br />
sreda, nedelja, praznik,<br />
14.7.10 1.8.10 15.8.10<br />
Skupaj<br />
Kamniška Bistrica<br />
Velika planina<br />
Graf 11 prikazuje razmerje med številom obiskovalcev, ki obiščejo Veliko planino z nihalko<br />
ter vseh obiskovalcev, ki pridejo v Kamniško Bistrico. Razmerje kaţe, da deleţ obiskovalcev<br />
na Veliko planino znaša do 1/3 vseh obiskovalcev, ki prispejo v Kamniško Bistrico, v<br />
povprečju pa je ta deleţ še manjši, okoli 25 %. To kaţe, da okoli 75 % obiskovalcev, ki prispe<br />
v Kamniško Bistrico ni uporabnikov nihalke. Bodisi pridejo na izlet ali pa jim Kamniška<br />
Bistrica predstavlja izhodišče za turo v visokogorje.<br />
Preglednica 7: Popis parkiranih avtomobilov na določenih zaokroţenih območjih v <strong>Kamniški</strong><br />
<strong>Bistrici</strong> – popis je bil izveden v času med 13.30 in 14.30<br />
območje/dan<br />
ne,<br />
3.8.2003<br />
so,<br />
15.8.09<br />
pe,<br />
28.8.09<br />
sr,<br />
23.9.09<br />
ne,<br />
27.9.09<br />
sre,<br />
14.7.10<br />
ne,<br />
1.8.10<br />
praz,<br />
15.8.10<br />
Kamniška<br />
izvirk<br />
Bela - Mali<br />
32 26 2 7 18 3 32 14<br />
Pri Jurju 52 26 42 5 19 7 32 13<br />
Avtobusna postaja pred<br />
Domom v Kamn. <strong>Bistrici</strong><br />
54 32 0 0 22 0 59 5<br />
Dom v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> 76 67 16 17 63 19 67 51<br />
Nad Domom v <strong>Kamniški</strong><br />
<strong>Bistrici</strong> - Konec<br />
186 169 59 46 65 6 223 18<br />
Spodnja postaja nihalke 210 338 74 31 119 52 315 144<br />
ostalo 15 67 2 0 24 1 35 9<br />
SKUPAJ 625 725 195 106 330 88 763 254<br />
Opomba: Ob popisih je bilo zabeleţeno 31 lokacij parkiranja avtomobilov. Ta Preglednica prikazuje<br />
zaokroţena območja parkiranja.<br />
Preglednica 7 ter graf 12 prikazujeta mirujoči promet v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>. V dnevih popisa je<br />
bil izveden tudi popis vseh območij od spodnje postaje nihalke za Veliko planino navzgor,<br />
stran 15
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
kjer so bila parkirana vozila. Štetje mirujočega <strong>prometa</strong> se je izvajalo v večini primerov med<br />
13.30 in 14.30 uro, ki predstavlja višek vozil v sami dolini.<br />
Glede skupnega števila parkiranih vozil ti podatki dokaj dobro potrjujejo stanje, ki je razvidno<br />
tudi iz analize razlike med prihodom in odhodom avtomobilov v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>. V izrednih<br />
dnevih (IZ) je tako med 600 in 750 parkiranih avtomobilov v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>, med vikendi<br />
(VI) je 250 do 350 avtomobilov, med tednom (TE) pa je zabeleţeno okoli 100 oz. do 200<br />
avtomobilov.<br />
Graf 12: Število parkiranih avtomobilov na posameznih zaokroţenih območjih med 13.30 in<br />
14.30 uro<br />
900<br />
800<br />
700<br />
600<br />
500<br />
400<br />
300<br />
200<br />
100<br />
0<br />
ostalo<br />
Sp. postaja gondole<br />
Nad Domom v KB<br />
Dom v KB<br />
AP pred Domom<br />
Pri Jurju<br />
Kamniška Bela - Mali izvirk<br />
Za samo načrtovanje je pomembna tudi lokacija parkiranj. Tako je na območju V Koncu v<br />
izrednih dnevih parkiranih tudi preko 200 vozil. Tudi v ostalih lepih vikendih število lahko<br />
preseţe 150 vozil. Za praznik 15. 8. je bila slaba vremenska napoved, deţevati je ponehalo<br />
okoli 8. ure, kasneje pa se je zjasnilo. Tako je bilo število parkiranih vozil v Koncu za praznik<br />
sredi dneva zgolj 18. V običajno lepih razmerah med tednom je število vozil v Koncu sredi<br />
dneva okoli 50, v manj obremenjenih dnevih pa je lahko tudi samo nekaj vozil, kot npr. v<br />
sredo 14. 7. 2010, ko je bilo zabeleţenih zgolj 6 vozil.<br />
V primeru načrtovanja zapore ceste od Doma v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> naprej V Konec je potrebno<br />
zagotoviti alternativo za obiskovalce, ki sedaj parkirajo na območju V Koncu. Alternativa je<br />
moţna predvsem z izboljšanjem javnega prevoza ter z dodatnimi parkirišči v sami dolini<br />
Kamniške Bistrice ter pred njo.<br />
Največje območje parkiranja vozil je spodnja postaja nihalke za Veliko planino. To območje<br />
parkiranja v večinskem delu koristijo obiskovalci Velike planine. V povprečju je v tem<br />
območju parkiranih od 1/3 do tudi preko 1/2 vseh vozil v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>. Razmeroma<br />
konstantno število je parkiranih vozil pred Domom v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>, ki sprejme do<br />
maksimalno 70 avtomobilov. Na območju avtobusnega postajališča pri izviru Kamniške<br />
Bistrice se parkira ob dnevih večjega obiska in dosega obseg do 60 vozil. V takih razmerah<br />
pomeni prometni kaos na tem območju. Ob vikendih je dokaj konstantno parkiranje vozil na<br />
izhodišču poti v dolino Kamniške Bele, ko je na tem območju, do vključno Malega izvirka,<br />
stran 16
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
parkiranih okoli 25 vozil. Glede na to, da na tem območju ni urejenih parkirnih mest, so vsa ta<br />
vozila parkirana v naravnem okolju. Parkirišče piknik centra Pri Jurju je zasebno parkirišče, ki<br />
ga zasedajo gostje, število pa niha predvsem glede na prireditve.<br />
stran 17
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
JAVNI PREVOZ V DOLINI KAMNIŠKE BISTRICE<br />
Javni prevoz je oblika trajnostno prilagojenega <strong>prometa</strong>. Vplivi na okolje in prostor so pri<br />
javnem prevozu mnogokrat manjši od enake količine prepeljanih potnikov pri individualnem<br />
motornem prometu.<br />
Kamniška Bistrica je zaprta dolina, kjer se ob izviru reke konča drţavna cesta in z njo tudi<br />
domet javnega prevoza. Javni prevoz je tako namenjen izključno dostopnosti v dolino in iz<br />
nje ter se prilagaja izključno potrebam te dostopnosti.<br />
V dolini Kamniške Bistrice je registriranih 5 avtobusnih postajališč. Delno urejeno je zgolj<br />
postajališče pri spodnji postaji nihalke za Veliko planino, kjer je postajališče asfaltirano ter z<br />
robnikom ločen del za čakanje potnikov. Postajališču manjka nadstrešek ter informacije o<br />
prevozih. Vsa ostala postajališča nimajo ne talnih označb ne prometnega znaka za<br />
postajališče.<br />
Javni prevoz v Kamniško Bistrico izvaja avtobusno podjetje Kam Bus d.d., ki sicer izvaja<br />
javni avtobusni prevoz v celotni občini Kamnik ter občinah severno in vzhodno od Ljubljane.<br />
Prevozi v Kamniško Bistrico so prilagojeni na vozne rede podjetja Kam Bus. V sedanjem<br />
času ni posebnega avtobusa, ki bi peljal zgolj v Kamniško Bistrico, pač pa zaradi<br />
racionalizacije vozijo avtobusi, ki povezujejo Kamnik in Ljubljano, le da je dodana še voţnja<br />
do Kamniške Bistrice in obratno.<br />
Preglednica 8: Vozni red avtobusa za Kamniško Bistrico<br />
Proga Vozni red<br />
Kamnik - Kamniška Bistrica teden: 7:00, 11:30, 16:52<br />
sobota: 7:20, 16:45<br />
nedelja: 7:50, 16:55<br />
Kamniška Bistrica - Kamnik teden: 7:35, 12:05, 17:15<br />
sobota: 8:30, 17:20<br />
nedelja: 8:30, 17:30<br />
Med delavniki vozijo v oz. iz Kamniške Bistrice trije avtobusi, ob sobotah ter ob nedeljah in<br />
praznikih pa po dva avtobusa dnevno. Ure odhodov v in iz Kamniške Bistrice se razlikujejo<br />
med delavniki, sobotami in nedeljami, ravno zaradi navezave te proge na osnovno progo<br />
Kamnik – Ljubljana in obratno. Obstoječi vozni red je teţko zapomljiv in ker ni enotnega<br />
voznega reda je za uporabnike manj prijazen. V primeru interesa po večji uporabi javnega<br />
prevoza bo potrebno vozne rede med tednom in vikendi uskladiti oziroma jih postaviti na<br />
enake termine.<br />
Če pogledamo uporabo avtobusa na relaciji do ter od Kamniške Bistrice, kar prikazuje<br />
preglednica 9, vidimo da gre za porazne razmere. Skupno število potnikov v dolino Kamniške<br />
Bistrice je v letih 2008 in 2009 znašal 580 oz. 518 potnikov (za leto 2009 nista vključena<br />
november in dececmber). Od tega pribliţno polovico potnikov pride do postaje pri sp. postaji<br />
nihalke za Veliko planino, polovico pa do postaje pri Domu v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>. Še manj<br />
potnikov se odpelje iz Kamniške Bistrice, le slabih 300 potnikov preko celega leta.<br />
stran 18
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
Preglednica 9: Število potnikov na avtobusih v ter iz doline Kamniške Bistrice za leti 2008 in<br />
2009<br />
od tega od tega<br />
smer<br />
v<br />
leto jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec skupaj P VP P KB<br />
dolino<br />
v<br />
2008 39 40 23 15 47 86 80 127 28 25 30 40 580 312 268<br />
dolino<br />
iz<br />
2009 38 59 34 23 32 25 76 141 54 37 / / 519 260 259<br />
doline<br />
iz<br />
2008 20 18 7 6 13 51 51 62 16 19 15 11 289 163 126<br />
doline 2009 6 19 7 5 23 14 64 110 26 7 / / 281 127 154<br />
Vir podatkov Kam bus d.d.<br />
P VP – postajališče pri spodnji postaji nihalke za Veliko planino<br />
P KB – postajališče pri Domu v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
Povprečno se preko celega leta dnevno peljeta manj kot dve osebi na dan v Kamniško<br />
Bistrico in manj kot ena oseba iz Kamniške Bistrice. Glede na to, da v oz. iz Kamniške<br />
Bistrice peljeta dva oz. trije avtobusi dnevno, to pomeni da se povprečno niti ena oseba ne<br />
pelje s posameznim avtobusom v oziroma iz doline Kamniške Bistrice.<br />
Preglednica 10 prikazuje število potnikov, ki se iz posameznih izvornih območij pripeljejo in<br />
odpeljejo iz doline Kamniške Bistrice. V Kamniško Bistrico se največ potnikov, skoraj<br />
polovico, pripelje iz območja Kamnika. Zelo veliko je tudi potnikov iz območja Stahovice. Iz<br />
doline Kamniške Bistrice pa se odpelje največ potnikov v Ljubljano. Potnikov, ki se odpelje iz<br />
Kamniške Bistrice je precej manj kot potnikov, ki se pripelje, predvsem velja to za bliţnja<br />
območja Stahovice in Kamnika. Razlog lahko najdemo v tem, da ti potniki bodisi v sami<br />
<strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> najdejo prevoz do doma, ali pa zaradi relativne bliţine pridejo po te potnike<br />
z osebnimi vozili.<br />
Preglednica 10: Število potnikov v oziroma iz doline Kamniške Bistrice glede na izvorno<br />
območje za leti 2008 in 2009<br />
št. potnikov do Kamniške Bistrice št. potnikov iz Kamniške Bistrice<br />
območje leto 2008 leto 2009 leto 2008 leto2009<br />
Stahovica 143 135 62 62<br />
Kamnik 271 236 99 85<br />
Ljubljana 122 130 112 119<br />
Ostalo 44 18 16 15<br />
SKUPAJ 580 519 289 281<br />
V finančnem pogledu je popolnoma neracionalno, da omenjena avtobusna povezana v in iz<br />
Kamniške Bistrice sploh obstaja. Podjetje Kam Bus d.d. vzdrţuje to avtobusno povezavo<br />
zaradi poseljenosti tega območja oziroma koncesije za obratovanje te proge. Podjetje Kam<br />
Bus je izrazilo pripravljenost, da bi se povečala frekvenca teh voţenj, vendar nima nobenih<br />
finančnih sredstev, ki bi jih lahko usmerili za to, saj proga ţe tako prinaša finančno breme. Za<br />
morebitno povečanje frekvence avtobusnih prevozov so potrebna dodatna finančna sredstva.<br />
stran 19
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
Preglednica 11: Stroški in čas voţnje v Kamniško Bistrico<br />
Relacija (enosmerno) Vozovnica (€)<br />
Čas<br />
(min)<br />
voţnje<br />
Stahovica<br />
Bistrica<br />
– Kamniška<br />
1,8 10<br />
Kamnik – Kamniška Bistrica 2,3 20<br />
Domţale – Kamniška Bistrica 3,1 45-51<br />
Ljubljana – Kamniška Bistrica 4,7 69-75<br />
Kot primerjavo smo pri preglednici 15 vključili še podatke o strošku voţnje v Kamniško<br />
Bistrico z avtobusom ter času voţnje glede posamezne karakteristične kraje.<br />
stran 20
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
INTERVJUJI CILJNIH SKUPIN<br />
Z namenom pridobitve predhodnih stališč o problematiki <strong>prometa</strong> v dolini Kamniške Bistrice<br />
so bili v avgustu in septembru 2010 izvedeni intervjuji s predstavniki ciljnih skupin. Izvedeno<br />
je bilo 15 intervjujev (predstavniki ciljnih skupin: občina Kamnik, Planinsko društvo Kamnik<br />
ter Planinsko društvo Ljubljana Matica, Zavod za gozdove – KE Kamnik, Zavod za gozdove –<br />
Kozorog, Krajevna skupnost Kamniška Bistrica, Dom v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>, gostišče Pri<br />
Gamsu, Piknik center Pri Jurju, Kamp Alpe, Velika planina d.o.o., Meščanska korporacija<br />
Kamnik, Agencija za razvoj turizma in podjetništva Kamnik, Kam Bus d.d., prebivalca<br />
Kamniške Bistrice).<br />
Preglednica 12: Intervjuji ciljnih skupin ter povzetek odgovorov<br />
VPRAŠANJA POVZETEK ODGOVOROV<br />
Ali se (kot ustanove oz. fizične osebe, Večina vidi določene teţave - a bolj posredno kot<br />
ki delujejo, živijo v dolini Kamniške neposredno. Teţave so ob vikendih v poletjih, ko<br />
Bistrice) soočate s prometnimi je visok obisk, kar se odraţa v zasedenosti<br />
težavami v dolini Kamniške Bistrice? parkirišč, parkiranju izven parkirišč ter problem<br />
Če da, s katerimi?<br />
varnosti na cesti (hitrost ter različna prevozna<br />
sredstva hkrati) in premalo regulacije.<br />
Ali se vam zdi dolina Kamniške Bistrice<br />
obremenjena s prometom?<br />
Ali menite, da prometne obremenitve iz<br />
leta v leto naraščajo?<br />
Ali menite, da promet predstavlja<br />
grožnjo za dolino Kamniške Bistrice?<br />
Če da, kje in kako?<br />
Ali menite, da je potrebno v dolini<br />
Kamniške Bistrice omejevati število<br />
motornih vozil? Če da, kje in kako bi to<br />
storili?<br />
Ali se vam zdi, da so danes z<br />
avtomobilom dostopni tudi tisti predeli<br />
Večina meni, da je Kamniška Bistrica<br />
obremenjena s prometom. Vendar so<br />
obremenitve predvsem ob vikendih poletnih<br />
mesecev oziroma v konicah. Nekaj jih meni, da ni<br />
obremenitev s prometom.<br />
Nekateri so mnenja, da promet narašča, nekateri<br />
da ne oziroma, da je enako ali pa so nihanja.<br />
Promet je groţnja predvsem v očeh tistih, ki<br />
prihajajo v prostor. Ti vidijo groţnjo, če se nič ne<br />
naredi in se promet še poveča, groţnja za<br />
onesnaţevanje, promet je kot groţnja dolgoročno,<br />
zasičenost s prometom. Za tiste, ki tam ţivijo<br />
oziroma delajo, promet niti ne predstavlja groţnje.<br />
Večina meni, da je potrebno omejevati promet.<br />
Mnenja so, da se omejuje od Doma v <strong>Kamniški</strong><br />
<strong>Bistrici</strong> naprej oziroma na stranskih cestah,<br />
obstajajo pa tudi predlogi da ţe na začetku doline<br />
oziroma pri spodnji postaji nihalke. Nekateri so<br />
tudi mnenja, da omejevati ni potrebno - naj se<br />
uredi javni promet, pristojne sluţbe pa naj<br />
opravljajo svoje delo, predvsem v smislu nadzora.<br />
Skoraj vsi so mnenja, da so dostopni nekateri<br />
predeli, za katere to ni nujno. To so izrazili tudi<br />
stran 21
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
doline Kamniške Bistrice, za katere to<br />
ni nujno potrebno niti to ni koristno? Bi<br />
katere od teh območij zaprli za motorni<br />
promet (razen za lastnike zemljišč,<br />
lovce, gozdarje ter intervencijo)?<br />
Ste morda zaradi prometnih<br />
obremenitev že opazili negativne<br />
posledice v dolini Kamniške Bistrice?<br />
Ali menite, da so parkirišča v dolini<br />
Kamniške Bistrice urejena?<br />
Katere skupine obiskovalcev doline<br />
Kamniške Bistrice po vašem mnenju<br />
povzročajo probleme povezane s<br />
prometnimi obremenitvami:<br />
- planinci, - “nedeljski gostje” - kolesarji,<br />
motoristi, - organizirane skupine; -<br />
organizirane množične prireditve, -<br />
ljubitelji divje, nedovoljene vožnje v<br />
naravnem okolju, - drugo; - nihče,<br />
Ali menite, da je v dolini Kamniške<br />
Bistrice potrebno upravljati s prometom<br />
šele, ko nastopijo hude prometne<br />
obremenitve ali je bolje postopoma<br />
uvajati ukrepe zmanjševanja prometnih<br />
obremenitev?<br />
Ali se vam zdi uvedba plačljive<br />
vstopnine ob vstopu v dolino Kamniške<br />
Bistrice, ki bi bila namenjena urejanju<br />
infrastrukture v dolini, smiseln ukrep<br />
upravljanja s prometom?<br />
Ali morda poznate vozni red avtobusov<br />
v dolino Kamniške Bistrice?<br />
tisti, ki menijo, da omejevanje vozil ni potrebno.<br />
Prevladujejo pa mnenja, da bi zaprli cesto od<br />
Doma v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> naprej ter tudi vse<br />
stranske poti, začetek Koţeljeve poti, od spodnje<br />
postaje nihalke za Veliko planino naprej. Nekateri<br />
pa so mnenja, da zaenkrat to ni problem. Podan<br />
tudi predlog, da je od Doma v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
naprej moţen dostop, vendar plačljiv.<br />
Pol jih je mnenja, da ni negativnih posledic zaradi<br />
<strong>prometa</strong>, pol pa jih meni, da so. Posledice so<br />
smeti, zmanjšana varnost, uničevanje okolice<br />
ceste.<br />
Večinoma jih meni, da parkirišča niso urejena ter<br />
da jih je premalo. Pri Domu v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> ter<br />
spodnji postaji nihalke sta delno urejeni, a ne po<br />
predpisih, na primer ni lovilcev olj. Nekaj jih meni,<br />
da parkirišča so urejena.<br />
Mnenja, katera skupina obiskovalcev povzroča<br />
problem, so zelo različna: planinci - predvsem<br />
zaradi parkiranja izven urejenih parkirišč;<br />
kolesarji - predvsem zaradi problema varnosti na<br />
cesti (kot tudi rolerji) ter tisti kolesarji, ki se vozijo<br />
po planinskih poteh; obiskovalci mnoţičnih<br />
prireditev - parkirajo v naravi; terenske voţnje (za<br />
nekatere problem, drugi mnenja, da jih niti ni);<br />
nedeljski gostje (za nekatere problem, za<br />
nekatere ne).<br />
Večina so mnenja, da so smiselni postopni ukrepi.<br />
Nekaj jih meni, da je potrebno ukrepati takoj,<br />
nekaj pa, da ni potrebno, ker ni teţav.<br />
Večina so mnenja, da je plačilo smiselno -<br />
vprašanje pa kje (za večji del smiselno od Doma v<br />
<strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> naprej) in kdo bi upravljal.<br />
Plačevanje da, če gre za urejanje infrastrukture in<br />
varnosti v dolini, samemu sebi pa plačevanje ne<br />
sme biti v namen. Nekateri tudi menijo, da<br />
plačevanje ni potrebno.<br />
Večina pozna vozni red avtobusa v Kamniško<br />
Bistrico, a ne vsi.<br />
stran 22
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
Ali se vam zdi dostopnost doline z<br />
javnim prometom (v dolini Kamniške<br />
Bistrice je to avtobus) primerna?<br />
Ali bi povečali število avtobusnih postaj<br />
v dolini Kamniške Bistrice?<br />
V povprečju je bilo v letu 2008 le 1,5<br />
osebe na avtobusu. Zakaj menite, da ni<br />
večje uporabe avtobusa na progi v<br />
dolino Kamniške Bistrice?<br />
Ali se vam zdi redna avtobusna proga<br />
pomembna pri upravljanju z obiskom?<br />
Če da, kakšna frekvenca avtobusov bi<br />
morala biti uvedena v dolini Kamniške<br />
Bistrice?<br />
Kdo naj bi bil nosilec nadaljnjih<br />
aktivnosti <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v dolini<br />
Kamniške Bistrice?<br />
Ali bi po vašem mnenju zavarovano<br />
območje prineslo boljše možnosti za<br />
upravljanje s prometom?<br />
Ali menite, da bi morebitna ustanovitev<br />
zavarovanega območja pomenila<br />
priložnost ali grožnjo za dolino<br />
Kamniške Bistrice?<br />
Ali poznate kakšen primer upravljanja s<br />
prometom drugje v Alpah doma in v<br />
tujini? Če da, se vam zdi kateri<br />
primeren za prenos v dolino Kamniške<br />
Večina jih meni, da je avtobus potreben, da pa so<br />
potrebne izboljšave: večja frekvenca (predvsem<br />
poleti), manjši avtobusi in večkrat na dan, urejena<br />
postajališča. Nekateri tudi menijo, da če sedaj ni<br />
zasluţka, da bi bil morda zastonj ali za minimalno<br />
plačilo ali pa, da če ni zasluţka od avtobusa, da<br />
se ga ukine.<br />
Več jih meni, da ni potrebno več postaj -<br />
predvsem je potrebno urediti obstoječe. Tisti, ki<br />
so mnenja, da je potrebnih več postaj, pa bi jih<br />
postavili na izhodiščih tur, predvsem za slap<br />
Orglice (Kamniška Bela).<br />
Razlogi za neuporabo avtobusa so v današnjih<br />
navadah ljudi - hitrost ţivljenja, osebna svoboda<br />
in velika dostopnost do avtov. Nekateri so<br />
mnenja, da je tudi premalo frekvence, premalo<br />
promocije in ni stimulacije za voţnjo z avtobusom.<br />
Večina je mnenja, da je dobro, da javna<br />
avtobusna proga je. V poletni sezoni je potrebna<br />
večja frekvenca, smiselno manjši avtobusi (ali<br />
celo kombiji), dostopna cena. Obstajajo pa tudi<br />
mnenja, da višja frekvenca verjetno ne bi<br />
pripomogla k večji uporabi.<br />
Več različnih mnenj, kdo naj bi bil nosilec <strong>urejanja</strong><br />
<strong>prometa</strong>: krovna organizacija, občina (a ne nujno<br />
kot nosilec), skupni dogovor partnerjev, policija,<br />
če bo park, je smiselno, da je to upravitelj parka.<br />
Večji del so mnenja, da bi zavarovano območje<br />
lahko prineslo boljše moţnosti za upravljanje s<br />
prometom, predvsem z regulativo in dvigom<br />
odnosa. Pojavilo se je tudi mnenja, da<br />
zavarovano območje ne bi prineslo sprememb.<br />
Večina jih meni, da je zavarovano območje<br />
priloţnost. Mnenja so tudi, da je lahko tako<br />
priloţnost kot groţnja oz. ne eno ne drugo.<br />
Večina ve, da obstajajo dobri primeri v Alpah<br />
glede <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong>, a teţko določijo<br />
konkretne primere. V tujini poznajo primere zapor<br />
cest oziroma plačevanja cestnin/parkirnin v<br />
stran 23
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
Bistrice?<br />
Ali ste, kot pomemben deležnik v dolini<br />
Kamniške Bistrice, pripravljeni<br />
sodelovati pri pripravi predloga <strong>urejanja</strong><br />
in umirjanja <strong>prometa</strong> v dolini Kamniške<br />
Bistrice? (To bo potekalo v okviru<br />
skupnih delavnic in predstavitev.)<br />
Dodatne opombe<br />
urejenih območjih (Veliki Klek, Heiligenblut,<br />
Zermatt, določena smučišča…). V Sloveniji<br />
največkrat omenjena Logarska dolina. Prisotno je<br />
bilo odobravanje nad dobrimi primeri.<br />
Vsi so pripravljeni sodelovati.<br />
- Čim prej pristopiti k osveščevanju.<br />
- Najbolj nujno za Kamniško Bistrico je, da se čim<br />
prej doreče status območja.<br />
- Problem diametralne rabe glavne ceste v Kamniško<br />
Bistrico (dostop, rekreacija,..).<br />
- Če se cesta od Doma v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> naprej<br />
zapre, lahko nastane problem zaradi pomanjkanja<br />
parkirnih mest.<br />
- Prometne obremenitve nihajo.<br />
- Potrebno je gledati celostno - kaj je oziroma bo cilj<br />
ureditve. Smiselna bi bila ureditev celotne doline s<br />
parkirišči, potmi, nujno pa bi potrebovali<br />
upravljavca območja.<br />
- Planinsko društvo bo prenavljalo planinski koči na<br />
sedlih, s čimer si obetajo višji obisk. Potrebno je<br />
dopustiti neomejen dostop, vendar ne na škodo<br />
narave.<br />
- Pomembna je osnova, kaj hočemo za prihodnost<br />
Kamniške Bistrice.<br />
- Problem obračanja avtobusa v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> je<br />
vse večji, ker obiskovalci ne upoštevajo prometnih<br />
znakov.<br />
- Javni prevoz je neučinkovit.<br />
- Potrebna je ureditev kolesarske steze.<br />
- Povečati je potrebno parkirišče in uvesti<br />
parkirnino.<br />
- Potrebno je prestaviti obračališče za avtobus na<br />
spodnjo postajo nihalke, naprej pa naj vozi manjši<br />
avtobus.<br />
- Potrebna ureditev sanitarij pri izviru Kamniške<br />
Bistrice.<br />
stran 24
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
PRIMERI UREJANJA PROMETA V ALPAH<br />
Alpe veljajo za eno od najbolj priljubljenih turističnih območij ne samo v Evropi, ampak tudi<br />
na svetovni ravni. Izjemna priljubljenost za preţivljanje prostega časa pogojuje tudi temu<br />
primeren visok obisk. Turistični obisk pa pogojuje prometne tokove. Alpe se ţe dlje časa<br />
soočajo s problemom prometnih obremenitev in njihovih negativnih vplivov na okolje. Promet<br />
je na območju Alp prepoznan celo za enega od največjih problemov, ki ogroţajo ta prostor,<br />
tako tranzitni promet, kot tudi regionalni in lokalni promet. To skrb med drugim kaţe protokol<br />
o Prometu Alpske konvencije.<br />
S problematiko <strong>prometa</strong> se ukvarja večina lokalnih skupnosti na območju Alp in tudi regije.<br />
Promet predstavlja pomembno področje dela okoljevarstvenih organizacij na območju Alp,<br />
prav tako je predmet obravnav različnih raziskovalnih ustanov. Med organizacijami so najbolj<br />
aktivne CIPRA International, Alparc – Zveza zavarovanih območij na območju Alp, Alpska<br />
pobuda (Alpeninitiative), Omreţje občin Povezanost v Alpah. V zadnjih letih potekajo na<br />
območju Alp številni simpoziji, seminarji, konference in delavnice na temo zmanjšanja<br />
prometnih obremenitev na okolje. Zadnjih 10 let potekajo tudi številni nacionalni, mednarodni<br />
pa tudi regionalni projekti na temo zmanjšanja vplivov prometnih tokov na okolje. Večina<br />
projektov je vezanih na izboljšanje stanja na lokalni ter regionalni ravni, nekateri pa<br />
poskušajo postaviti tudi metodološke okvirje za reševanje te problematike. V okviru teh<br />
projektov je tudi veliko primerov dobrih praks reševanja prometne problematike v Alpah.<br />
Projekt CIPRE International Prihodnost v Alpah je za enega od šestih ciljnih vsebinskih<br />
sklopov identificiral tudi promet. Zbrani so bili nekateri primeri dobrih praks reševanja<br />
prometne problematike, izdelana analiza ter ugotovite glavnih značilnosti reševanja<br />
prometnih teţav. Gradivo o projektu je na voljo na spletni strani: www.cipra.org/sl/prihodnostv-alpah<br />
.<br />
V nadaljevanju je na kratko predstavljenih nekaj primerov <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v slovenskem in<br />
širše alpskem prostoru.<br />
Logarska dolina<br />
Logarska dolina je ena zelo slikovitih ledeniških dolin v Sloveniji, ki jo odlikuje tudi izjemna<br />
kulturna pokrajina. Status zavarovanega območja je pridobila leta 1987, ko je bil ustanovljen<br />
krajinski park Logarska dolina. Zainteresirani domačini so leta 1992 ustanovili podjetje<br />
Logarska dolina d.o.o. in s strani občine pridobili koncesijo za upravljanje krajinskega parka.<br />
Začetno delovanje parka je bilo usmerjeno v ekološko sanacijo okolja z odpravo posledic<br />
stihijskega razvoja turizma, ki je prinesel neurejena odlagališča odpadkov in neurejeno<br />
parkiranje, ter zagotovitvi osnovnih pogojev za trajnostni razvoj parka. Kot v številnih<br />
zavarovanih območjih, so se tudi v Logarski dolini soočili s problemom naraščajočega<br />
motornega <strong>prometa</strong>. Zaradi velikega števila obiskovalcev so se odločili, da bodo načrtno<br />
upravljali z obiskom. Med drugim so se odločili, da je potrebno izletniški motorni promet<br />
postopno nadomesti z drugimi oblikami mobilnosti ter v vasi Solčava razviti potrebno<br />
infrastrukturo s turistično ponudbo in s tem razbremeniti zavarovana območja.<br />
Leta 1992 je občina Mozirje podjetju podelila koncesijo za upravljanje krajinskega parka.<br />
Cesta v parku je bila zaradi nejasnosti zakonodaje spremenjena v občinsko cesto. Podjetje<br />
denarja za upravljanje s cesto (in ostalih vsebin upravljanja s parkom) ni imelo, zato je bila<br />
stran 25
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
edina rešitev začetek zaračunavanja vstopnine za motorna vozila. Bili so prvi v Sloveniji, ki<br />
so uvedli vstopnino za motorna vozila v zavarovano območje in uredili sistem upravljanja z<br />
obiskom.<br />
V prvi fazi so tako uredili vstopno cono parka s parkirišči in začeli zaračunavati vstopnino.<br />
Vstopnina je določena glede na negativne vplive na okolje. Znesek je v letu 2010 znašal za<br />
motorno kolo 4 €, osebno vozilo je 6 €, kombije 7 € ter za avtobuse 20 €. Vstop v dolino peš,<br />
s kolesom, drugim nemotoriziranim načinom ali javnim prevozom je brezplačen. Vstopnina<br />
za motorna vozila zajema parkirnino za ves čas bivanja v dolini, ogled urejenih naravnih in<br />
kulturnih zanimivosti, informacijske materiale in uporabo rekreacijskih prog. Druga faza<br />
umirjanja <strong>prometa</strong> je v okviru projekta PHARE CBC zajemala izgradnjo 3 večjih parkirišč<br />
pred dolino, ki obiskovalce preusmerja na hojo po naravno-etnografski poti. Parkirišča pred<br />
dolino so urejena tudi za avtodome, saj je z njimi prepovedano prenočevati v sami dolini. V<br />
sami dolini je sicer skupno 250 parkirnih mest. V anketah, ki jih izvaja podjetje, se kaţe, da<br />
se 80 % obiskovalcev strinja z reţimom plačevanja vstopa v dolino.<br />
Za nadaljnjo fazo se ne predvideva gradnje novih parkirišč, saj ţelijo omejiti število vozil v<br />
dolini. Obiskovalce bi radi ustavili ţe v Solčavi, kjer se krepi turistična infrastruktura in<br />
ponudba. Ţelijo izboljšati javne prevoze med naseljem Solčava in Logarsko dolino do<br />
zgornjega dela. Hkrati spodbujajo tudi druge okolju prijazne oblike mobilnosti. Od leta 2009<br />
je v Logarski dolini tudi točka za brezplačno polnjenje električnih vozil.<br />
Mangrtska cesta<br />
Cesta na Mangrtsko sedlo je najvišje speljana cesta v Sloveniji in je zato nekaj posebnega.<br />
Je drţavna cesta in edina, ki pripelje v visokogorje, njena funkcija pa je izključno turistična.<br />
Od njenega začetka do konca ni stalno poseljenih krajev in s tem ne povezuje nobenih<br />
naselij. Na Mangrtskem sedlu, kjer se cesta konča, je planinska koča, ki je odprta le v poletni<br />
sezoni. Uporabniki so večinoma turisti in planinci, sluţi pastirjem, pod gozdno mejo pa tudi<br />
gozdarjem in lastnikom parcel.<br />
Občina Bovec je ţe pred leti v dogovoru z DRSC uvedla sistem plačevanja parkirnine z<br />
ustavljanjem vozil pri Mangrtski planini. S pobiranjem parkirnine upravlja Razvojna zadruga<br />
Log pod Mangrtom, cesto pa vzdrţuje Cestno podjetje Nova Gorica.<br />
Dolina Planice<br />
Primer <strong>urejanja</strong> oz. umirjanja <strong>prometa</strong> v alpskih dolinah je dolina Planice. Glede na<br />
značilnosti doline, ni primerljiva s Kamniško Bistrico, kljub temu pa način ukrepov daje<br />
določene iztočnice pri umirjanju <strong>prometa</strong> v alpskih dolinah. Dolina Planice je dolga ledeniška<br />
dolina, ki leţi na zelo obiskanem območju Triglavskega narodnega parka. Po dolini poteka<br />
edina cesta, ki je od skakalnic naprej makadamska ter planinska pešpot. Predstavlja lahko<br />
dostopno izletniško točko ter izhodišče za okoliške gore. Dolina se je konec 90. let soočala z<br />
večanjem prometnih obremenitev, saj so se vozila lahko pripeljala do doma v Tamarju. Z<br />
zaporo ceste, ki je v občinski lasti, so v občini Kranjska Gora ţeleli zmanjšati škodljive vplive<br />
<strong>prometa</strong>, uveljaviti hojo in alternativne načine obiska doline (kolesarjenje, tek na smučeh itd.)<br />
in spoznavanja naravnih lepot parka, ki bo tako laţje sluţil svojemu namenu, oddihu in miru.<br />
stran 26
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
Z odlokom o prometni ureditvi je bil leta 1999 na relaciji Skakalnice – Planinski dom Tamar<br />
prepovedan promet za vsa vozila na motorni pogon, in sicer: v zimskem času od 1. 11. do<br />
30. 4. velja na tem odseku popolna zapora vsak dan preko celega dneva. V letnem času od<br />
1. 5. do 31. 10. velja popolna zapora vsak dan od 8:00 ure do 18:00 ure. Izjeme glede<br />
dostopa v dolino veljajo za lastnike zemljišč, inšpekcijske sluţbe, javne gozdarske sluţbe,<br />
vzdrţevalce ceste in še nekatere (Odlok o prometni ureditvi občinske kategorizirane ceste<br />
javne poti Skakalnice – Planinski dom Tamar številka cesta 689101, 1999).<br />
V času zapore je dovoljen prevoz od Doma v Tamarju proti Skakalnicam planincem in drugim<br />
obiskovalcem Tamarja, ki se vračajo iz doline v času med 12:00 uro in 14:00 uro. Vsi, ki se<br />
vračajo v času zapore, plačajo ob vrnitvi dvojno ceno parkiranja v Planici. Na območju<br />
Planice je zadostno število parkirnih mest, s katerimi upravlja Zavod Planica in v skladu s<br />
sklepom Občinskega sveta pobira parkirnino. Nadzor nad izvajanjem odloka o omejevanju<br />
<strong>prometa</strong> imajo redarji, občinski inšpektor in nadzorniki TNP v skladu s svojimi pooblastili ter<br />
redarji ob zapornici in na parkiriščih (Odlok, 1999).<br />
Ukrep je najprej povzročil nejevoljo upravljavca planinskega doma Tamar, zaradi<br />
pričakovanega manjšega števila obiskovalcev in posledično manjšega zasluţka. Ţe kmalu po<br />
uvedbi ukrepa se je pokazalo ravno nasprotno. Obiskovalci, ki so prihajali do Tamarja peš,<br />
so v veliko večji meri naročali napitke in jedi v domu, s čimer se je promet celo povečal.<br />
Kljub razmeroma uspešnemu izvajanju ukrepa, pa je leta 2008 prišlo do nesreče pri zapornici<br />
ob vstopu v dolino Tamar, zaradi česar se je občina Kranjska Gora odločila preklicati<br />
predhodni odlok in s tem zmanjšati pravno odgovornost. Odlok iz leta 2008 tako določa zgolj<br />
omejitev <strong>prometa</strong> na občinski cesti z znakom »Prepovedan promet za vsa motorna vozila«.<br />
Prometni znak se dopolni z dopolnilno tablo: Dovoljeno za lastnike zemljišč, intervencijska<br />
vozila, vozila JP Komunala, vozila TNP in vozila oskrbnika Doma v Tamarju. Glede nadzora<br />
določa: »Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Medobčinski inšpektorat in redarstvo<br />
občin Jesenice, Gorje, Kranjska Gora in Ţirovnica« ter »Udeleţenec cestnega <strong>prometa</strong>, ki<br />
ravna v nasprotju s postavljeno prometno signalizacijo se kaznuje z globo 40€«.<br />
Nacionalni park Adamello Brenta, Italija<br />
Nacionalni park Adamello Brenta lahko sluţi kot dober primer, ker se na območju parka<br />
nahajajo daljše alpske doline, podobne dolini Kamniške Bistrice. Nacionalni park Adamello<br />
Brenta v italijanski provinci Trentino se razteza na 620 km 2 . Dolina Genova, nekakšen<br />
sinonim za park Adamello Brenta, je podvrţena močnim pritiskom velikega števila<br />
obiskovalcev. Bliţina zimskošportnega središča Madonne di Campiglio pritiske le še<br />
potencira. Zato poskušajo v parku z inovativnim projektom promet v dolini usmeriti v<br />
trajnostne oblike mobilnosti. Prvi pozivi za zaprtje doline za promet segajo v leto 1978.<br />
Danes tradicionalni obliki mobilnosti ponujajo alternative; avtobusni prevoz, kolesarjenje ter<br />
tematske pešpoti.<br />
Preko leta peljejo po dolini trije avtobusi, v poletnih mesecih, predvsem avgusta pa se<br />
njihovo število poveča večjim potrebam. Avtobusi vozijo poleti na vsakih 30 minut. Parkiranje<br />
avtomobila je ob uporabi avtobusa za vstop v dolino brezplačno. V dolini Genove sta dve<br />
izposojevalnici gorskih koles. Vzdolţ doline vodi tematska pešpot “Pot slapov”, ki jo obišče<br />
23 % obiskovalcev, kar pomeni, da 23 % obiskovalcev dolino obišče peš. Na štirih<br />
stran 27
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
informacijskih točkah lahko obiskovalci dobijo vse informacije o moţnih izletih in zanimivostih<br />
v parku. Na voljo so tudi vodeni obiski na temo ledenikov in flore.<br />
Velik poudarek park namenja komunikaciji z obiskovalci, izdajajo številne brošure, plakate in<br />
članke. Propagirajo predvsem nove oblike obiska brez avtomobila. Med letoma 2003 in 2005<br />
se je število avtomobilov zmanjšalo za 26 %, število kolesarjev je naraslo za 68 %,<br />
avtobusov pa za 49 %. Emisije CO2 so se zmanjšale za 18 %.<br />
Tudi v drugi dolini v parku, v dolini Tovel, so uvedli nov prometni reţim. Parkiranje za osebni<br />
avto znaša 5 evrov. Z avtom se lahko med 9. in 10.30 uro lahko zapelje do jezera, med<br />
10.40 ter 15.40 pa se cesta zapre za osebni promet, na voljo je brezplačni prevoz z<br />
avtobusom (3 avtobusi, vozijo na 20 minut). Med 16.30 in 18. uro je ponovno mogoč dostop<br />
z avtom ob plačilu 5 evrov. Med leti 2004 –2005 se je v Tovelski dolini število motorjev<br />
zmanjšalo za 26 %, naraslo je število avtodomov (+3,3 %) ter število ljudi v kampih (+ 86 %).<br />
75 % vozil s 30 885 obiskovalci se je ustavilo na vhodu v dolino ter se vanjo pripeljalo z<br />
avtobusom. 20 % je bilo pešcev.<br />
Ciljne skupine obiskovalcev so sedaj druţine, ki v parku preţivijo dalj časa. Javni promet<br />
pripada lokalnemu lastniku, 50 % stroškov zanj pokrije Park (Ferrari, 2005).<br />
stran 28
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
UVODNA DELAVNICA<br />
Uvodna delavnica je potekala 13. oktobra 2010 v Domu v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>. Zapisnik<br />
delavnice (kot tudi končne delavnice) je priloga temu dokumentu. Na tem mestu so<br />
predstavljena stališča udeleţencev uvodne delavnice, ki so bila tudi poslana v pregled vsem<br />
udeleţencem uvodne delavnice.<br />
Stališča udeležencev po posameznih vsebinskih sklopih<br />
Problematika razvoja Kamniške Bistrice<br />
� Kamniška Bistrica potrebuje prostorski in razvojni načrt, kar je osnova za nadaljnji razvoj<br />
območja. Moramo vedeti, zakaj nekaj urejamo in moramo imeti koncept, kaj ţelimo.<br />
Najprej morajo biti ustvarjeni osnovni pogoji, tudi za to, kako bomo posledično urejali<br />
promet.<br />
� Potrebno je vedeti, kaj ţelimo v prostoru in s prostorom in se dogovoriti, kaj se bo delalo v<br />
<strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> – to je osnova za nadaljnje urejanje.<br />
� Pri razvoju območja je potrebno gledati v prihodnost in določiti, katere dejavnosti se<br />
spodbuja in katere ne. Vse prevečkrat gledamo glede na preteklo stanje in ga krotimo s<br />
prepovedmi, a dokaj neuspešno.<br />
� Najprej se je potrebno dogovoriti, kaj bo z regijskim parkom (zavarovanim območjem), od<br />
česar je tudi odvisno nadaljnje urejanje.<br />
� Osnova za urejanje prostora in posledično <strong>prometa</strong> je rešeno lastništvo, kar v <strong>Kamniški</strong><br />
<strong>Bistrici</strong> še ni. Lastniki zemljišč morajo biti vključeni v urejanje okolja ter parkirišč. Občina<br />
mora skrbeti za dobrobit lokalnega prebivalstva.<br />
� Potrebno je izkoristiti evropska sredstva, s čimer bi lahko razvijali dolino Kamniške<br />
Bistrice. Problem pa je, ker je financiranje investicij (kot na primer infrastrukturni projekti)<br />
zaključeno, prihodnje obdobje bo usmerjeno v mehke ukrepe za dosego trajnostnega<br />
razvoja.<br />
� Določitev strategije, tudi na občinski ravni, je problem, ker je veliko različnih interesov, a<br />
dolina Kamniške Bistrice je v prostorskem in razvojnem smislu občine Kamnik namenjena<br />
turističnim dejavnostim. Mogoč je razvoj malega gospodarstva, večjega gotovo ne.<br />
� Trendi v turizmu so kakovostno doţivljanje narave in temu je smiselno slediti tudi v<br />
<strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>. Smiselno je trţiti kakovost in ne kvantiteto.<br />
� Glede turizma v občini Kamnik sta Velika planina in Kamniška Bistrica zelo močni<br />
destinaciji in bisera v evropskem pomenu – zagotoviti je potrebno kakovostno ponudbo,<br />
vključno z javnim prometom.<br />
� Različna mnenja o kakovosti ponudbe prevoza na Veliko planino z nihalko (kar vpliva tudi<br />
na splošni promet v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>).<br />
Problematika <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong><br />
� Nujno je potrebno nekaj narediti glede <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong>, kar se je pokazalo s smrtno<br />
ţrtvijo kolesarja v letu 2010.<br />
� Le sankcioniranje ni rešitev in ne prinese uspeha, bolj učinkovito je postopno osveščanje<br />
ljudi ter urejanje infrastrukture.<br />
� Glede omejevanja oz. zapor cest so mnenja različna. Če ţe, potem je smiselno razmišljati<br />
o omejitvah na stranskih cestah (izven glavne drţavne ceste).<br />
stran 29
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
� Velike obremenitve so le nekaj poletnih vikendov, zato ni smiselno da reţim velja preko<br />
celega leta. Namesto omejevanja <strong>prometa</strong> je bolj smiselno njegovo upravljanje ter<br />
umirjanje.<br />
� Promet v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> je potrebno dopustiti oz. ga še povečati, da bodo delavci v<br />
turizmu in gostinstvu preţiveli. Vsak ponudnik si ţeli čim več <strong>prometa</strong>.<br />
� Trenutno so postavljene opozorilne table za prisotnost kolesarjev na cesti, za<br />
prepovedano kopanje pri izviru <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>, za prepoved voţnje od Doma naprej.<br />
Vendar to zaenkrat ni dovolj, potrebno je urediti infrastrukturo. Take table kaţejo nemoč<br />
upravljavcev, ki več kot formalne prepovedi ne zmorejo udejanjiti.<br />
� Velike teţave z obiskovalci na rolerjih, ki zasedajo polovico cestišča ter s kolesarji, ki se<br />
ne drţijo roba cestišča oz. vozijo vzporedno. Opozorilna tabla o prisotnosti kolesarjev na<br />
cesti je povzročila še slabše obnašanje kolesarjev na cesti, saj se počutijo bolj domače in<br />
zaščitene. S takim obnašanjem povzročajo še več slabe volje in manjšo prometno<br />
varnost.<br />
� Trenutno stanje je tako, da se bo kaj premaknilo glede <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> šele z nesrečo<br />
vplivnejše osebe.<br />
� Potrebno je zmanjšati hitrost na cesti v Kamniško Bistrico.<br />
� Ureditev kolesarske poti, ki poteka od Domţal severno ob <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>, bi bila zelo<br />
potrebna, vendar v dolini Kamniške Bistrice ni pravega prostora oz. niti ni sredstev za tako<br />
gradnjo. Rešitve bo potrebno iskati skupaj z drţavo.<br />
Problematika parkirišč<br />
� Niso urejena oz. je premalo urejenih parkirišč v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>.<br />
� So nujna in najprej potrebna v primeru nadaljnjega <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> in morebitnega<br />
omejevanja <strong>prometa</strong>.<br />
� Jih je potrebno predvideti in določiti v občinskem prostorskem planu.<br />
� Smiselno bi bilo urediti parkirišča tudi ob vhodu v dolino, s čimer bi lahko povečali<br />
uporabo javnega prevoza.<br />
Problematika javnega <strong>prometa</strong><br />
� Nujno potrebno urediti avtobusna postajališča v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>. Dokler ne bo urejena ta<br />
osnovna infrastruktura, obiskovalci ne bodo uporabljali javnega prevoza. V okviru<br />
krajevne skupnosti so bili ţe pogovori o ureditvi postajališč, a do uresničitve po uradni poti<br />
ni prišlo.<br />
� Avtobusna proga je v okviru drţavne koncesije, frekvenca pa se ne bo povečevala, če za<br />
to ne bo sredstev.<br />
Problematika upravljanja prostora<br />
� Potrebno je narediti inventarizacijo stanja ter glede na stanje in pritiske narediti conacijo<br />
prostora. Jasen mora biti vzrok in posledično razmejitev uporabe prostora (kdo do kje<br />
lahko uporablja prostor, katere ceste so lahko na voljo vsem in katere ne).<br />
� Zelo velik problem v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> so pikniki, divje kampiranje, dnevna in nočna<br />
zadrţevanja ljudi z glasbo, smetenje, visoka hrupnost, pranje avtomobilov v delu<br />
Koţeljeve poti severno od kamnoloma, kopanje v izviru Kamniške Bistrice, nočne dirke in<br />
razgrajaštvo. Policija deluje po načelu, da je potrebna uradna prijava. Prijave na policijo<br />
so bile dane, vendar zaenkrat ni bilo realizacije oz. sankcioniranja.<br />
� Za kakovostno ponudbo je potrebna urejenost (infrastrukturna urejenost kot osnova,<br />
urejena ponudba), za kar pa so potrebna sredstva. Kot smiseln vir je moţna<br />
stran 30
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
parkirnina/vstopnina, ki mora biti namenjena vzdrţevanju infrastrukture in urejanju<br />
<strong>prometa</strong> in okolja.<br />
� Za drţavno cesto ter vodni svet v pasu 15 m od vodotoka je pristojna drţava, kjer občina<br />
ne more posegati s svojimi pristojnostmi. Odziv drţave tako pri samem urejanju kot<br />
sankcioniranju pa je minimalen ali nikakršen.<br />
� V prostoru je potreben red, tega pa je najlaţje vzpostaviti z upravljavcem območja.<br />
stran 31
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
SCENARIJI UREJANJA PROMETA<br />
Zelo velike prometne obremenitve so vezane na sončne vikende v poletni turistični sezoni ter<br />
praznika 1. maj in 15. avgust (v povprečju 13 dni na leto), od teh so v povprečju 3 dnevi<br />
izredne prometne obremenitve. V sončnih vikendih podaljšane poletne sezone, med tednom<br />
v poletju ter sončnih dnevih v višku zimske sezone so obremenitve zmerno velike (45 dni).<br />
Izven teh terminov ni večjih prometnih obremenitev.<br />
Scenarij pomeni glavno usmeritev glede <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v prihodnje.<br />
A. Scenarij odprte dostopnosti<br />
B. Scenarij delnega omejevanja <strong>prometa</strong> izven glavne ceste<br />
C. Scenarij omejevanja <strong>prometa</strong> izven glavne ceste<br />
D. Scenarij mehke mobilnosti<br />
E. Scenarij delne zapore - poudarjene rekreativne funkcije glavne prometnice<br />
Osnovna obrazloţitev scenarija:<br />
A. Scenarij odprte dostopnosti<br />
V tem scenariju se ne posega v omejevanje voţnje na območju doline Kamniške Bistrice v<br />
stroţjem reţimu, kot je predviden ţe z obstoječo zakonodajo (predvsem Uredba o voţnji z<br />
motornimi vozili v naravnem okolju).<br />
Potrebno je urediti avtobusna postajališča ter dvigniti kakovost prometno-informativne<br />
signalizacije.<br />
B. Scenarij delnega omejevanja <strong>prometa</strong> izven glavne ceste<br />
Zmanjša se promet izven glavne prometnice (v Konec, v dolino Korošice), razen za določene<br />
ciljne skupine. Dostop v Konec je moţen, vendar ker je nadstandarden, je plačljiv.<br />
Uredi se glavna parkirišča.<br />
C. Scenarij omejevanja <strong>prometa</strong> izven glavne ceste<br />
Omeji se promet izven glavne ceste. Uredi se glavna parkirišča. Parkiranje v okolici izvira<br />
Kamniške Bistrice je plačljivo. Poudarek tudi na povečanju uporabe javnega prevoza.<br />
D. Scenarij mehke mobilnosti<br />
Omeji se promet izven glavne ceste. Zelo močan poudarek na javnem prevozu ter ureditvi<br />
kolesarjenja. Pomemben ukrep je ureditev parkiranja pred dolino.<br />
E. Scenarij delne zapore (poudarjene rekreativne funkcije glavne ceste)<br />
Izvaja se delna zapora pri spodnji postaji nihalke, od koder je moţen dostop naprej z<br />
avtobusi ter nemotornimi sredstvi.<br />
UKREPI<br />
Ukrepi so razdeljeni po področjih in so tako splošni kot vezani le na določen scenarij.<br />
Parkirišča<br />
Stanje<br />
stran 32
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
Razpoloţljivost parkirnih mest na parkiriščih v dolini<br />
Dom v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>: 70<br />
Postajališče pri izviru: 40<br />
Spodnja postaja nihalke – notranje parkirišče: 70<br />
Spodnja postaja nihalke – zunanje veliko parkirišče: 150<br />
Spodnja postaja nihalke – zunanje spodnje parkirišče: 90<br />
Parkirišča so delno urejena kot utrjene makadamske površine.<br />
Parkirišče Postajališče pri izviru Kamniške Bistrice je v lasti Občine Kamnik, parkirišče pri<br />
Domu v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> v lasti Planinskega društva Ljubljana Matica, notranje ter veliko<br />
zunanje parkirišče pri nihalki sta v lasti podjetja Velika planina d.o.o., spodnje zunanje<br />
parkirišče pri nihalki pa je v zasebni lasti.<br />
Privatna parkirišča ostalih gostincev (IPC Pri Jurju, apartmaji Bernik, gostišče Kraljev hrib,<br />
gostilna Pri Gamsu) so prav tako delno urejena, vendar so namenjena gostom gostišč. Delno<br />
urejeno (utrjen makadam) je tudi manjše parkirišče (10 vozil) pri spodnji postaji ţičnice za<br />
Kokrsko sedlo ter prostor za pribliţno 5 vozil pri soteski Predaselj.<br />
Vsa ostala parkiranja se izvajajo v naravnem okolju ob robovih cest.<br />
V območju od Doma v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> navzgor v Konec je bilo v času štetij zabeleţeno<br />
hkrati največje število vozil 223.<br />
Preglednica 13: Število avtomobilov v dolini Kamniške Bistrice<br />
Termin<br />
Št. prihodov<br />
vozil<br />
Št. vozil<br />
hkrati v dolini<br />
Od tega<br />
za Veliko<br />
planino<br />
Potreba<br />
parkirnih mest<br />
za zgornji del<br />
doline 1<br />
PR - Izredni dnevi v poletju<br />
(praznik,<br />
vreme)<br />
izredno lepo 1300-1500 650-750 300-350 400<br />
VI - Lepi vikendi v poletju<br />
(ter začetek jeseni)<br />
800-1200 300-600 100-300 200-300<br />
TE - Lepi<br />
tednom poleti<br />
dnevi med<br />
250-500 90-200 40-100 60-100<br />
1<br />
- Podatek velja v trenutnih razmerah za maksimalno število ob nespremenjenem reţimu <strong>urejanja</strong><br />
<strong>prometa</strong><br />
Na parkiriščih pri Domu in avtobusnem postajališču je pribliţno 110 delno urejenih parkirnih<br />
mest za osebna vozila. V terminu TE ta kapaciteta zadošča za pričakovan obisk (tudi v<br />
primeru omejitve <strong>prometa</strong> od Doma proti Koncu). Kapacitete na teh dveh parkiriščih ne<br />
zadoščajo za vsa vozila, ki pridejo v Kamniško Bistrico (nad spodnjo postajo nihalke) v<br />
terminu VI ter PR.<br />
V primeru omejitve vozil od Doma naprej, bi bilo potrebno za termin VI ter PR priskrbeti<br />
dodatni prostor za vsaj 100 vozil. V delni meri je ta prostor moţno zagotoviti na zunanjem<br />
spodnjem parkirišču pri spodnji postaji nihalke, ki pa je v zasebni lasti. V najbolj<br />
obremenjenih delih se to parkirišče zasede z obiskovalci Velike planine in bi bilo potrebno<br />
dodatno zagotoviti preko 200 parkirnih mest med spodnjo postajo nihalke in Domom v<br />
<strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>. Ker je s prostorsko-okoljskega vidika to zelo teţko izvedljivo, je potrebno<br />
ob omejitvi vozil od Doma naprej del obiskovalcev preusmeriti na javni prevoz.<br />
stran 33
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
Ureditev parkirišč<br />
V predlogu za novi Občinski prostorski načrt (OPN) je za obstoječa parkirišča v dolini<br />
Kamniške Bistrice predvidena zaokroţitev in prostorska ureditev območij, kjer sedaj prihaja<br />
do parkiranja. Obstaja še moţnost dodatnega vloţka predloga za razširitev katerega od<br />
obstoječih območij parkiranja. Problem se pojavlja predvsem v še nerazrešeni lastniški<br />
strukturi zaradi postopka denacionalizacije. Tudi če bo dana moţnost za vloţitev vloge za<br />
povečanje območij za parkiranje, pa se postavlja vprašanje, za koliko novih parkirnih mest je<br />
potrebno in smiselno urejati območje. Nove kapacitete običajno generirajo večjo zasedenost,<br />
ob neprometnem času pa ta območja ostajajo neizkoriščena. Določeno dodatno količino<br />
parkirnih mest je potrebno urediti za primer od scenarija B naprej, vendar ni smiselno, da je<br />
planirano na maksimalne potrebe, ampak na zadoščanje potreb ob običajnih vikendih.<br />
Razliko med maksimalno potrebo ter kapaciteto parkirišč je potrebno nadomestiti z javnim<br />
prevozom.<br />
Ne glede na morebitne razširitve je smiselno in potrebno urediti in določiti javne parkirne<br />
površine. Ureditev v najoţjem smislu s prometno signalizacijo, v širšem smislu pa z ustrezno<br />
preplastitvijo z urejenimi odtoki z lovilci olj in talnimi označitvami.<br />
Potrebno je urediti območja parkiranja na določenih izhodiščih ob glavni cesti – to velja<br />
predvsem za izhodišče za dolino Kamniške Bele (in naprej na Predaselj). Ureditev v obliki<br />
utrjenega parkirišča z ustrezno signalizacijo.<br />
Za scenarij D in E je potrebno urediti parkirišče pred vstopom v dolino Kamniške Bistrice na<br />
območju naselja Stahovica.<br />
Parkirnina / Vstopnina (Renta)<br />
Ugotovitve študije, do katerih je prišel Pečnik (Pečnik, 2005):<br />
� Pogosti obiskovalci bi plačali manj oz. ne bi plačali, redko prihajajoči obiskovalci so<br />
pripravljeni plačati več.<br />
� Verjetnost, da bi obiskovalec plačal vstopnino se manjša z velikostjo vstopnine in starostjo<br />
osebe.<br />
� Verjetnost plačila je manjša, ko je namen obiska visokogorje ali kolesarski izlet.<br />
� Višina dohodka ne vpliva na odločitev o plačilu vstopnine.<br />
� Z ekonomskega vidika je smiselno uvesti cenovno diskriminacijo obiskovalcev.<br />
� Vstopnina sluţi kot orodje za financiranje upravljanja in vzdrţevanja – ter tudi kot orodje<br />
dviga zavesti.<br />
Moţnosti glede plačevanja (eko) rente:<br />
� Plačilo vstopa od Doma v Konec.<br />
� Plačilo parkiranja na glavnih parkiriščih v dolini (pri Domu ter postajališču, spodnja postaja<br />
nihalke). Občina je lastnik dela teh parkirišč (postajališče pri Domu v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> ter<br />
posredno preko podjetja Velika planina večjega del parkirnih prostorov pri spodnji postaji<br />
nihalke), kar lahko pomeni določeno teţavo za samo izvajanje.<br />
� Plačilo rente oziroma vstopnine v dolino. Zapornica se uredi v spodnjem delu doline ali<br />
nad spodnjo postajo nihalke.<br />
stran 34
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
Preglednica 14: Moţni načini plačila za motoriziran dostop v dolino Kamniške Bistrice<br />
Način plačila Opis<br />
Plačilo vstopa od - Lastnik in upravljavec je občina;<br />
Doma v Konec - Umiritev <strong>prometa</strong> v zgornjem delu doline;<br />
- Plačilo nadstandarda – a vezano na obiskovalce gora in ne tudi<br />
na izletnike;<br />
- Zaradi moţnega manjšega obsega avtov v Koncu večja<br />
obremenitev parkirišč v okolici izvira;<br />
- Prihodek od teh plačil ne zagotavlja vloţka v ostale ukrepe<br />
<strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong>;<br />
Plačilo parkiranja na<br />
glavnih parkiriščih v<br />
dolini<br />
Plačilo rente oziroma<br />
vstopnine v dolino.<br />
Primerno za scenarij B<br />
- Ta vrsta plačila smiselna ob hkratnem plačilu tudi za cesto nad<br />
Domom (v kolikor bi to dopustili) oz. zaporo dostopa v Konec.<br />
- Parkirišča, kjer je moţna parkirnina: pri Domu v <strong>Kamniški</strong><br />
<strong>Bistrici</strong>, avtobusnem postajališču, spodnja postaja nihalke;<br />
- Občina lastnik le avtobusnega postajališča ter posredno preko<br />
podjetja Velika planina večji del parkirnih prostorov pri spodnji<br />
postaji nihalke;<br />
- Potreben dogovor z lastnikoma največjih parkirišč podjetjem<br />
Velika planina in PD Ljubljana Matica;<br />
- Prihodek od teh plačil se nameni za izvajanje določenih ukrepov<br />
s poudarkom na javnem prevozu, ni pa dovolj za večja vlaganja<br />
v urejanje infrastrukture;<br />
Primerno za scenarij C, D<br />
- Moţna lokacija pobiranja vstopnine v spodnjem delu doline ali<br />
nad spodnjo postajo nihalke;<br />
- Potrebni dogovori z drţavo oziroma Direkcijo RS za ceste;<br />
- Verjetno je ta način moţen in smiselen le v primeru<br />
zavarovanega območja;.<br />
- Prihodek od teh plačil se nameni za izvajanje ukrepov <strong>urejanja</strong><br />
in umirjanja <strong>prometa</strong> s poudarkom na javnem prevozu.<br />
Primerno za scenarij E<br />
Ne glede na vrsto rente, mora izvajanje prevzeti neka pravna oseba. Vprašanje interesa na<br />
lokalni ravni. V primeru zavarovanega območja je moţni pobiralec rente njegov upravljavec.<br />
Pri vsaki vrsti rente je potrebno natančno opredeliti porabo pridobljenih sredstev.<br />
Smiselno obdobje pobiranja rente je podaljšana poletna sezona (junij do vključno september<br />
ter eventuelno še vikendi v maju in oktobru). Moţna je tudi t.i. ekotaksa zgolj v poletnem,<br />
najbolj obremenjenem času.<br />
Avtobusna postajališča<br />
V dolini Kamniške Bistrice je delno urejeno le avtobusno postajališče pri spodnji postaji<br />
nihalke za Veliko planino (asfaltirano postajališče z robnikom). Postajališču manjka<br />
nadstrešek s klopjo ter tablo z informacijami o voznem redu (ter morebitne ostale<br />
informacije). Drugo glavno postajališče v dolini je pri Domu v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>. Stanje pri<br />
<strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> je v času povečanega <strong>prometa</strong> nevzdrţno. Osnovna lokacija postajališča ni<br />
stran 35
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
urejena in zaradi anarhičnega parkiranja na tem prostoru se je na parkirišču pri Domu v<br />
<strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> ogradil prostor za parkiranje avtobusa. To je dobra začasna rešitev, vendar<br />
dolgoročno je potrebno urediti postajališče.<br />
Ne glede na scenarij je nujno potrebno urediti avtobusna postajališča v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>. V<br />
najmanjši meri z nadstreškom, klopjo ter informativno tablo o voznih redih. Preplastitev s<br />
talno označitvijo mora biti srednjeročni cilj (skupaj z ureditvijo ostalega dela za parkiranje<br />
osebnih vozil). Urediti je potrebno tudi vsa ostala registrirana postajališča v dolini Kamniške<br />
Bistrice.<br />
Javni prevoz<br />
Obstoječi prevoznik KAM BUS d.o.o., je izjavil, da povečanja javnih prevozov (JP) v<br />
prihodnosti ne more zagotoviti ter da je ţe obstoječe stanje glede na uporabo največ, kar<br />
lahko naredijo.<br />
Vozni red med tednom, soboto ter nedeljo ni enak (različna ura prihoda in odhoda), kar je<br />
lahko teţava pri močnejšem promoviranju javnega <strong>prometa</strong>. Vozni red je prilagojen na vozni<br />
red na relaciji Kamnik-Ljubljana-Kamnik, kar pa je teţje prestavljati. Vendar da bi dosegli<br />
večjo uporabo javnega avtobusa, je potrebno poenotiti vozni red na iste termine.<br />
V vsakem primeru je potrebna večja promocija uporabe javnega prevoza. Pri kakršnemkoli<br />
omejevanju vozil, je potrebno ponuditi alternativo, ki je praktično izvedljiva le z večjo uporabo<br />
javnega <strong>prometa</strong>. Na to se lahko veţe splošna promocija v sklopu promocije Kamniške<br />
Bistrice, v občinskih glasilih, internetu. Za povečano uporabo javnega <strong>prometa</strong> obstaja več<br />
moţnosti:<br />
� V določenih terminih v poletnem času se priredi poseben dan (npr. dan brez avtomobila v<br />
<strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> z dostopom z javnim prometom za npr. simbolično ceno vozovnice ter<br />
določenim dogodkom).<br />
� Občanom Kamnika se zagotovi letno vozovnico.<br />
� Zagotovi se zastonj prevoz za prebivalce doline Kamniške Bistrice.<br />
� Uredi se konzumacija od prodanih vozovnic za porabo v gostiščih v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>.<br />
V začetni fazi je potrebno gledati z vidika, da je vse, kar zagotavlja več potnikov kot danes,<br />
pozitivno za Kamniško Bistrico.<br />
Za scenarij D in E je potrebna močna aktiviranost javnega <strong>prometa</strong> – v času poletnih<br />
počitnic. Pri scenariju D bi bil potreben avtobus na vsaki 2 uri med Kamnikom in Kamniško<br />
Bistrico, pri scenariju E pa na vsako uro oz. vsake pol ure med spodnjo postajo nihalke za<br />
Veliko planino in Kamniško Bistrico. V scenariju D in E je smiselno uvajati električna vozila<br />
oz. avtobuse z niţjimi izpusti emisij.<br />
Strošek dodatnih avtobusnih prevozov se delno pokrije s prihodkom od parkirnine oziroma<br />
ekološke takse.<br />
stran 36
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
Ureditev kolesarjenja<br />
Kolesarjenje v Kamniško Bistrico je zelo popularno in mnoţično. Med kategorijo kolesarjev<br />
lahko uvrstimo tudi rolarje. Zaradi vse večje mnoţičnosti in razposajenega obnašanja<br />
kolesarjev postaja cesta v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> zelo nevarna. Nevarnost povzročajo predvsem<br />
kolesarji, ker prepogosto uporabljajo za voţnjo celotno cestišče in ne zgolj skrajni rob<br />
cestišča. Za kolesarje ni urejena nobena posebna infrastruktura, razen stojal za kolesa na<br />
določenih počivališčih (pri izviru, pri IPC Pri Jurju). Trenutno je postavljena opozorilna tabla<br />
za voznike, da se na cesti pojavljajo kolesarji. S tem se je posredno kolesarjem dalo večje<br />
pravice pri uporabi ceste in pogosto se kolesarji vozijo vzporedno in ne v vrsti. Domačini<br />
vidijo v tem ukrepu prej negativne kot pozitivne posledice.<br />
Moţnosti za omilitev nevarnosti na cesti (predlogi po stopnjah):<br />
� Splošna niţja omejitev hitrosti na cesti za vsa vozila (vsi scenariji).<br />
� Opozorilne table tako za voznike motornih vozil (kar je ţe sedaj), kot tudi opozorilne table<br />
za kolesarje in rolarje. Hkrati s tem je potrebno striktno izvajanje nadzora policije na sami<br />
cesti (scenarij A).<br />
� Označba prostora na cestišču, ki ga kolesarji smejo izkoriščati pri voţnji (scenarij C).<br />
� Ureditev samostojne kolesarske steze po dolini. Na območju, kjer je cesta najbolj<br />
ovinkasta ter vdelana v strmo skalnato pobočje, bi bila speljana po vozišču, a kolesarski<br />
pas bi bil označen, signalizacija pa bi opozarjala na kolesarje (scenarij D).<br />
� Ureditev kolesarske steze na celotni trasi doline Kamniške Bistrice, v navezavi z<br />
rekreacijsko osjo Kamniška Bistrica (scenarij E).<br />
Če je strateška odločitev, da je območje doline Kamniške Bistrice močno poudarjeno<br />
turistično-rekreacijsko območje, je eden od moţnih ukrepov tudi rekreacijska cesta. Ta ukrep<br />
daje večjo veljavo nemotoriziranim udeleţencem v prometu. To pomeni, da imajo kolesarji,<br />
pešči, rolerji prednost pred avtomobili in motorji. V tem ukrepu se strogo izvaja omejitev<br />
hitrosti za vsa vozila v prometu.<br />
S tem ukrepom:<br />
- zmanjšamo hitrost na glavni cesti v KB,<br />
- povečamo uporabo javnega prevoza,<br />
- povečamo doţivljajsko vrednost območja,<br />
- stroškovno zelo nezahteven ukrep.<br />
Največja nevarnost tega ukrepa je sama varnost na cesti, zaradi verjetnosti določenega<br />
odstotka agresivnih voznikov.<br />
Informacijska infrastruktura<br />
Infrastruktura, ki informira obiskovalce o naravnih in kulturnih posebnostih Kamniške Bistrice<br />
ter jih usmerja, je nezadostna. Sicer se to neposredno ne nanaša na urejanje <strong>prometa</strong>,<br />
vendar je pomemben del upravljanja z obiskom. Ta infrastruktura ni vezana na različne<br />
scenarije, pač pa je potrebna ne glede na scenarij. Delo na teh vsebinah mora potekati v<br />
sodelovanju z občino Kamnik oziroma Agencijo za turizem, turističnim društvom, planinskimi<br />
društvi, ki urejajo poti ter ponudniki storitev v prostoru.<br />
Potrebno je narediti popis stanja in predloge za uskladitev izgleda ter prenovo obstoječe ter<br />
izdelavo nove infrastrukture (z občutkom, da je te infrastrukture ravno prav – ne premalo in<br />
tudi ne preveč).<br />
stran 37
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
Osveščanje obiskovalcev<br />
Osveščanje obiskovalcev je pomemben ukrep za kakovostno doţivljanje prostora.<br />
Osveščanje mora biti usmerjeno predvsem v večjo uporabo javnega prevoza, v razumevanje<br />
in s tem spoštovanje prostora, v upoštevanje zakonodaje. Osveščanje se izvaja preko<br />
medijev (lokalni in ostali časopisi, internet, radio), preko informativno-osveščevalnih<br />
publikacij in tabel ter preko dogodkov.<br />
Prostorsko-razvojni ukrepi<br />
Na prvi delavnici je bilo izpostavljenih kar nekaj mnenj, da za prostor doline Kamniške<br />
Bistrice potrebujemo prostorski in razvojni načrt, da se moramo odločiti, kaj ţelimo v prostoru<br />
in da je tak koncept šele podlaga tudi za prometno urejanje. Samostojnega strateškega<br />
dokumenta za Kamniško Bistrico sicer nimamo, vendar pa je dejstvo, da v občinskem<br />
prostorskem načrtu za občino Kamnik v dolini Kamniške Bistrice ni prostora za industrijske<br />
dejavnosti, pač pa so dane moţnosti za gostinske in turistične dejavnosti in tudi te so danes<br />
z različnimi zakonodajami delno omejene – v prostorskem smislu, da določenih dejavnosti ni<br />
moţno početi kjerkoli.<br />
Zavedati se je potrebno, kake naravne potenciale ima dolina Kamniška Bistrica ter da<br />
svetovni trend v turizmu vse bolj povprašuje ravno po ohranjenih naravnih območjih. V<br />
dolgoročnem smislu mora biti jasno, da je dolina namenjena turističnim in prostočasnim<br />
dejavnostim, kar tudi občina Kamnik podpira. Glede dolgoročne usmerjenosti razvoja v dolini<br />
Kamniške Bistrice tako verjetno ni teţava v nedorečenosti ciljev. Delno pa ostaja odprto, v<br />
kakšni obliki in do katere mere dopustiti oziroma omogočiti razvoj turističnih dejavnosti.<br />
Ostaja še vedno odprto vprašanje lastništva v dolini ter delno posledično tudi vprašanje<br />
ustanovitve zavarovanega območja, s čimer bi laţje odgovorili na določena razvojna<br />
vprašanja.<br />
Namen koncepta <strong>urejanja</strong> s prometom v dolini Kamniške Bistrice ni dokument, ki bi<br />
dal točno določeno sosledje ukrepov splošnega nadaljnjega razvoja v <strong>Kamniški</strong><br />
<strong>Bistrici</strong>. Namen koncepta je pripraviti scenarije ter koncept <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v dolini s<br />
poudarkom na umirjanju <strong>prometa</strong>.<br />
Preko intervjujev in prve delavnice je bilo izpostavljeno nekaj problemov, ki se ne veţejo na<br />
samo problematiko <strong>prometa</strong>, vendar so tudi pomembni pri urejanju same doline in jih je<br />
potrebno reševati. Glavni problem pri tem je nedovoljeno izvajanje piknik dejavnosti na<br />
območju severno od kamnoloma ob desnem bregu reke Kamniške Bistrice. Izvajanje teh<br />
piknikov ima več negativnih stranskih učinkov: smeti v naravnem okolju, onesnaţevanje reke<br />
na vodovarstveno zelo občutljivem območju, zelo visoka hrupnost, uničevanje naravnega<br />
okolja. Na tem mestu zgolj poziv pristojnim organom, da je to problematiko potrebno rešiti.<br />
Potrebno bi bilo izvesti inventarizacijo prostora, na podlagi katere bi laţje sprejeli odločitve<br />
glede umestitve določenih dejavnosti v prostor, ki pa se posredno navezujejo tudi na promet.<br />
stran 38
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
Preglednica 15: Predlagani Scenarij A prometne ureditve v dolini Kamniške Bistrice<br />
Scenarij odprte dostopnosti (Scenarij A)<br />
Cilj Dopustiti prosto dostopnost v skladu z obstoječo zakonodajo.<br />
Opis V tem scenariju se ne posega v omejevanje voţnje na območju doline Kamniške<br />
Bistrice v stroţjem reţimu, kot je predviden z ţe obstoječo zakonodajo<br />
(predvsem Uredba o voţnji z motornimi vozili v naravnem okolju).<br />
Potrebno je urediti avtobusna postajališča ter dvigniti kakovost prometnoinformativne<br />
signalizacije.<br />
Omejitev vozil Se ne omejuje, razen z obstoječo signalizacijo.<br />
Parkirišča Ureditev signalizacije.<br />
Ureditev obstoječih parkirišč.<br />
Avtobusna<br />
postajališča<br />
Ureditev postajališč.<br />
Javni prevoz Deluje v obstoječem obsegu.<br />
Domačini Kamniške Bistirice imajo prevoz zastonj.<br />
Plačilo parkirnine<br />
/ vstopnine / eko<br />
taksa<br />
Ne.<br />
Kolesarjenje Brez ukrepov.<br />
Drugo Omejitev hitrosti na glavni cesti ter povečan nadzor.<br />
Upravljanje<br />
scenarijem<br />
s Ne potrebuje posebnega upravljavca.<br />
Finančna<br />
konstrukcija<br />
Minimalen obseg, brez posebnih prihodkov.<br />
Stroški predstavljajo ureditve avtobusnih postajališč ter ureditve obstoječih<br />
parkirišč.<br />
Prednosti Širši konsenz, je lahko izvedljiv, lahko pomeni začetek dolgoročnega <strong>urejanja</strong><br />
<strong>prometa</strong> v dolini Kaminške Bistrice.<br />
Slabosti Ne loti se glavnih problemov, saj ne rešuje teţav prometnih obremenitev v<br />
konicah, ne zagotavlja večjega uspeha, če ne bo nadgradnje tega scenarija.<br />
V ničemer ni poseben in ne zagotavlja dodane vrednosti turistične ponudbe.<br />
Problem kolesarjev ostaja.<br />
Preglednica 16: Predlagani scenarij B prometne ureditve v dolini Kamniške Bistrice<br />
Scenarij delnega omejevanja <strong>prometa</strong> izven glavne ceste (Scenarij B)<br />
Cilj Zmanjšati obseg vozil nad Domom v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>.<br />
Opis Omeji se promet izven glavne ceste, razen za določene skupine.<br />
Dostop je moţen, vendar je plačljiv, ker pomeni nadstandard.<br />
Izvaja se le v poletni sezoni.<br />
Omejitev vozil Delna omejitev od Doma v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> naprej v Konec.<br />
Dostop je moţen, a proti plačilu, plačilo se pobira le v času konic.<br />
Popolna omejitev dostopa v dolino Korošice.<br />
Parkirišča Ureditev obstoječih parkirišč, dodatna ureditev parkirišč pri končni avtobusni<br />
postaji pri izviru Kamniške Bistrice v manjšem obsegu – cca 40 dodatnih mest.<br />
Avtobusna Ureditev postajališč.<br />
postajališča<br />
Javni prevoz Deluje v obstoječem obsegu.<br />
Promocija uporabe javnega <strong>prometa</strong>.<br />
Posebna ponudba za občane občine Kamnik za letno vozovnico.<br />
Domačini Kamniške Bistrice imajo prevoz zastonj.<br />
Plačilo parkirnine Eko taksa v Konec.<br />
/ vstopnine / eko<br />
stran 39
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
taksa<br />
Kolesarjenje V najbolj ovinkastem delu ceste označiti pas za kolesarje in opozoriti kolesarje<br />
na nevaren odsek.<br />
Drugo Omejitev hitrosti na glavni cesti ter povečati nadzor.<br />
Ureditev prometno informacijske table pri domu in pri nihalki ter zgibanke v TIC<br />
Kamnik, kjer so na voljo vse informacije o upravljanju mobilnosti v dolini.<br />
Informacije na različnih spletnih straneh.<br />
Upravljanje<br />
scenarijem<br />
s Občina Kamnik.<br />
Finančna Prihodek od takse za voţnjo v Konec se večji del porabi za delo pobiranja.<br />
konstrukcija Vloţek za ureditev infrastrukture je potrebno pridobiti iz drugih virov.<br />
Prednosti Začetek rešitve problema mirujočega <strong>prometa</strong> v Koncu.<br />
Omogoči se nadzor in ureditev mirujočega <strong>prometa</strong> z nadzorom glavne ceste.<br />
Prične se z osveščanjem o pomembnosti prometne ureditve.<br />
Pričnejo se ukrepi za večjo uporabo javnega <strong>prometa</strong>.<br />
Slabosti Problem kolesarjev ostaja.<br />
Problem lastništva zemljišč za dodatna parkirišča.<br />
Le delno reši problem <strong>prometa</strong> v Koncu.<br />
Javni promet je nezadosten.<br />
Gorniki so edina skupina, ki morajo plačevati.<br />
Preglednica 17: Predlagani scenarij C prometne ureditve v dolini Kamniške Bistrice<br />
Scenarij omejevanja <strong>prometa</strong> izven glavne ceste (Scenarij C)<br />
Cilj Omejiti se promet izven glavne ceste.<br />
Opis Omeji se promet izven glavne ceste, razen za določene skupine.<br />
Parkiranje v okolici izvira Kamniške Bistrice je plačljivo.<br />
Izvaja se le v poletni sezoni.<br />
Omejitev vozil Da, od doma v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> ter v dolino Korošice. Omejitev za vse<br />
obiskovalce razen lastnike, upravljavce ter intervencijo.<br />
Izvaja se v času letnih konic.<br />
Parkirišča Ureditev obstoječih parkirišč.<br />
Dodatna ureditev glavnih parkirišč, kar pomeni zagotoviti pribliţno 100 parkirišč<br />
za vozila, ki bi sicer bila parkirana v Koncu.<br />
Avtobusna Ureditev postajališč.<br />
postajališča<br />
Javni prevoz Deluje v obstoječem obsegu.<br />
Promocija uporabe javnega <strong>prometa</strong>, posebna ponudba za občane občine<br />
Kamnik za letno vozovnico.<br />
Dodatni avtobusi ob vikendih julija in avgusta.<br />
Domačini Kamniške Bistrice imajo prevoz zastonj.<br />
Plačilo parkirnine<br />
/ vstopnine / eko<br />
taksa<br />
Da, za parkiranje pri izviru Kamniške Bistrice. V ceni parkiranja je vključena<br />
konzumacija v Domu v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>.<br />
Kolesarjenje Označitev kolesarskega pasu na cestišču, še posebej je potrebno opozoriti s<br />
signalizacijo na nevaren odsek, kjer je cesta najbolj ovinkasta.<br />
Drugo Omejitev hitrosti na glavni cesti ter povečati nadzor.<br />
Ureditev prometno informacijske table pri domu, pri nihalki ter zgibanke v TIC<br />
Kamnik, kjer so na voljo vse informacije o upravljanju mobilnosti v dolini.<br />
Informacije na različnih spletnih straneh.<br />
Upravljanje<br />
scenarijem<br />
s Občina Kamnik.<br />
stran 40
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
Finančna<br />
konstrukcija<br />
Prihodek od pobrane parkirnine se porabi za delo pobiranja, za konzumacijo v<br />
Domu v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>, za del stroška dodatnih avtobusov ob vikendih poleti<br />
ter ostali vloţek v razvoj javnega <strong>prometa</strong> ter <strong>urejanja</strong> kolesarjenja. Vloţek za<br />
ureditev infrastrukture je potrebno pridobiti iz drugih virov.<br />
Prednosti Reši se problem <strong>prometa</strong> v Koncu ter Korošici v času konic.<br />
Posveti se kolesarskemu prometu.<br />
Prične se z osveščanjem o pomembnosti prometne ureditve.<br />
Pričnejo se ukrepi za večjo uporabo javnega <strong>prometa</strong>.<br />
Slabosti Problem lastništva zemljišč za dodatna parkirišča.<br />
Problem pobiranja parkirnine.<br />
Zelo verjetno ni samozadosten in bi potreboval finančno podporo s strani<br />
upravljavca.<br />
Preglednica 18: Predlagani scenarij D prometne ureditve v dolini Kamniške Bistrice<br />
Scenarij mehke mobilnosti (Scenarij D)<br />
Cilj Omejiti promet izven glavne ceste ter povečati dostopnost z javnim prevozom.<br />
Opis Omeji se promet izven glavne ceste.<br />
Poudarek na javnem prevozu ter ureditvi kolesarjenja.<br />
Pomemben ukrep je ureditev parkiranja pred dolino.<br />
Izvaja se le v poletni sezoni.<br />
Omejitev vozil Da. Od doma v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> naprej ter v dolino Korošice. Omejitev za vse<br />
obiskovalce razen lastnike, upravljavce ter intervencijo.<br />
Izvaja se v času letnih konic.<br />
Parkirišča Ureditev parkirišč v dolini in ureditev večjega parkirišča pred vstopom v dolino na<br />
območju Stahovice.<br />
Avtobusna<br />
postajališča<br />
Ureditev postajališč.<br />
Javni prevoz Okrepiti, zlasti na relaciji od parkirišča pred vstopom v dolino do doma v<br />
<strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>.<br />
V ceni vozovnice je vključena konzumacija v gostinskih objektih.<br />
Domačini Kamniške Bistrice imajo prevoz zastonj.<br />
Plačilo parkirnine<br />
/ vstopnine / eko<br />
taksa<br />
Da, na vseh parkiriščih po dolini, parkirišče pred vstopom v dolino je zastonj.<br />
kolesarjenje Ureditev samostojne kolesarske steze po dolini, le na območju, kjer je cesta<br />
najbolj ovinkasta ter vdelana v strmo skalnato pobočje, bi bila speljana po<br />
vozišču, a kolesarski pas bi bil označen, signalizacija pa bi opozarjala na<br />
kolesarje.<br />
Druga moţnost: glavna cesta ima močno rekreacijsko funkcijo – ne uredi se<br />
nobene posebne infrastrukture za kolesarje.<br />
Drugo Omejitev hitrosti na glavni cesti ter povečati nadzor.<br />
Ureditev prometno informacijske table pri domu, pri nihalki ter zgibanke v TIC<br />
Kamnik, kjer so na voljo vse informacije o upravljanju mobilnosti v dolini.<br />
Široka kampanja za nov prometni reţim v času poletnih konic v dolini Kamniške<br />
Bistrice.<br />
Informacije na različnih spletnih straneh.<br />
Organizacija dneva brez avtomobila v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>.<br />
Upravljanje<br />
scenarijem<br />
s Občina Kamnik.<br />
Finančna<br />
konstrukcija<br />
Prihodek od pobrane parkirnine se porabi za delo pobiranja, za konzumacijo v<br />
gostiščih v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> (ter na Veliko planino), za kakovostno delovanje<br />
stran 41
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
javnega <strong>prometa</strong> ter urejanje kolesarjenja. Vloţek za ureditev infrastrukture je<br />
potrebno pridobiti iz drugih virov.<br />
Prednosti Reši problem <strong>prometa</strong> v Koncu ter dolini Korošica v času konic.<br />
Posveti se kolesarskemu prometu.<br />
Prične z osveščanjem o pomembnosti prometne ureditve.<br />
Vzpostavi se učinkovit javni promet, ki spodbuja uporabo z ugodnimi cenami.<br />
Slabosti Problem lastništva zemljišč za dodatna parkirišča.<br />
Večji finančni zalogaj.<br />
Problem pobiranja parkirnine.<br />
Zelo verjetno ni samozadosten in bi potreboval finančno podporo s strani<br />
upravljavca.<br />
Preglednica 19: Predlagani scenarij E prometne ureditve v dolini Kamniške Bistrice<br />
Scenarij delne zapore - poudarjene rekreativne funkcije glavne prometnice<br />
(Scenarij E)<br />
Cilj Povečati rekreacijsko funkcijo glavne ceste ter doţivetje v naravnem okolju.<br />
Opis Izvaja se delna zapora pri spodnji postaji nihalke, od koder je moţen dostop<br />
naprej z javnim prometom ter nemotornimi sredstvi. V zgodnjih jutranjih urah je<br />
cesta do doma v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> odprta za planince. Izvaja se le v poletni<br />
sezoni. Scenarij je moţen po razglasitvi regijskega parka Kamniško-Savinjske<br />
Alpe.<br />
Omejitev vozil Da, pri nihalki na Veliko Planino.<br />
Parkirišča Ureditev parkirišč v dolini in ureditev večjega parkirišča pred vstopom v dolino na<br />
območju Stahovice.<br />
Avtobusna Ureditev postajališč.<br />
postajališča<br />
Javni prevoz Urejen, vozi od parkirišča pred dolino.<br />
Vozovnica je vstopnica v park ter hkrati konzumacija za pijačo v gostinskih<br />
objektih v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>.<br />
Plačilo parkirnine<br />
/ vstopnine / eko<br />
taksa<br />
Domačini Kamniške Bistrice imajo prevoz zastonj.<br />
Da. Plačilo za motoriziran vstop v dolino.<br />
Kolesarjenje Povsem urejena kolesarska steza poleg glavne ceste.<br />
Druga moţnost: glavna cesta ima močno rekreacijsko funkcijo – ne uredi se<br />
nobene posebne infrastrukture za kolesarje.<br />
Drugo Omejitev hitrosti na glavni cesti ter povečati nadzor.<br />
Ureditev prometno informacijske table pred vstopom v dolino, pri nihalki ter<br />
zgibanke v TIC Kamnik, kjer so na voljo vse informacije o upravljanju mobilnosti<br />
v dolini.<br />
Široka kampanja za nov prometni reţim v času poletnih konic v dolini Kamniške<br />
Bistrice.<br />
Informacije na različnih spletnih straneh.<br />
Organizacija dnevov brez avtomobila v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>.<br />
Upravljanje s Upravljavec Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe.<br />
scenarijem<br />
Finančna<br />
konstrukcija<br />
Prihodek od pobrane parkirnine se porabi za delo pobiranja, za del <strong>urejanja</strong><br />
prometne infrastrukture v dolini, za kakovostno delovanje javnega <strong>prometa</strong> ter<br />
urejanje kolesarjenja. Vloţek za ureditev infrastrukture je potrebno pridobiti iz<br />
drugih virov.<br />
Prednosti Reši problem <strong>prometa</strong> v Koncu ter dolini Korošica v času konic.<br />
Uredi se kolesarski promet.<br />
Prične se z osveščanjem o pomembnosti prometne ureditve.<br />
Regijski park dobi konkretno zadolţitev.<br />
Enoten način plačila ob vstopu v dolino.<br />
stran 42
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
Urejen javni prevoz.<br />
Slabosti Še nejasno stanje glede ustanovitve zavarovanega območja.<br />
Problem parkirišč pri nihalki, saj obstoječa ne bi zadoščala za izvajanje<br />
scenarija.<br />
Problem usklajevanja deleţnikov glede izvajanja in spoštovanja reţima.<br />
Teţave pri koordinaciji z drţavo.<br />
Uskladitev glede dostopnosti do objektov nad nihalko.<br />
Zelo verjetno ni samozadosten in bi potreboval finančno podporo s strani<br />
upravljavca.<br />
stran 43
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
PREDLOG UREJANJA PROMETA V DOLINI<br />
KAMNIŠKE BISTRICE<br />
Na končni delavnici, ki je potekala 8. decembra 2010, neposredno ni bil izbran noben<br />
scenarij, pač pa so bili oblikovani določeni sklepi, ki se nanašajo na posamezne<br />
najpomembnejše ukrepe <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong>. Na podlagi sklepov ter ţe predhodnih delavnic,<br />
intervjujev ter analiz <strong>prometa</strong> smo oblikovali koncept <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> za dolino Kamniške<br />
Bistrice.<br />
Glavni sklepi delavnice:<br />
- Kolesarska steza mora potekati ločeno od ceste, potrebno pa jo je opredeliti že v<br />
OPN.<br />
- Ureditev parkirišč (primerna kapaciteta parkirišč glede na ureditev <strong>prometa</strong>/dostopnosti,<br />
potrebno je narediti tudi prometno študijo).<br />
- Zapora ceste v Konec, vendar šele po ureditvi parkirišč, ki bodo prevzela mirujoči<br />
promet.<br />
Tem sklepom je potrebno dodati:<br />
- Nujna je ureditev avtobusnih postajališč.<br />
- Zapora ceste v Konec je mogoča tudi v časovnih intervalih.<br />
Preglednica 20: Predlagan scenarij <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v dolini Kamniške Bistrice<br />
Scenarij postopnega <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> (Scenarij F)<br />
Cilj � Zmanjšati obseg motornih vozil v dolini, še posebno v Koncu.<br />
� Povečati kakovost prometne infrastrukture in mobilnosti v dolini.<br />
� Povečati prometno varnost obiskovalcev doline.<br />
� Povečati kakovost doţivljanja naravnega okolja.<br />
Opis � V dolini se na podlagi posameznih ukrepov zmanjša obseg motornih<br />
vozil.<br />
� Uredi se prometno infrastrukturo v dolini – parkirišča, avtobusna<br />
postajališča, kolesarsko stezo ter sistem informiranja.<br />
Omejitev vozil � Da, od Doma v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> v Konec.<br />
� Predlog, da dokler niso zagotovljeni pogoji za parkiranje vozil pri<br />
Domu v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> ali pred njim, ki bi sicer dostopala v Konec,<br />
se omejitev vozil v Konec še ne izvaja. Pri tem gre predvsem za nova<br />
urejena parkirišča ter izboljšano kakovost javnega prevoza.<br />
� Srednjeročno: Ob uvedbi zapore v Konec naj bo dana moţnost<br />
dostopa vozil ob določenih časovnih intervalih preko dneva (predlog<br />
zapore od 7. do 12. ure ter od 14. do 18 ure).<br />
� Dolgoročno: zapora ceste v Konec.<br />
� Omejitev vozil na glavni cesti zaenkrat ni cilj <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v<br />
<strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>. Če bo ustanovljen regijski park, se lahko ponovno<br />
preveri moţnosti ter smiselnost omejevanja na tej cesti. V vsakem<br />
primeru pa bodo morali biti predhodno ţe vzpostavljeni določeni<br />
ukrepi.<br />
Parkirišča � Ureditev parkirišč v dolini in ureditev večjega parkirišča pred vstopom<br />
stran 44
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
Avtobusna<br />
postajališča<br />
v dolino na območju Stahovice.<br />
� Za zaporo oziroma omejitev vozil v Konec je potrebno zagotoviti<br />
dodatno parkirišče za pribliţno 100 vozil. Večji del parkirnih mest naj<br />
bi se zagotovil v zgornjem delu doline, ob glavni cesti.<br />
� Nujni pogoj je uvrstitev območij za ureditev parkirnih mest v občinski<br />
prostorski načrt (OPN).<br />
� V OPN je potrebno umestiti tudi območje ureditve parkirnih mest v<br />
spodnjem delu doline (na območju Stahovice oziroma pred zoţitvijo<br />
doline).<br />
� Preveriti je potrebno tudi ureditve avtobusnih postajališč (ki so ţe<br />
sedaj registrirana) – ali je ţe sedaj usklajeno z OPN, ali pa je<br />
potrebno na novo vključiti ta mesta.<br />
� Vključitev tudi ostalih manjših parkirišč v OPN, na primer izhodišče za<br />
ture v dolini Kamniške Bele.<br />
� Nujna ureditev dveh glavnih postajališč v dolini: pri spodnji postaji<br />
nihalke ter pri izviru Kamniške Bistrice. Ureditev vključuje<br />
standardizirano ureditev za avtobusna postajališča.<br />
� Nujna ureditev tudi ostalih avtobusnih postajališč – vsaj v minimalnem<br />
obsegu s talnimi ter informacijskimi oznakami.<br />
� Glede na to, da je cesta drţavna, je drţava odgovorna za ureditev<br />
postajališč. Nujen je pritisk tako s strani občine kot s strani<br />
koncesionarja za avtobusne prevoze, da se glavni dve postajališči<br />
uredita prednostno.<br />
Javni prevoz � Uvedba brezplačne uporabe javnega avtobusnega prevoza v območju<br />
doline Kamniške Bistrice za domačine.<br />
� Pogoj za večjo promocijo in uporabo avtobusnega prevoza je ureditev<br />
vsaj dveh glavnih postajališč.<br />
� Informiranje o obstoječi ponudbi javnega prevoza je smiselno ţe sedaj<br />
vključiti na različnih spletnih mestih.<br />
� Kam Bus d.d. naj dolgoročno uskladi vozne rede za Kamniško Bistrico<br />
na enake termine med tednom in vikendom.<br />
� V kolikor bodo na voljo določena sredstva (na primer preko projektov),<br />
je poleg ureditve postajališč drugo najpomembnejše, da se ob<br />
vikendih v poletnih mesecih okrepi frekvenca avtobusnih povezav v<br />
Kamniško Bistrico.<br />
Plačilo<br />
parkirnine /<br />
vstopnine /<br />
eko taksa<br />
� Dokler se ne uredi parkirišč v dolini, se parkirnina oziroma taksa ne<br />
zaračunava.<br />
� Z ureditvijo parkirišč je smiselno uvesti parkirnino, ki bo usmerjena<br />
vzdrţevanju infrastrukture ter povečani ponudbi javnih prevozov.<br />
Kolesarjenje � Povsem urejena kolesarska steza. Traso je potrebno umestiti v OPN.<br />
� Glede na dolgoročnost projekta izgradnje kolesarske steze je<br />
potrebno v tem času povečati informativno-osveščevalno raven glede<br />
uporabe ceste v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>. Potrebno je informirati tako voznike<br />
motornih vozil kot kolesarje. Glede na obstoječe obnašanje kolesarjev<br />
je smiselno tudi povečati nadzor nad izvajanjem <strong>prometa</strong> (pravilna<br />
uporaba cestišča s strani kolesarjev).<br />
Drugo � Omejitev hitrosti na glavni cesti ter povečati nadzor.<br />
stran 45
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
Upravljanje s<br />
scenarijem<br />
Finančna<br />
konstrukcija<br />
� Ureditev prometno informacijske table pred vstopov v dolino, pri<br />
nihalki ter zgibanke v TIC Kamnik, kjer so na voljo vse informacije o<br />
upravljanju mobilnosti v dolini.<br />
� Informacije na različnih spletnih straneh.<br />
� Organizacija dnevov brez avtomobila v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>.<br />
� Glavne ukrepe mora izvesti Občina Kamnik. Če bo prišlo do<br />
ustanovitve regijskega parka, je smiselno, da upravljavec v<br />
organizacijskem smislu prevzame izvajanje upravljanja s prometom,<br />
vendar bo kljub temu morala občina zagotoviti večinski del investicij.<br />
� Za uresničitev scenarija sta potrebna dva večja sklopa finančnih<br />
vloţkov. Srednjeročno strošek ureditve parkirišč ter avtobusnih<br />
postajališč v dolini ter izboljšanje javnega prevoza, dolgoročno pa<br />
ureditev kolesarske steze.<br />
� Direktni prihodki <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> so moţni od pobiranja parkirnine, ki<br />
bo morala biti usmerjena v vzdrţevanje prometno-turistične<br />
infrastrukture ter povečanje frekvence in kakovosti javnega prevoza<br />
ob vikendih v poletnem času. Sredstva za investicije bo morala občina<br />
pridobiti preko razpisov.<br />
Prednosti � Dolgoročno se uredi promet v Koncu.<br />
� Uredi se infrastruktura za mirujoči promet.<br />
� Uredi se avtobusna postajališča kot eno od osnov za varno in<br />
kakovostno uporabo javnega prevoza.<br />
� Vzpostavi se podlago za povečano frekvenco javnega prevoza v<br />
poletnih konicah.<br />
� Dolgoročno se uredi kolesarski promet.<br />
Slabosti � Projekt izgradnje kolesarske steze bo finančno in prostorsko-okoljsko<br />
zelo zahteven, gradnja pa lahko traja več let. Določene ukrepe glede<br />
kolesarjenja bo potrebno izvesti ţe pred tem.<br />
� Ureditev parkirišč je finančno srednje zahteven projekt. Okoljsko<br />
dopustne širitve za parkirišča še niso znane in so lahko manjše od<br />
potreb oziroma načrtovanja. Lahko nastanejo teţave lastništva za<br />
ureditev dodatnih parkirišč.<br />
Izbrani scenarij zahteva postopnost <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong>. Najpomembnejši ukrepi so znani,<br />
vendar pa je potrebna tudi postopnost pri uvajanju manjših ukrepov. Glede na dolgoročnost<br />
izgradnje kolesarske steze je nujno potrebno uvesti določene ukrepe glede varnosti na glavni<br />
cesti.<br />
stran 46
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
LITERATURA<br />
Cigale, 1998: Bliţnja rekreacija prebivalstva malih mest in njeni pokrajinski učinki (na primeru<br />
Domţal) : magistrska naloga. Ljubljana, Filozofska fakulteta, 248 str.<br />
Homar-Veršnik, 1996: Pomen <strong>Kamniški</strong>h Alp za rekreacijo Ljubljanske aglomeracije:<br />
diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, 41 str.<br />
Prašnikar, 2003: Nosilne sposobnosti okolja Kamniške Bistrice za njen nadaljnji razvoj:<br />
diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, 94 str.<br />
Pečnik, 2005: Analiza razvojnih moţnosti Kamniške Bistrice, poročilo: del magistrske naloge.<br />
stran 47
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
SEZNAM PREGLEDNIC IN GRAFOV<br />
Preglednica 1: Prihodi avtomobilov v Kamniško Bistrico<br />
Preglednica 2: Odhodi avtomobilov iz Kamniške Bistrice<br />
Preglednica 3: Skupno število avtomobilov hkrati v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> (na podlagi razlike med<br />
prihodi in odhodi)<br />
Preglednica 4: Število prihodov kolesarjev v Kamniško Bistrico<br />
Preglednica 5: Število prihodov posameznih prevoznih sredstev v Kamniško Bistrico<br />
Preglednica 6: Število obiskovalcev glede na prevozno sredstvo<br />
Preglednica 7: Popis parkiranih avtomobilov na določenih zaokroţenih območjih v <strong>Kamniški</strong><br />
<strong>Bistrici</strong> – popis je bil izveden v času med 13.30 in 14.30<br />
Preglednica 8: Vozni red avtobusa za Kamniško Bistrico<br />
Preglednica 9: Število potnikov na avtobusih v ter iz doline Kamniške Bistrice za leti 2008 in<br />
2009<br />
Preglednica 10: Število potnikov v oziroma iz doline Kamniške Bistrice glede na izvorno<br />
območje za leti 2008 in 2009<br />
Preglednica 11: Stroški in čas voţnje v Kamniško Bistrico<br />
Preglednica 12: Intervjuji ciljnih skupin ter povzetek odgovorov<br />
Preglednica 13: Število avtomobilov v dolini Kamniške Bistrice<br />
Preglednica 14: Moţni načini plačila za motoriziran dostop v dolino Kamniške Bistrice<br />
Preglednica 15: Predlagani Scenarij A prometne ureditve v dolini Kamniške Bistrice<br />
Preglednica 15: Predlagani Scenarij B prometne ureditve v dolini Kamniške Bistrice<br />
Preglednica 15: Predlagani Scenarij C prometne ureditve v dolini Kamniške Bistrice<br />
Preglednica 15: Predlagani Scenarij D prometne ureditve v dolini Kamniške Bistrice<br />
Preglednica 15: Predlagani Scenarij E prometne ureditve v dolini Kamniške Bistrice<br />
Preglednica 20: Predlagan scenarij <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v dolini Kamniške Bistrice<br />
Graf 1: Prihodi avtomobilov v Kamniško Bistrico<br />
Graf 2: Povprečno število prihodov avtomobilov v Kamniško Bistrico<br />
Graf 3: Odhodi avtomobilov iz Kamniške Bistrice<br />
Graf 4: Razlika v številu prihodov in odhodov avtomobilov v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> preko dneva<br />
Graf 5: Skupno število prihodov in odhodov avtomobilov v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
Graf 6: Deleţ prihoda avtomobilov v Kamniško Bistrico glede na izvorno območje<br />
Graf 7: Število kolesarjev v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> na posamezne dneve<br />
Graf 8: Število prihodov kolesarjev v Kamniško Bistrico preko dneva<br />
Graf 9: Število prihodov posameznih prevoznih sredstev v Kamniško Bistrico<br />
Graf 10: Število obiskovalcev v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> – oseb, ki pridejo v dolino Kamniške Bistrice<br />
po cesti<br />
Graf 11: Število obiskovalcev Kamniške Bistrice ter Velike planine z nihalko<br />
Graf 12: Število parkiranih avtomobilov na posameznih zaokroţenih območjih med 13.30 in<br />
14.30 uro<br />
stran 48
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
ZAPISNIK<br />
Delavnica »<strong>Koncept</strong> umirjanja <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>«, ki je bila 13.<br />
oktobra 2010 ob 17.00 v prostorih Doma v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>.<br />
Vabljeni: Prebivalci in turistični delavci v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>, predstavniki Občine Kamnik,<br />
krajevna skupnost Kamniška Bistrica, PD Kamnik, PD Ljubljana Matica, Velika planina d.o.o.,<br />
Agencija za razvoj turizma in podjetništva Kamnik, Meščanska korporacija Kamnik, Zavod za<br />
gozdove Slovenije, Gozd Ljubljana d.d., Kam Bus d.d., Direkcija RS za ceste.<br />
V okviru mednarodnega projekta CO2 NeuTrAlp se izvaja študija o umirjanju <strong>prometa</strong> v<br />
<strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>. Partner v projektu je Center za razvoj Litija v sodelovanju z občino Kamnik,<br />
študijo pa izvaja CIPRA Slovenija.<br />
Program delavnice:<br />
17:00-17:10 Uvodna predstavitev<br />
17:10-17:40 Predstavitev analize (analiza intervjujev, prometne značilnosti v <strong>Kamniški</strong><br />
<strong>Bistrici</strong>)<br />
17:40-17:55 Primeri dobrih praks z alpskih območij<br />
17:55-19:00 Vodena diskusija<br />
K1:<br />
Gašper Kleč (Center za razvoj Litija, d.o.o.) – Uvodni pozdrav in opis delavnice.<br />
Vladimir Korošec (Občina Kamnik) – Kot predstavnik in kot domačin je izpostavil številne<br />
probleme (tabla, ki prepoveduje voţnjo proti Jermanci – kljub temu tu ne kaznujejo nikogar).<br />
Kamniška Bistrica je specifična dolina, v katero prihajajo raznoliki obiskovalci. Ideja o<br />
regijskem parku se je zaustavila, a naj bi se po mnenju MOP nadaljevala. Skupni cilji po<br />
njegovo so: omejitev <strong>prometa</strong> oziroma organizacija stvari tako, da bodo ljudje zdaj in v<br />
prihodnje imeli kaj od naravnega okolja. Trenutno se oboji, tako »lokalci«, kot tudi<br />
obiskovalci, do okolja obnašajo zelo »mačehovsko«.<br />
K2:<br />
Dušan Prašnikar – Predstavitev analize: prikaz prihodov avtomobilov v dolino Kamniške<br />
Bistrice (poletni čas in prometne konice - preko 1.400 vozil, sicer po 800 ali pod 200 (med<br />
tednom izven sezone), pomembna tudi analiza <strong>prometa</strong> glede na čas v dnevu – med<br />
vikendom se pojavita dve konici in sicer dopoldanska ter popoldanska. Konice so velika<br />
obremenitev za parkirišča. Obiskovalci Kamniške Bistrice so predvsem s širšega<br />
ljubljanskega območja. Problematika kolesarjev (preko 200 na dan; tudi tu se pojavljata dve<br />
konici: dopoldanska in popoldanska. V <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> se nahaja skupno okoli 30 lokacij<br />
parkiranja (nad domom v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> jih parkira velik deleţ, a tam ni urejenih parkirišč;<br />
največ jih parkira ob spodnji postaji nihalke). Večina obiskovalcev Kamniške Bistrice ni<br />
stalnih (tretjina vseh); večina jih dolino obišče le za 1-2 ure. Obiskovalci večinoma imajo<br />
pripombe – na voljo ni dovolj informacij o zanimivostih območja, promet večinoma ni urejen,<br />
premalo je urejene rekreativne infrastrukture ipd. Motiv za obisk doline je v veliki meri<br />
povezan z naravnim okoljem. Z višanjem vstopnine ali parkirnine se manjša verjetnost, da<br />
obiskovalci hočejo plačati, stalni gostje niso pripravljeni plačevati, redki pa so, obiskovalci<br />
visokogorja in kolesarji prav tako niso naklonjeni plačilu, vstopnina pa lahko posredno sluţi<br />
financiranju vzdrţevanja okolja in dvigu zavesti obiskovalcev.<br />
Analiza intervjujev (deleţnikov območja doline Kamniške Bistrice): Lokalno prebivalstvo vidi<br />
nekatere teţave, povezane s prometom, a večinoma indirektno (le ob konicah). Groţnje za<br />
stran 49
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
dolino KB so, nekateri mnenja, da jih ni. Omejiti bi bilo potrebno promet še zlasti od Doma v<br />
<strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> višje in ob poteh, ki so ţe sedaj zaprte za promet. Polovica intervjuvancev<br />
meni, da negativnih posledic še ni, polovica pa da so ţe (smeti, okolica ceste…). Podobno<br />
stanje je tudi glede mnenja o urejenosti parkirišč. Skupine obiskovalcev, ki povzročajo največ<br />
teţav: raznoliki odgovori (planinci, kolesarji, nedeljski gostje…). Glede ukrepov – večina bi<br />
izvajali postopne ukrepe (po potrebi, po korakih). Večina je za plačevanje vstopnine, ampak<br />
se tu pojavi vprašanje »kje in kdo« – od Doma v KB naprej. Glede javnega <strong>prometa</strong> je večina<br />
mnenja, da bi ga bilo potrebno izboljšati (višja frekvenca ob konicah, manjši busi večkrat,<br />
urejena parkirišča). Postajališča avtobusov – potrebna ureditev ter več postajališč ob<br />
izhodiščih planinskih / izletniških tur. Avto je še vseeno dandanes prepogost način potovanja<br />
(nudi svobodo in je praktičen). Nosilci <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> naj bi bili: krovna organizacija, občina<br />
(kot nosilec/partner), policija oz. upravljavec novonastalega parka. Večina vidi v nastanku<br />
regijskega parka boljše priloţnosti za območje in za dvig okoljske ozaveščenosti (park je<br />
priloţnost, lahko pa je tudi groţnja – odvisno od upravljanja). Potrebovali pa bi upravljalca<br />
celotnega območja, saj je ureditev celotne doline smiselna.<br />
K3:<br />
Matej Ogrin (CIPRA Slovenija): Primeri dobrih praks<br />
Izpostaviti velja kontradiktornost: zmanjšati promet in povečati obisk v območjih z bogato<br />
naravno in kulturno dediščino. Torej trţenje v nasprotju do doţivljanja okolja. Vsakršni sklepi<br />
morajo biti doseţeni z nosilci prostora (torej z lokalnim prebivalstvom).<br />
Logarska dolina – park obstaja od 1987 naprej, sprva je imel skromne finance, slabšanje<br />
situacije od 1985 dalje zaradi vse večjega obiska. Nato je lastnikom uspelo od občine dobiti<br />
koncesijo za upravljanje območja (krajinski park). Številni ukrepi (ureditev piknik prostorov,<br />
parkirišč itd. so prostoru dali vsebino in dajejo obiskovalcem vedeti, da se z območjem<br />
učinkovito in vestno upravlja. Leta 2005 so tako dobili nagrado CIPRA International za<br />
trajnostni razvoj v Alpah.<br />
Werfenweng – turizem brez avtomobila. Klasični turizem je zašel v krizo, sprejeli so koncept<br />
SA-MO (Sanfte mobilitat: mehka mobilnost). Enaka kakovostna mobilnost, ki je trajnostno<br />
naravnana, brez osebnega avtomobila. Večina prebivalstva je sprva bila skeptična, a so se<br />
sčasoma vsi (hotelirji) vključili v to ponudbo in to danes dobro trţijo (sčasoma še lokalni<br />
proizvodi, fotovoltaika, biomasa…). Dobili so preko 10 nagrad kot najbolj trajnostno<br />
naravnana občina (sedaj so zgled tudi drugim, trajnostnim druţbam in drţavam).<br />
Občina Chamois (Aosta, Italija) – občina brez avtomobila. So na 1.600 m nmv, leta 1960 so<br />
dobili nihalko, ceste pa ne. Danes so eden od »Alpskih biserov« (tj. turistična naselja, ki<br />
skozi turizem promovirajo trajnostni razvoj) - kljub temu uspešno trţijo zimski in poletni<br />
turizem.<br />
Dolina Planice – 5 km dolga občinska cesta do doma v Tamarju, problem obremenjenosti<br />
poleti. Občina Kranjska gora se je odločila umiriti promet v dolini. Cesta je bila odprta v<br />
zgodnjih jutranjih urah in med 12. in 14. uro (vračanje planincev). Lastnik koče v Tamarju je<br />
zbiral podpise in ţelel omogočiti nadaljni motoriziran dostop do koče. Ker se mu je promet<br />
povečal, je z zbiranjem podpisov prenehal. Upravljalci se niso mogli zmenit, kdo bi<br />
odpiral/zapiral zapornico. Sedaj zapornice ni, informativna tabla pa je ostala.<br />
Dolina Vrata – 12 km dolga dolina. Potrebno je bilo sprejeti načrt za trajnostni promet v<br />
dolini. A najprej je bilo potrebno zagotoviti parkirišča v Mojstrani, kar se počasi ureja, cesta v<br />
dolino pa se še ne ureja. V konici poleti imajo načrt uvesti javni prevoz, povezave območja z<br />
lokalno ponudbo (planinski muzej…). Cesta je regionalna cesta 3. reda, tako da se vanjo ne<br />
vlaga veliko. Tudi tu pa so prostoru dali vsebino. Dolţina doline je sicer podobna dolţini<br />
doline Kamniške Bistrice.<br />
Cesta na Mangartsko sedlo – je drţavna cesta, a kljub temu se parkirnina/uporabnina pobira<br />
(kljub temu da na vrhu ni urejene infrastrukture).<br />
stran 50
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
Cesta na Vršič – pobiranje parkirnine koordinirata občini Kranjska gora in Bovec, a komajda<br />
pokrijejo vhodne stroške (avtobusna linija ni rentabilna, a kljub temu ga občina Kranjska gora<br />
spodbuja).<br />
Bohinj (cesta na Vogar) – cesta gre po več zemljiščih (občinskih, privatnih, pašne skupnosti),<br />
lastniki so jo zaprli in sedaj pobirajo vstopnino. Skupaj z občino Kranjsko goro hočejo na<br />
dolgi rok urediti promet (poraja pa se polno vprašanj - Kje ustaviti promet, pri smučišču<br />
Vogel, pri Bohinjski <strong>Bistrici</strong>, kako s cestami proti planinam. Od ustavitve naprej pa ţelijo<br />
zagotoviti kvaliteten javni prevoz).<br />
Cortina D'ampezzo (Dolomiti, Italija) – urejeno imajo cesto, ki je namenjena zgolj gorskim<br />
kolesarjem, vodiči z osebnimi avtomovili pa si morajo priskrbeti dovolilnice in ključ za<br />
zapornico, cesto tudi nadzira »čuvaj« (v Sloveniji tega ni). Obiskovalci dobijo pozitivni<br />
občutek, da se s prostorom ureja in da se okolje ceni.<br />
K4:<br />
Namen diskusije in celotnega projekta je doseči konsenz med deleţniki prostora (prebivalci,<br />
občino).<br />
Milan Deisinger (Meščanska korporacija Kamnik) – Izpostavil je vprašanje Kaj z<br />
načrtovanjem ţelimo doseči – v katero smer bomo šli. Glavni faktor naj bi bila občina s<br />
svojimi prostorskimi načrti – kako se bo območje turistično razvijalo, tudi turistično, in kaj<br />
bomo posledično storili s prometom. Najprej pa je treba ustvariti pogoje – ta prostor bi moral<br />
biti nosilec evropskih sredstev; Kamniška Bistrica kot center za gorništvo. Ţe od Kamnika<br />
naprej usmerjati turizem; kaj ljudi čaka, kaj lahko pričakujejo, kakšni so rezultati. Povzel je<br />
gospoda Korošca in varovanje naravnih dobrin ter krajinskega parka. Začeti je potrebno z<br />
malimi ukrepi, nato pa bi še ostala društva začela izvajati podobne ukrepe. Potrebno je torej<br />
imeti točni razvojni in prostorski načrt.<br />
Vladimir Korošec – Napovedal je, da do leta 2011 še ne bo prišlo do soglasja glede OPN,<br />
predvsem zaradi dolgotrajnih postopkov. Dolina Kamniške Bistrice je po njegovo namenjena<br />
turizmu, drugih dejavnosti občina tu ne načrtuje in jih ni smiselno uveljaviti. Razvoj malega<br />
gospodarstva še mogoče, večjega in intenzivnejšega pa ne. Lastništvo sedaj ni<br />
problematično, problem je v strategiji – interesov je veliko. Zaveda se, da je potrebno na<br />
področju <strong>prometa</strong> nekaj urediti – omenil je nedavno smrtno ţrtev zaradi neurejene<br />
infrastrukture. Znak za opozorilo na prisotnost kolesarjev ni dovolj. Tudi npr. rolerji zasedejo<br />
polovico cestišča. Odprtost <strong>prometa</strong> za Veliko planino bi bila pogubna. Moteče je tudi divje<br />
kampiranje in kopanje v izviru Kamniške Bistrice, zgolj table ne zadoščajo. Le sankcioniranje<br />
ni rešitev in ne prinese uspeha, bolj učinkovito je postopno osveščanje obiskovalcev – ti<br />
znajo ceniti neokrnjeno naravo.<br />
Andreja Erţen (Agencija za razvoj turizma in podjetništva Kamnik) – Trajnostni razvoj se<br />
lahko dojema različno. Destinaciji sta Kamniška Bistrica in Velika planina – po tem se največ<br />
povprašuje in tu je treba zagotoviti, da je ponudba kakovostna, kar vključuje tudi zagotovitev<br />
kakovostnega javnega <strong>prometa</strong>. Vprašanje do kdaj bodo zagotovljena evropska sredstva za<br />
investicije. Po besedah ministrice je financiranje zaenkrat zaključeno – tako ostanejo le še<br />
mehki ukrepi za dosego trajnostnega razvoja.<br />
Sonja Zore (Kam Bus d.d.) – Na mesec na njihovih avtobusih skupno ni niti 100 potnikov,<br />
vozijo pa linijo v okviru drţavne koncesije, povečevali pa je zagotovo ne bodo. Po njenem<br />
mnenju je problem tudi v urejevanju parkirišč – lahko bi bil urejen le ob vhodu v dolino in nato<br />
naprej javni prevozi.<br />
Dušan Bombač (Velika planina d.o.o.) – Na delavnici je 19 prisotnih in 13 avtomobilov –<br />
naslednjič bi bilo dobro, da pridemo vsi z avtobusom. Razume okoljevarstveni vidik, a ker je<br />
sam tudi podjetnik, si ţeli večji promet. Sicer lokalno prebivalstvo ne bo tu uspelo preţiveti.<br />
stran 51
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
Domačin – V okolici naselja Kamniška Bistrica se zadrţujejo skupine, ki se pripeljejo z<br />
avtomobili. Lastniki parcel so na občino podali zahtevo po ureditvi razmer (tudi po Koţeljevi<br />
poti, glavni cesti, pri nihalki..). Tudi podnevi se lastniki avtomobilov neprimerno obnašajo,<br />
perejo avtomobile, menjajo olja it. v bliţini reke. Zbral je ţe podpise lastnikov parcel in<br />
pašnikov, ki se niso strinjali z aktivnostmi ljudi v njihovih parcelah, vendar pristojne sluţbe še<br />
niso ukrepale.<br />
Bojan Pollak (Meščanska korporacija Kamnik) – Dopolnil je, da se ob reki pojavljajo tudi<br />
pikniki, ponoči razgrajanje itd. Podali so tudi ţe številne prijave na policijo. Poudarja sklep po<br />
tem, kaj se bo v dolini spodbujalo. Kakšne bodo posledice današnjega ravnanja. Občinska<br />
javna cesta ni zaprta cesta. Kako bo z rolkarji, kolesarji… Velika planina – skušamo reševati<br />
razmere za nazaj z raznoraznimi prepovedmi. Moramo gledati naprej in vedeti, kaj si ţelimo<br />
(npr. primera Loret del Mar, otok Pag itd. območja ţrtvovana za ţuranje).<br />
Andreja Erţen – Gostili so visokega predstavnika z Bruslja, ki je bil v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> in<br />
sedaj reklamira to območje. Sami se ne zavedamo, kaj imamo s Kamniško Bistrico – lahko bi<br />
prodajali sveţ zrak. Trţiti je torej treba kvaliteto in ne kvantiteto – gostje zahtevajo kvaliteto in<br />
so aktivni, ni jim teţava prispevati nekoliko več denarja za ohranjanje narave.<br />
Tone Stele (Meščanska korporacija Kamnik) – Urejenost pomeni tudi urejena ponudba,<br />
infrastruktura itd., kar pa zahteva sredstva, tako začetna kot sprotna – za vzdrţevanje in<br />
zaposlene. Dotok sredstev bi bila lahko parkirnina/vstopnina, a tudi to za sabo potegne<br />
nadzornike, pobiralce parkirnine oz. inkasante, redarje itd. pobran denar pa mora biti<br />
namenjen vzdrţevanju infrastrukture in varovanju okolja. Nihalka je bila včasih popularna,<br />
danes pa je znak slabe kvalitete in botruje negativni reklami, manjšemu obisku. Potreben je<br />
tudi konsenz med lastniki zemljišč, saj so parkirišča večinoma v zasebni lastnini. Če bi bila<br />
denacionalizacija rešena, bi bile rešene tudi investicije in evropska sredstva. Poudaril je<br />
zaporedje zemljišča - investitor - promet.<br />
Dušan Bombač – Promet in nihalka na Veliki planini sta urejena, storitev je še vedno na<br />
zadovoljivi ravni, promet pa je upadel zaradi drugih vzrokov. Sprašuje se, kaj bi pomenila<br />
umiritev <strong>prometa</strong> za lokalno prebivalstvo.<br />
Marjan Jeraj (gostišče Pri Jurju) – Proti zapori ceste, če pa ja, potem le z ureditvijo parkirišč.<br />
Avtobus v današnji situaciji ni rešitev. Druţina z malimi otroci ne bo šla v Kamniško Bistrico z<br />
avtobusom. Pogovori so v okviru krajevne skupnosti ţe bili, da bi sami postavili in uredili<br />
postajališča. Dokler zadeve ne bodo urejene, ne morejo zahtevati od gostov, da pridejo v<br />
Kamniško Bistrico z javnim prevozom. Večina bi, po njegovem mnenju, prišla z javnim<br />
prevozom, če jim le ponudbo pravilno predstavimo in jih tako motiviramo. Sam je moral na<br />
črno je postaviti ogledalo, da se iz njegovega izvoza varno odpelje. Po uradnih tokovih ni nič<br />
dosegel. Po njegovem mnenju se bo začelo premikati šele, ko bo prišlo do nesreče nekoga<br />
vplivnega.<br />
Miha Zabret (Zavod za gozdove, KE Kamnik) – Prostor je potrebno inventarizirat, kdo lahko<br />
kaj uporablja – do kje lahko z avtom, od kje naprej le peš. Gozdarji so na karte vrisavali<br />
kolesarske steze, ki imajo negativne posledice na gozd in okoliško vodovje. V tem območju<br />
bi morali to in še mariskaj drugega vrisati (NATURA 2000 - terenska vozila, divje voţnje<br />
ponoči ipd.). Idealno bi bilo vzpostaviti vzporedne kolesarske/peš steze od vstopa v dolino do<br />
Jermance. Potrebna bi bila conacija prostora.<br />
Milan Deisinger – V prostorski plan je potrebno vrisati tudi parkirišča, brez tega ni <strong>urejanja</strong><br />
<strong>prometa</strong>). Sledi tudi problem nadzora. Zapora ceste je skrajno dejanje. Najprej pa je<br />
potrebno urediti lastništvo v dolini. To pravico in dolţnost ima občina, katera mora skrbeti za<br />
dobrobit lokalnega prebivalstva. Kamniška Bistrica se mora hitro začeti razvijati in to<br />
stran 52
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
turistično razvijati. Kamniška Bistrica in Velika planina sta bisera v alpskem prostoru in, po<br />
njegovem mnenju, lokalno prebivalstvo ve kako upravljati s prostorom in ga ceni.<br />
Domačin – Poudaril je privlačnost nekaterih lokacij v dolini in priročnost bliţnjih lokacij za<br />
divje kampiranje.<br />
Marjan Jeraj - Pripomnil, da se ljudem zdi drago plačati 5 € na osebo za uporabo piknik<br />
prostora, ne glede na to, da potem on ureja okolico in pospravi za njimi. Po njegovem<br />
mnenju je ţupan na te pritoţbe odreagiral nezadostno, češ da nekje ti ljudje morajo biti.<br />
Povzela sta uradni postopek ob takih aktivnostih – pokliče se policijo in poda pritoţbo. Pri<br />
divjih piknikih se porabi veliko bencina, več kot 100 vozil v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>.<br />
Vladimir Korošec – Vodni svet s 15 metrskim pasom je v prisotnosti drţave. Drţava<br />
vodotokov ne čisti, ker ni denarja, lastniki okoliških zemljišč pa jih ne smejo urejati. Cesta je<br />
drţavna – občina je omejena, saj pri njih nima pristojnosti. Tudi pri kopanju v izviru Kamniške<br />
Bistrice. Drţavni uradniki pa pravijo, da o reševanju številnih zadev niso ali zmoţni ali pa<br />
pristojni.<br />
Tone Stele - Ljudje ţelijo red in jim odgovarja, če je prostor urejen. Včasih je bil prostor ves<br />
njihov, danes pa je drugačno – lastniki zemljišč odgovarjajo za dogajanje na njihovih<br />
parcelah. Red bo s skupnim upravljalcem - koncesionarjem.<br />
Maja Ţagar (Turistično društvo KB) – Turistično društvo ima brunarico na parkirišču, kjer<br />
nadzirajo promet. Ob slabem vremenu <strong>prometa</strong> ni veliko, kljub temu pa je potrebno parkirišča<br />
in kolesarski promet urediti. Opozorilni znak za kolesarje je kolesarjem dal novega zaleta in<br />
cesto uporabljajo bolj svobodno.<br />
Vladimir Korošec – Kolesarska pot iz Domţal se nadaljuje proti <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>. V dolini<br />
prostora ni, pa tudi sredstev za izgradnjo ni, saj je gradnja zahtevna. Kolesarska steza je<br />
planirana severneje od Kamnika. Rešitev bodo poskušali najti z drţavo in postopno zapreti<br />
zgornji del doline. Stanje, kakršno je danes, je najnevarnejše.<br />
Franci Berdnik – Omenil je veliko zabavo na Kraljevem hribu in lokalni prebivalci se<br />
sprašujejo, kdo je zanjo dal dovoljenje glasna glasba in vpitje preko noči.<br />
Matej Ogrin (CIPRA Slovenija) – Na kratko je podal sklepe diskusije in dosedanjega poteka<br />
celotne delavnice. Podal je tudi povabilo na še eno delavnico, ki bo čez pribliţno 4 tedne,<br />
kjer bi deleţnikom prostora v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> predstavili moţne smernice za prihodnost in<br />
tako celoten projekt poskušali zaključiti.<br />
Zapisal:<br />
Matjaţ Dovečar (CIPRA Slovenija)<br />
13.10.2010<br />
stran 53
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
ZAPISNIK<br />
Delavnica »<strong>Koncept</strong> umirjanja <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>«, ki je bila 08.<br />
decembra 2010 ob 17.00 v prostorih Doma v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>.<br />
Vabljeni: Prebivalci in turistični delavci v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>, predstavniki Občine Kamnik,<br />
krajevna skupnost Kamniška Bistrica, PD Kamnik, PD Ljubljana Matica, Velika planina d.o.o.,<br />
Agencija za razvoj turizma in podjetništva Kamnik, Meščanska korporacija Kamnik, Zavod za<br />
gozdove Slovenije, Gozd Ljubljana d.d., Kam Bus d.d., Direkcija RS za ceste, ŠCRM (šolski<br />
center Rudolfa Majstra Kamnik).<br />
V okviru mednarodnega projekta CO2 NeuTrAlp se izvaja študija o umirjanju <strong>prometa</strong> v<br />
<strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>. Partner v projektu je Center za razvoj Litija v sodelovanju z občino Kamnik,<br />
študijo pa izvaja CIPRA Slovenija.<br />
Program delavnice:<br />
17:00 - 17:10 Uvodni pozdrav in namen delavnice<br />
17:10 – 17:20 Povzetki prejšnjega srečanja v Domu v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> z dne 13.10.2010<br />
17:20 – 18:00 Moţni/predlagani scenariji ureditve <strong>prometa</strong> v dolini Kamniške Bistrice<br />
18:00 - Razprava o scenarijih oziroma alternativi ureditve <strong>prometa</strong> v dolini Kamniške<br />
Bistrice<br />
K1:<br />
Uvodni pozdrav s strani Mateja Ogrina (CIPRA Slovenija) in Vladimirja Korošca (občinska<br />
uprava občine Kamnik). Skupaj sta naredila opis in namen današnje delavnice.<br />
Vladimir Korošec - Ţupan je zadrţan v Tuhinjski dolini, če bo lahko, se bo pridruţil. Občina<br />
Kamnik je zainteresirana za ureditev razmer v območju Kamniške Bistrice, saj se varnost<br />
slabša .Omenil je smrt kolesarja v letošnjem letu in še več potencialnih nevarnosti. Veseli ga<br />
osnutek rešitev, pričakuje pa še predlog za dosego čimvečje stopnje soglasja in zdruţenje<br />
prisotnih za skupno dobro.<br />
K2:<br />
Povzetke prve delavnice je predstavil Dušan Prašnikar (CIPRA Slovenija), katere so prisotni<br />
na prvi delavnici tudi ţe dobili po pošti.<br />
K3:<br />
Matej Ogrin je predstavil 5 različnih scenarijev ureditve <strong>prometa</strong> v dolini Kamniške Bistrice.<br />
Pri vsakem je predstavil: osnovne značilnosti scenarija, ukrepi potrebni za dosego ciljev,<br />
stroški, prednosti in slabosti. Scenariji so naslednji:<br />
A – Scenarij odprte dostopnosti: rezultat bi bila situacija podobna današnjemu stanju, saj gre<br />
v glavnem le za ureditev avtobusnih postajališč in manjšega dela parkirišč;<br />
B – Scenarij delnega omejevanja <strong>prometa</strong> izven glavne ceste: manj <strong>prometa</strong> nad Domom v<br />
<strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> bi dosegli s t.i. »eko-takso«, javni promet bi bilo potrebno promovirati z<br />
raznimi ugodnostmi;<br />
C – Scenarij omejevanja <strong>prometa</strong> izven glavne ceste: »V Koncu« bi bil povsem zaprt, pri<br />
izviru Kamniške <strong>Bistrici</strong> bi bilo potrebno zagotoviti okoli 100 parkirnih mest, plačilo parkiranja<br />
pa bi npr. vključevalo tudi konzumacijo v Domu v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>. Ureditev javnega <strong>prometa</strong><br />
stran 54
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
bi bila enaka ureditvi s prejšnjega scenarija, a ga je potrebno poskušati povečati v času<br />
konic.<br />
(Komentar med razpravo: scenarij je enak obstoječemu stanju, gospo Stanislavo Muršak je<br />
zanimalo kdo bi nadziral prepoved <strong>prometa</strong> v tem scenariju. Zapornica bi namreč preprečila<br />
promet globje naprej v dolino.)<br />
D – Scenarij mehke mobilnosti: omeji se promet pred vstopom v dolino, prvo parkirišče bi bilo<br />
zastonj, nadaljna pa plačljiva. Z začetka doline je potrebno zagotoviti javni prevoz in plačilo<br />
uskladiti s konzumacijo, podobno kot v scenariju C. Cesto bi si tako lahko delili prevozniki in<br />
rekreativci. Promocija mehke mobilnosti bi se lahko izvajala z »dnevom brez avtomobila<br />
oziroma z dnevom Alpske konvencije. Finančno je tak scenarij relativno velik zalogaj.<br />
E – Scenarij delne zapore: poudarjene so rekreativne funkcije glavne prometnice, kar bi bilo<br />
moţno ob vzpostavitvi regijskega parka. Cesto bi se zaprlo pri spodnji postaji nihalke na<br />
Veliko planino, vstop pa bi bil moţen proti plačilu. Uredila bi se rekreativna infrastruktura.<br />
Kljub teţavam, je rešljiva tudi drţavna lastnina glavne ceste.<br />
K4:<br />
Razpravo je odprla gospa Stanislava Muršak Muršak (Občina Kamnik), ki jo je zanimalo, kje<br />
se lahko uredi kolesarsko stezo v dolini in ali je to sploh moţno. Odgovoril ji je Matej Ogrin -<br />
To je v primeru doline Kamniške Bistrice moţno in izvedljivo. Le črta na obstoječem cestišču<br />
zaradi discipline rekreativcev ni primerna, zato bi morali kolesarsko stezo fizično ločiti od<br />
ceste.<br />
Vladimir Korošec (Občina Kamnik) - V prostorskih aktih je ţe opredeljeno, kje se lahko kaj<br />
umesti; rešitev čez Brstnike je moţna, a je pri njeni izvedbi teţava, in sicer kje in kako bi se<br />
steza končala. Teren za tako kolesarsko stezo zahteva velik poseg in veliko sredstev, ne<br />
glede na to da bi rešila veliko prometnih teţav. Občina vidi več rešitev, vključno z zaposlitvijo<br />
dveh redarjev, ki bi kaznovala vse prekrškarje v dolini. Zavedajo pa se, da bi to dolgoročno<br />
pomenilo številne negativne posledice, predvsem v obliki manj obiska jeznih obiskovalcev.<br />
Tudi znak »Pozor kolesarji« je povzročil večji občutek varnosti kolesarjev in s tem slabšo<br />
kulturo obnašanja rekreativcev.<br />
Bojan Pollak (Meščanska korporacija Kamnik) - Zanimala ga je definicija »<strong>prometa</strong>« v tekoči<br />
diskusiji, torej »kaj bi radi?« Ali so pešci in kolesarji v scenariju A tudi izključeni v prometu<br />
doline. Po razjasnitvi s strani Ogrina ga je zanimal tudi problem <strong>prometa</strong> v dolini Korošice in<br />
predelu doline Kamniške Bistrice nad Domom v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> – zopet mu je Ogrin<br />
pojasnil, predvsem problem mirujočega <strong>prometa</strong>. Omenil je problematiko večje škode nad<br />
dobljenimi koristi. Pollak problema v območju Korošice in območju nad Domom v <strong>Kamniški</strong><br />
<strong>Bistrici</strong> ne vidi in po njegovem mnenju rešujemo nekaj, česar ni potrebno. Zanj je problem<br />
ureditve gorsko-kolesarske poti in določitev vsebine doline Kamniške Bistrice, kaj si ţelijo,<br />
koliko <strong>prometa</strong> si ţelijo in kje ipd., torej potrebujejo razvojni projekt celotnega območja in<br />
rešitev <strong>prometa</strong> rekreativcev.<br />
Matjaţ Srša (občina Kamnik, promet) - Pomembno je poudariti problem onesnaţevanja<br />
okolja s CO2 (80% z avtomobili). Predlog: nadomestitev trenutnega <strong>prometa</strong> z nečim novim<br />
(alternativa) – to bi zagotovila kombinacija urejenih parkirišč in učinkovit javni prevoz.<br />
Dušan Mesner (Meščanska korporacija Kamnik) - Občina, niti drţava, teh ukrepov ne more<br />
finančno pokrivati. Zato bi morali vsebino uresničevati po korakih (primer prepovedi kajenja v<br />
javnih prostorih, ki je bil sprva zelo nasprotovan, kasneje pa lepo zaţivel). Celote po njegovo<br />
vseeno ne bi morali doseči.<br />
Stanislava Muršak - Brez prostorskega plana ne bo šlo, niti ureditev 100 parkirnih mest, niti<br />
kolesarska steza – ti ukrepi in posegi se morajo vključiti vanj.<br />
stran 55
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
Tomaţ Willenpart (Direkcija za ceste, PD Lj Matica) - Kolesarska steza v dolini bi bil velik<br />
poseg v naravno okolje. Tudi on meni, da bi moralo območje najprej definirati svoj namen.<br />
Urediti bi morali tudi ostale vidike novih parkirišč (npr. odcedne vode). Izpostavil je problem<br />
pobiranja parkirnin na primeru Bohinja, povprečen Slovenec nerad zahaja tja, po njegovem<br />
mnenju ravno zaradi parkirnin. Kolesarska steza več ne sme biti pobarvan del cestišča, saj je<br />
to prenevarno. Koče in gostinski objekti v dolini zahtevajo dostavo in tudi to pomeni promet,<br />
večjih dostavnih vozil. Ideje oz. scenariji se mu zdijo zanimivi, a jih je potrebno dograditi.<br />
Občinski prostorski načrt (OPN) je pomemben dokument in je sedaj še pravi čas, da se<br />
predlogi vključijo vanj.<br />
Matej Ogrin - Še enkrat poudaril, da območje vidimo kot doţivljajski in kvalitetni prostor.<br />
Ravno zaradi tega ţelimo to ohraniti in zaščititi.<br />
Vladimir Korošec - Način kaznovanja prekrškarjev je izvedljiv, a to ni končna rešitev. Pravi<br />
gornik gre v gore peš tudi od doma, saj gre pri gorništvu za zavest, tudi okoljsko. Ponovil je<br />
problem kopanja v izviru Kamniške Bistrice, saj zakonodaja dovoljuje kakršnokoli dejavnost v<br />
vodnem svetu. Podobno naj bi bilo tudi v gorskem in dolinskem svetu. Zakonodaja omejuje<br />
implementacijo dobrih ukrepov. Regijski park in prost promet se ne bi morala izvajati<br />
sočasno.<br />
Miran Jereb (Agencija za turizem) - Se strinja z omejitvijo v Konec, vendar je predpogoj, da<br />
se zagotovi zadostno število parkirišč. Povedal je dva primera dobrih praks iz Avstrije. V tujini<br />
kolesarji in avtomobilisti spoštujejo pravila <strong>prometa</strong>, ne glede na potovanje gor oz. dol. Tudi<br />
Dom v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> je nastal zaradi planincev, ki so do sem hodili peš iz Kamnika.<br />
Vladimir Korošec - Cesta je sedaj, po postavitvi znaka, nevarnejša: avtomobilisti se<br />
kolesarjem morajo podrejati. Situacija je v takem primeru za večino slabša.<br />
Stanislava Muršak - Razširitev parkirišč naj bi bila izvedena pri spodnji postaji nihalke in pri<br />
Domu v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong>, a to je šele predlog OPN-ja – ga je potrebno še prostorsko rešiti.<br />
Maja Ţagar (Turistično društvo Kamniška Bistrica) - Kolesarske table ob cesti je potrebno<br />
odstraniti, saj je trenutna situacija nesprejemljiva.<br />
Matjaţ Srša - Kolesarji so po njegovem mnenju večinoma občani Kamnika, ki tu veliko<br />
trenirajo. Nad njimi bi bilo potrebno poostriti nadzor, še zlasti poleti in ob koncu tedna. Stanje<br />
<strong>prometa</strong> se je npr. na Veliki planini po novih omejitvah izboljšalo.<br />
Gašper Kleč (Center za razvoj Litija) - Večina kolesarjev je na cestnih kolesih, ki pa v veliki<br />
večini ne uporabljajo kolesarskih steza.<br />
komentar Tomaţa Villenparta - V Kranjski gori jo uporabljajo, se pa zaveda, da je steza tam<br />
primerna tovrstnim kolesarjem.<br />
Matej Ogrin - Strnitev sklepov, prvi poizkus: ureditev pakirišč, javni promet; vprašljivo je le še<br />
območje V Koncu.<br />
Janko Vodlan (PD Domţale) - Omejitev V Konec bi pomenila teţave za gornike, ki ne bi<br />
morali priti do izhodišča za ture. Problem so predvsem turisti, saj gorniki, ki grejo zgodaj v<br />
hribe, s tem ne ovirajo drugih.<br />
Bojan Pollak - Omenil je primer dobre prakse v Bohinju, konkretneje cesta na planino Blato.<br />
Zapornica in plačilo prevoza na planino je bila rešitev, a so se zanjo člani pašne skupnosti<br />
dolgo borili. Vseeno tam situacija še sedaj ni rešena.<br />
stran 56
<strong>Koncept</strong> <strong>urejanja</strong> <strong>prometa</strong> v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong><br />
Miran Jereb - Za omejevanje <strong>prometa</strong> so osnova urejena parkirišča.<br />
Komentar gospoda kaj si ţelimo, ali bo tu promet naraščal, stagniral ali omejil. Po mnenju<br />
Vladimirja Korošca je to naloga OPN-ja.<br />
Matej Ogrin - Izpostavil je še teţavo nadzora in odpiranja zapornice. Kljub temu je prisotnim<br />
dal vedeti, da si na vseh območjih, kjer so uredili promet z omejitvami in razvojem javnega<br />
prevoza, prejšnjega stanja niso več ţeleli.<br />
Tomaţ Willenpart - Eksterni stroški <strong>prometa</strong> še niso uzakonjeni, a bodo zelo kmalu. Po tem<br />
se bodo morali ti računati za vsako investicijo. Vsi ti stroški bodo morali biti torej vključeni v<br />
OPN. Potrebno je narediti prometno študijo.<br />
Bojan Pollak - Svet je omejen. To se lepo vidi na primeru Velike planine. Torej moramo<br />
vedeti, kaj si tu v tem omejenem območju ţelimo in kaj bomo z njim počeli. Ne vemo in se ne<br />
zavedamo, kake so nosilne sposobnosti okolja.<br />
Matej Ogrin - V vsakem prostoru obstajajo nosilne sposobnosti, kar se lepo vidi poleti, ob<br />
nočnih divjanjih, rekreativcih v lepem vremenu in podobno.<br />
Sklepe je, ponovno, povzel Matej Ogrin:<br />
- kolesarska steza ločena od ceste, ki jo je potrebno opredeliti v OPN;<br />
- ureditev parkirišč - primerna kapaciteta parkirišč glede na ureditev <strong>prometa</strong>/dostopnosti;<br />
- potrebno je narediti tudi prometno študijo;<br />
- zapora ceste v Konec.<br />
Slednjemu sklepu je nasprotoval Bojan Pollak, ki kljub temu je za ureditev <strong>prometa</strong> v<br />
območju doline Kamniške Bistrice.<br />
Tomaţ Willenpart meni, da je potrebno obiskovalcem ponuditi alternativo.<br />
Vladimir Korošec je izpostavil, da se niti planinci ne zavedajo pomena ohranjanja narave, saj<br />
zgodaj zjutraj pri Domu v <strong>Kamniški</strong> <strong>Bistrici</strong> ni parkiranih vozil - vsi grejo namreč z avtomobili<br />
višje. Povedal je še, da se strinja tudi s problematiko novih kolesarskih znakov.<br />
Miran Jereb je predlagal alternativno obliko zapore v Konec, ki bi do npr. 7. ure omogočila<br />
dostop in po določeni uri izvoz iz Konca.<br />
Sonja Zore (KAM BUS) - Na območju doline Kamniške Bistrice je 5 registriranih avtobusnih<br />
postaj, ki jih je potrebno urediti.<br />
Tomaţ Villenpart je povedal, da je za to pristojna Direkcija RS za ceste in je potrebno na njih<br />
nasloviti zahtevo.<br />
Zapisal:<br />
Matjaţ Dovečar (CIPRA Slovenija)<br />
09.12.2010<br />
stran 57