Urban marec 2007 - Javni holding Ljubljana

JP ENERGETIKA LJUBLJANA Za toplino domaV SREDIŠČU Mediji - odskočna deska za dober ugledJHL Poslovni načrti javnih podjetijMOL Barjanska cesta - mestna avenija8.MAREC Ženske na vodilnih mestihmarec 2007Letnik 3ISSN 1854/2239

stoletoskrbe s plinomletoskrbe stos plinomENERGETIKA LJUBLJANA | PREDLOG LOGOTIPOV OBLETNIC |stoletoskrbe s plinomstoletoskrbe s toplotoletoskrbes plinomletoskrbes toplotoletoskrbe s toplotoletoskrbes toploto

Za toplino domaJAVNO PODJETJE ENERGETIKA LJUBLJANANemoteno dobavo energije, varovanje okolja in zadovoljstvo uporabnikovlahko Energetika Ljubljana zagotavlja le zato, ker vsa področja od razvojanovih produktov do obdelave obračuna prodanih produktov delujejokakovostno, povezano in v medsebojnem usklajevanju izpolnjevanja nalog,ki so jih pred njih postavili odjemalci in lastniki.Vročevodno omrežjePo končani zimi sledi čas, ko je treba opraviti zajetensveženj nalog na področju vzdrževanja inširitve vročevodnega omrežja. Dobro izvedenavzdrževalna dela so potrebna, da obratovanjevročevodnega omrežja in s tem ogrevanje prostorovpotekata nemoteno.Pričetek obratovanja vročevodnega omrežjasega v leto 1961, zato je razumljivo, da je potrebnodel omrežja vsako leto obnoviti in zagotovitikonstantno delovanje sistema.Pri 213 km dolžine omrežja ter 800 jaških naomrežju so vzdrževalna dela zelo zahtevna, vletošnjem letu pa bodo v Energetiki Ljubljanaizvedli pričetek obnove kolektorja, ki poteka poPartizanski ulici, nadaljevanje obnove vročevodamed Kajuhovo in Pokopališko cesto, obnovitvenadela na omrežju ob Letališki cesti, nadaljevanjeobnove vročevoda, ki poteka ob Resljevi cesti,in dokončanje obnove vročevoda na Viču.Določena dela ne zahtevajo prekinitve obratovanjaomrežja in s tem dobave toplote odjemalcem,pri nekaterih delih (kot so obnova vročevodaob Resljevi cesti, vgradnja zaporne armaturena Kajuhovi cesti, v Štepanjskem naselju in naVodovodni cesti) pa je pred izvedbo del omrežjepotrebno izprazniti, kar pomeni prekinitev dobavetoplote v času izvedbe del. V Energetiki Ljubljanasi vedno prizadevajo, da je čas prekinitvečim krajši, saj se zavedajo, da je čas brez dobavetoplote za odjemalce izredno neprijeten. Z vzdr-ževalnimi deli, opravljenimi izven ogrevalne sezone,pa je zagotovljeno nemoteno obratovanjevročevodnega omrežja v preostalem delu leta.V poletnem času bodo izpeljali investicijska invzdrževalna dela na proizvodnih virih, vendarodjemalci tega ne bodo občutili pri dobavi toplotezaradi vključevanja dveh energetskih virov(TE-TOL in Toplarna Šiška), z namenom skrajšanjačakalne dobe overitve toplotnih števcev pabodo dogradili merilni laboratorij.Plinovodno omrežjeOd večjih gradenj na območju Mestne občineLjubljana je potrebno omeniti pričetek gradnjeplinovodnega omrežja na območju Dobrunjskeceste, gradnjo plinovodnega omrežja v Tacnu,na Dolgem mostu, v Kozarjah, ob Dolenjski cestiin v okviru sočasne gradnje z ostalo komunalnoinfrastrukturo na območju Novega Polja. Sleditudi nadaljevanje del na območju Vinterce inKajakaške ceste. V primestnih občinah je predvidenonadaljevanje gradnje plinovoda do koncastrnjenega naselja Dol, po Podpeški cesti v občiniBrezovica in izgradnja glavnega plinovodamed Mateno in Igom. V občini Medvode bo plinovodnoomrežje zgrajeno v Vašah, Sori in CentruMedvod. Na Škofljici je predvidena gradnjaplinovodnega omrežja za oskrbo pozidave obKočevski cesti in v Občini Dobrova nadaljevanjegradnje plinovodnega omrežja med Draževnikomin Dobrovo. Z gradnjo in širitvijo omrežjaje istočasno v načrtu tudi revitalizacija kotlarnev TOŠ, ki je vezana na zamenjavo rezervnegagoriva.S spoštovanjem do odjemalcev, a tudido okoljaV letu 2007 je prednostna naloga pridobitevstandarda ISO 14001, ki predstavlja sistem ureditveravnanja z okoljem v skladu z mednarodnimistandardi, zavezanost za izpolnjevanje zahtev zakonodajeter predpisov z okoljskega področja ternenehno izboljševanje okoljske politike. Glavninamen je nadaljevati trend opaznega zniževanjaravni emisij onesnaževanja v zraku, da bi prebivalciLjubljane in okolice tudi v prihodnje lahkoživeli v varnem in čistem okolju.Pričakovano odprtje trga ne bo veliko spremenilopristopa do uporabnikov, saj je bilo njihovo zadovoljstvovedno cilj podjetja. Raziskave zadnjihlet kažejo, da je pri tem uspešno, saj zadovoljstvonarašča. Priključevanje novih odjemalcev bousmerjeno tako, da bo ponudba celovita – odsvetovanja glede učinkovite rešitve ogrevanja,poenostavitve postopka za pridobitev ustreznihdokumentov, pomoč z ugodnimi krediti in s storitvamipo priklopu, ki obsegajo obveščanje oracionalni rabi energije, vzdrževanju omrežja terdobavi energije. Da bi bodočim odjemalcem prihraniličas in denar, izvajajo tudi akcije priključevanja,ki potekajo po ogrevalni sezoni – za ogrevanjena zemeljski plin priprave že potekajo.04

»Znanje in izkušnje je treba predati mladim!«Janez Čekada je tiste vrste človek, prikaterem se takoj počutiš »doma«, pačeprav je to pri njemu v službi, v Centruza vodenje področja Daljinskoogrevanje. Brez pretiravanja lahkorečemo, da gre za impresiven prostor,v katerem imajo izkušeni strokovnjakina ogromnem zaslonu vsaktrenutek pregled nad delovanjemsistema, z njim lahko tudi upravljajoin, denimo, s klikom miške zaprejoventil, hkrati pa tu poteka tudi tistonajpomembnejše – načrtovanjeobratovanja sistema glede na napovedanezunanje temperature.»Naše delo pokriva precej široko področje. Vveliki meri je odvisno od vremenskih napovedi,saj moramo na njihovi podlagi predvideti,kakšne bodo potrebe po ogrevanjuin seveda zagotoviti dovolj energije. Če bise ušteli hidrometeorologi ali pa mi, bi lahkoprišlo do težav, a v dvajsetih letih, odkarsem v podjetju, Ljubljana še nikoli ni ostalabrez ogrevanja,« pove Janez. Zahvala zato gre predvsem njihovim izkušnjam, znanjuter organiziranosti podjetja. EnergetikaLjubljana večino toplotne energije odkupiod TE-TOL, a ima hkrati ves čas pripravljenetudi svoje vršne vire, kot jim pravijo. »Z njimivskočimo, ko je treba. Načeloma opravljamonaloge distribucije ter uravnavanja in vzdrževanjaomrežja, hkrati pa smo tudi manjšiproizvajalec vroče vode, pare in električneenergije. Vsako minuto dneva moramo bitipripravljeni vskočiti, tudi letos, ko je zelo toplo,kar seveda terja mnogo dela.« V Centruza vodenje pripravljajo tudi bilance o porabienergentov, proizvodnji vroče vode, pare inelektrične energije ter usklajujejo delovanjevročevodnega omrežja.Janez pa ima v Energetiki Ljubljana še enopomembno nalogo. Zadolžen je namreč zavodenje strokovnih ekskurzij, katerih rednigostje so študenti, občasno pa tudi šolarjiin dijaki. »Ko si mlad, je pomembno, da imašdobrega mentorja. Jaz sem to srečo imel indanes svoje izkušnje z veseljem prenašamJP ENERGETIKA LJUBLJANAna mlajšo generacijo. Menim, da je predajaznanja celo dolžnost nekoga, ki je pred upokojitvijo.«To svojo dolžnost Janez opravljapredano in pravi: »Ko pridejo študenti strojništva,imam včasih malo treme, saj so to žemladi strokovnjaki, ki se spoznajo na stvari. Avprašanja, na katerega ne bi vedel odgovora,mi še nikoli niso zastavili,« se nasmeji Janez,tudi sam univerzitetni diplomirani inženirstrojništva.Janez je rojen Ljubljančan, a z družino že25 let živi na Vrhniki. »Ko smo se preselili izprestolnice, sem mislil, da se nikoli ne bomprivadil na ‘periferijo’. Zdaj pa je prav nasprotno,saj ne bi več mogel živeti brez tega, dasem v nekaj korakih sredi narave.« Dve hčerkista že odrasli ter Janeza in ženo razveselili zvnučkoma. »Imamo eno punčko in enegafantka. Veste, vnučki so res super, ker sva babiin dedi tu za zabavo in razvajanje, skrbi pamirno prepustiva staršem,« se poheca vitalnidedek, ki zase poskrbi z rednim igranjemtenisa in namiznega tenisa. Teniški lopar z veseljemzavihti tudi v okviru teniške lige podjetja,s katero se vsako leto za prehodni pokalpomerijo z ekipo Geoplina. »Zame ni rekreacijebrez žoge. Včasih sem igral tudi košarkoin nogomet, vendar sta to kontaktna športa,zato je tudi večja možnost poškodb, ki pa sijih res ne bi rad nakopal na glavo,« se smejeJanez, ‘stari maček’, ki mu energije in veseljado življenja zlepa ne zmanjka.Delovni dan Alojza Kordiša se začnena Cesti dveh cesarjev, kjer prevzamesvoje vozilo – pajka. Mlad, nasmejanin zgovoren je verjetno daleč odtega, kar si predstavljajo tisti, ki jimodpelje nepravilno parkiran avto.Verjetno je njegovo delo že marsikdopreklel, tudi sam jih je kar nekajkratslišal, a si ne pusti kaj dosti do živega.»Ljudje pač neradi priznajo lastnenapake in pozabijo, da nas bodomorda sami potrebovali, ko jim bokdo zaparkiral garažo,« je povedal»Parkiriščnik leta 2006«.Pogosto gre na milimetreUpravljanje tako velikega vozila, kot je pajek, jezahtevna reč, sploh na nekaterih ozkih ulicah.»Takšni sta Kersnikova in Gosposka, če so uliceše zaparkirane na obeh straneh, pa morašdobro premisliti, kako se boš zadeve lotil, dane boš kje obtičal. Pogosto gre na milimetre.«Voznik pajka se ravna po odredbah mestnihredarjev, ki določijo področje pregledovanja.»Ko naletimo na vozilo, ki ovira ali ogroža promet,ga odpeljemo s pajkom. Vozil, ki nimajoparkirnega listka ali so parkirana tako, da neovirajo prometa, ne odvažamo, temveč dobijolisice, za kar skrbi redarska služba,« za začetekpojasni Alojz. S pajki odvažajo od 7. do 21.ure, občasno pa imajo s policijo in redarstvomtudi nočne akcije. »Takrat je šele veselo, splohpred nočnim klubom Global, še bolj pa, ko pridejolastniki kar naravnost iz klubov vsi ‘politi’po avto na Cesto dveh cesarjev.«Mnogo je tudi intervencij, torej odzivov na klicemeščanov, ki pokličejo na redarstvo ali policijo.Razlogi so različni – nekaterim zaparkirajoavto, drugim dovoz v garažo in podobno. Napajka lahko naložijo večino vozil, tudi če sozelo velika ali parkirana čisto ob steni, težjeje naložiti le kakšnega Porscheja, ki ima zeloširoke pnevmatike.Alojz je v podjetju zaposlen pet let, začel paje kot »lisičar«. Kot pravi, je bilo pri tem večneposrednega kontakta z ljudmi, »saj te pričakajo,ko prideš lisice odkleniti. Takrat se potem‘zlajajo’ nate, včasih pa se mi je zgodilo, da soPARKIRIŠČA JAVNO PODJETJEse mi na koncu celo zahvalili, ker sem jih poslušal.«Že takrat je Alojz kot rezerva vozil tudipajka, s katerim je odvažal zapuščena vozila.»To so šele hudi primeri! Enkrat smo našli avto,ki ga je nekdo porinil navzdol po stopnicah obnekih garažah in ga za nameček še zažgal. Kosmo ga s traktorjem in vitlom vlekli ven, so sepa na nas še jezili dol iz blokov.«Ko je službe konec, za Alojza pridejo na vrstootroci. »Tretji je že na poti, želimo si punčke,saj imamo že dva fanta, stara tri leta ter leto inpol,« pove veselo. Tako se pri Kordiševih v prostemčasu predvsem veliko igrajo, čeprav Alojzpravi, da so tiste prave igrače nadebudnežemazanimive le takrat, ko ima igračo eden injo hoče še drugi. »Sicer pa je vse drugo boljzanimivo – svinčniki, telefon, predali, kuhalnice– otroška domišljija pač nima meja.« Kerje novi član družine napovedan za avgust, boletos dopust na morju odpadel, seveda pa boAlojz izkoristil možnost očetovskega porodniškegadopusta. Na pomoč rada priskoči tudibabica, ki je neprecenljiva, ko Alojz in ženaoba delata popoldne. »Ja, takrat pač ni vrtca,a ne, sicer pa se da pri nas v službi vedno dogovoriti.Imamo namreč super šefa Vončo inKluna ter krasne sodelavce, tako da se vednolahko uskladimo. Tudi zaradi njih grem vednoz veseljem v službo, kar je pomembna stvar vživljenju. Če čutiš odpor, je bolje, da sploh negreš,« pristavi Alojz.08

Podžupani se predstavijoMESTNA OBČINA LJUBLJANAAleš ČerinJadranka Dakičprof. Janez KoželjJani MöderndorferV Ljubljani smo konec preteklega leta dobili tri nove podžupane in novopodžupanjo, vsak izmed njih pa je zadolžen za posebna področja. Kdo so,od kod prihajajo in kakšne so njihove izkušnje si lahko preberete tokrat v ponovem razširjeni rubriki s predstavitvami zaposlenih, v kateri boste poslejlahko spoznavali tudi sodelavce iz Mestne občine Ljubljana.Podžupan Aleš Čerin je rojen Ljubljančan,ki je diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani.Njegovo poznavanje javne uprave sega odnajnižje ravni (ko je bil v 80. letih predsednikIzvršnega sveta Skupščine občine Bežigrad),do najvišje (ko je bil generalni sekretar najprejIzvršnega sveta RS in potem v prvi vladipo demokratičnih volitvah). Od leta 1992 dokonca leta 2005 je služboval v Mercatorju, odtega osem let in pol (od 1997) kot član uprave.Napisal je tudi dve knjigi, in sicer Vsi moji predsedniki(1999) ter Najboljše moštvo (2006).Župan Zoran Janković ga je pooblastil za področjerazmerja do države, ki je podžupanovaglavna zadolžitev, za urejanje odnosov v Mestnemsvetu, kadrovsko in pravno področje.Je tudi vodja Svetniškega kluba Liste ZoranaJankovića.Podžupanja Jadranka Dakič se je po uspešnozaključenem študiju na Ekonomski fakulteti vLjubljani v začetku leta 1980 najprej zaposlilav podjetju Agrotehnika – Gruda Ljubljana, kjerje spoznavala področje komercialnega poslovanja.Kasneje je bila skoraj šestnajst let zaposlenav farmacevtskem podjetju Lek, od tegaskoraj 9 let kot finančna direktorica, zadnje letopa je opravljala naloge članice uprave za področjefinanc, ekonomike in kapitalskih naložb.Od leta 1998 do konca leta 2005 je bila članicauprave Poslovnega sistema Mercator, d.d.,odgovorna za področje financ, kontrolinga inračunovodstva. Ob delu se nenehno dodatnoizobražuje tako doma kot v tujini in si ob temprizadeva dvigniti podjetniške finance na čimvišjo kakovostno raven. V letih 2004 in 2005 jebila, po raziskavi revije Manager, med petiminajvplivnejšimi ženskami v poslovnem svetuv Sloveniji. Je tudi članica upravnega odborasekcije Managerk pri Združenju Managerk.Podžupan prof. Janez Koželj, univerzitetni diplomiraniinženir arhitekture, je redni profesorna Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani,kjer poučuje predmet Urbanistično oblikovanje.Bil je gostujoči predavatelj in mentor naštevilnih mednarodnih urbanističnih delavnicahdoma in v tujini. V svojem raziskovalnemdelu se sistematično usmerja k proučevanjuin razvijanju operativnih metod v načrtovanjusodobnega mesta. Svoje razprave je objavil vknjigah in v številnih znanstvenih člankih terjih predstavil na mednarodnih srečanjih. Prisvojem strokovnem delu preverja teoretskadognanja v urbanističnih študijah razvojamest in projektov prestrukturiranja zapuščenihmestnih predelov. Za svoja dela je prejelveč prvih nagrad na natečajih in nagrade zaumetniške dosežke. Razstavljal je na predstavitvahslovenske sodobne arhitekture v Evropi inAmeriki. Njegova dela so bila večkrat predstavljenav domačih in tujih revijah za arhitekturo.Podžupan Jani Möderndorfer je Ljubljančan.Po končani Srednji zdravstveni šoli v Ljubljanije služboval v Domu za starejše občane Moste-Polje,pozneje pa v Kliničnem centru, naOnkološkem inštitutu, na Zvezi društev gluhihin naglušnih Slovenije, zatem v Društvu za razvijanjepreventivnega in prostovoljnega delater kot samostojni podjetnik tolmač. Posebnopodročje njegovega delovanja je tolmačenjeslovenskega znakovnega jezika, ki ga je odmalega spoznaval kot otrok gluhih staršev;posebej njegova mama Meri Möderndorfer ješe danes njegova prva učiteljica znakovnegajezika. V zadnjih 17 letih je sodeloval pri oddajahRTV SLO Prisluhnimo tišini kot voditelj intolmač slovenskega znakovnega jezika. Njegovapot politika se je začela v letu 1998, koje bil prvič izvoljen v Mestni svet. V sedanjemtretjem mandatu ga je župan Zoran Jankovićimenoval za podžupana in ga pooblastil zausklajevanje dela s četrtnimi skupnostmi, sprimestnimi občinami, za področje kulture,predšolske vzgoje, športa, socialnega varstvain zdravstva.09

Mediji - odskočna deska za dober ugledV SREDIŠČUO okolju, v katerem živimo, nekaj vemo iz lastnih izkušenj. Nekoliko ga spoznamoiz pripovedi znancev in drugih ljudi, s katerimi se družimo, še največ pa smoo okolju, v katerem živimo, izvedeli iz takšnih in drugačnih medijev – predvsemtiska, radia, televizije in v zadnjem času s svetovnega spleta. Na ugled podjetjatorej danes v veliki meri vplivajo tudi mediji, ki objavljajo informacije, katereberejo, gledajo ali poslušajo uporabniki storitev, zaposleni in predstavnikidrugih javnosti. Kot nadaljevanje opisa različnih vrst komuniciranja, o katerihsmo pisali v prejšnjih številkah glasila, smo tokrat pod drobnogled vzeli odnosez mediji in v naslednjih vrsticah zapisali nekatere smernice tovrstnega komuniciranja.Odnosi z mediji - del odnosov z javnostmiPomemben del odnosov z javnostmi so odnosiz mediji. Naloga odnosov z javnostmi jeustvarjati vzajemno koristne odnose med organizacijoin njenimi javnostmi ter na ta načinskrbeti za ugled organizacije, podjetja ali institucije.Med številne javnosti, s katerimi je potrebnokomunicirati, štejemo splošno javnost,uporabnike storitev, lokalne skupnosti, zaposlene,poslovne partnerje in medije. Ker medijiinformacije prenašajo na vse druge javnosti,so zelo pomemben člen pri delu tistih, kise ukvarjajo z odnosi z javnostmi. Zato je odnosomz mediji potrebno nameniti posebnopozornost.Kaj so odnosi z mediji?Precej poenostavljeno lahko zapišemo, da seodnosi z mediji ukvarjajo s tem, kar si ljudje onas mislijo, na podlagi tega, kar lahko vidijo, slišijoali preberejo v množičnih medijih. Odnosiz mediji ne potekajo sami po sebi, zanje moranekdo skrbeti. V manjših organizacijah so topraviloma kar vodilni. Z velikostjo organizacijese praviloma poveča tudi zanimanje javnostiin tako postane količina novinarskih po-treb in zahtev prevelika, da bi jo bilo mogočezadovoljiti brez ustreznega strokovnjaka. Mnenjedrugih o nas je v poslovnem svetu prevečpomembno, da bi ga prepustili naključju. Zatoorganizacije v teh primerih določijo posameznikeali organizirajo službo za odnose z javnostmi,ki skrbijo tudi za to področje.Mnoge organizacije, za katere pravimo, da sojavne, kamor spadajo tudi Mestna občina Ljubljana,Javni holding Ljubljana in povezanajavna podjetja, so zavezane k preglednosti injavnosti. Zakon o medijih pravi: »Državni organi,organi lokalnih skupnosti, posamezniki, kiopravljajo javne funkcije, javni zavodi in javnapodjetja ter druge pravne ali fizične osebe, kiopravljajo javno službo, morajo dajati resnične,popolne in pravočasne informacije o vprašanjihsvojega delovnega področja za objavoprek medijev.« Tudi zdrava pamet nam pravi,da so odprti odnosi z mediji praviloma boljšiod zaprtih, tako kot so v vsakdanjem življenjuboljši odprti odnosi s prijatelji, znanci, sodelavci.Odnose z mediji zato strokovnjaki napodročju odnosov z javnostmi načrtujejo, izvajajoin nenehno spremljajo. Pri tem uporabljajorazlična orodja in tehnike. Med drugimsklicujejo in povezujejo novinarske konference,pripravljajo sporočila za javnost in gradivaza novinarske mape, odzivajo se na novinarskain druga javno postavljena vprašanja terpobude, spremljajo in analizirajo medijske objavein se, če je potrebno, odzivajo nanje s popravki.Pripravljajo načrte in predloge tematik,ki jih je potrebno komunicirati. Pri tem nujnopotrebujejo čim več informacij o dogajanju, kijih praviloma dobijo pri vodstvu organizacije.Izredno dobrodošle so tudi informacije zaposlenihna posameznih strokovnih področjih,zato je prav, da zaposleni strokovnjake za odnosez javnostmi seznanjajo s temami, ki bi jihbilo dobro sporočiti javnosti.Vsak dan v različnih medijihna temo Mestne občine Ljubljanaali Javnega holdinga invanj povezanih javnih podjetijnajdemo med deset in tridesetobjav, včasih pa tudi več.10

Zakaj odnosi z mediji v naših oddelkih inpodjetjih?Mestna občina Ljubljana, Javni holding Ljubljanain povezana javna podjetja so zaradivelikosti sistema in narave dela v javnosti pomembnein reprezentativne organizacijskeoblike. Njihove dejavnosti so namreč neločljivopovezane in vplivajo na vsakdan prebivalcevMestne občine Ljubljana in okolice. Zatoje njihovo delovanje vedno tudi pod drobnogledomnovinarjev. Redno in ažurno obveščanjejavnosti je nujno. Uspešni in učinkovitiodnosi z mediji izrazito prispevajo k utrjevanjuugleda, hkrati pa si meščanke in meščanizaslužijo kakovostno obveščanje o našemdelu. Vse to je naloga oddelkov za odnose zmediji ali posameznikov, ki poleg ostalih rednihnalog skrbijo, da odnosi z mediji potekajokakovostno. Njihova skrb je, da sodelovanjemed našimi podjetji in oddelki ter medijitemelji na odprtem in profesionalnem odnosu.V komuniciranju z mediji je potrebno upoštevatitudi hiter odziv, čeprav so včasih roki zaoddajo odgovorov novinarjem res nemogočekratki. Najbolje je, da tudi novinarje razumemo,da le opravljajo svoj poklic. Bodimo potrpežljivi.Nenazadnje potrebujemo eni druge.Novinarji nas, pa tudi mi novinarje, da lahkopreko njih sporočamo informacije širši javnosti.Ob tej priložnosti se vsem zaposlenim, kiso kdajkoli pripravljali podatke ali podlage zapripravo odgovorov na novinarska vprašanja,na tem mestu najlepše zahvaljujemo.Vsak oddelek ali podjetje ima določeno, nakoga naj se novinar obrne v primeru, da želidobiti določene informacije. To so predstavnikiza odnose z javnostmi ali posamezniki, kiso za to določeni.Primer, ki se lahko dogodi vsakemu zaposlenemu:Novinar, ki se je predstavil kot novinar nekegaradia, pokliče in slučajno dobi ravno vas.Zanima ga, ali je postopek izvedbe javneganaročila že zaključen, kakšni so kriteriji izbirepodizvajalca in kdo so tisti, ki v podjetju otem odločajo.Nepravilen odziv: »Jaz se pa s tem res neukvarjam. Zakaj pa vas to zanima?«Pravilen odziv: »Prepričan sem, da bostedobili vse potrebne odgovore. Najhitreje vambodo do podatkov pomagali v naši službi zaodnose z javnostmi.«Novinarju posredujete ustrezno številkoin kontaktno osebo (glejte razpredelnico).Zgodi se, da vodimo projekt in ker imamo onjem največ informacij, v dogovoru s predstavnikomslužbe za odnose z javnostmi vpodjetju, sami komuniciramo z novinarji. Zavedatise moramo, da novinarji lahko VSE, karsmo jim povedali, objavijo v svojem mediju.Kodeks jim sicer zagotavlja, da spoštujejo zaupnostsvojega vira, vendar pa to še ne pomeni,da bodo to tudi v resnici storili. Polegtega so mediji v zadnjem času vse bolj podvrženitržnim načelom, vse bolj si želijo ekskluzivnih,udarnih informacij, nenazadnjeje v Sloveniji tudi vse več rumenega, tabloidnegatiska. Zato se, preden karkoli izjavimo,v sebi prepričajmo, da je to res tisto, karse lahko pojavi v medijih in kar je v skladu ssiceršnjo usmeritvijo na področju informiranjajavnosti.TJAŠA FICKOPR MOLGREGOR KOSPR MOLKRISTINA NOVAKPR MOLPETRA ČOPPR MOL OGJSPPETRA STUŠEKPR Zavod za turizemJANJA ROZMANPR Festival LjubljanaMOJCA KUKJavno podjetje ŽaleVALTER NEMECJavno podjetje SnagaHINE MAVSARJavno podjetjeTržniceDARJA PUNGERČARParkirišča javno podjetjeSILVANA MAUROVIČJP Energetika LjubljanaTAMARA DEUPR LPPJUSTINA SIMČIČPR JAVNI HOLDING LjubljanaSLAVICA RADOVANOVIČPR Javni stanovanjski sklad MOL01/306 12 43 tjasa.ficko@ljubljana.si01/306 11 17 gregor.kos@ljubljana.si01/306 12 88 kristina.novak@ljubljana.si01/306 17 41 petra.cop@ljubljana.si01/306 45 85 petra.stusek@ljubljana-tourism.si01/241 60 10 janja.rozman@ljubljanafestival.si01/420 17 19 mojca.kuk@zale.si01/477 96 27 valter.nemec@snaga.si01/300 12 40 hine.mavsar@lj-trznice.si01/300 22 13 darja.pungercar@parkirisca-lj.si01/588 96 42 silvana.maurovic@energetika-lj.si01/582 24 65 tamara.deu@lpp.si01/474 08 23 justina.simcic@jh-lj.si01/306 15 44 slavica.radovanovic@ljubljana.siPoimenovanje »PR služba« oziroma »piarovec«, če gre za osebo, izvira iz angleškebesedne zveze »Public Relations«, ki dobesedno pomeni »odnosi z javnostmi«.11

Ženske na vodilnih mestihOB 8. MARCU»Ta je pa tako ambiciozna,« je stavek, ki se nikoli ne sliši prav dobro.Z negativnim prizvokom ga izrekamo tako ženske kot moški o tistihženskah, ki si želijo nekaj več. Za moškega sta ambicija ter želja po uspehunekaj samoumevnega. Še več – na moške, ki v življenju niso česa dosegli,gledamo vsaj malo postrani, medtem pa so ambiciozne ženske označene zakomolčarske, vsiljive, vzvišene, povzpetniške.O razlogih za to bi lahko razpredali v nedogled.A ne bomo, saj je vsako razpredanje v nedogledizguba časa in energije. Ambiciozni inuspešni ljudje pa tega ne počnejo ter svoj časin energijo raje mnogo bolj koristno vložijo vustvarjanje kakovostnih odnosov s sodelavci,doseganje zastavljenih ciljev in dobrih poslovnihrezultatov ter izobraževanje. Pri tem niprav nič pomembno, ali so ženske ali moški.Takšne so tudi tri dame, naše sodelavke, ki lahko8. marec praznujejo prav vsak dan. Pa nezato, ker so »šefinje« - preprosto zato, ker soambiciozne, uspešne, izobražene, sposobnein zadovoljne ženske. Vsem trem smo ob tejpriložnosti zastavili enaka vprašanja, in sicer:»Kaj vam je kot ženski na vodilnem položajunajpomembnejše? Bi se še enkrat odločiti zaisto pot in zakaj? Kaj vas “poganja”? Kako stenašle svojo moč in samozavest? Kje viditerazlike med “ženskim” in “moškim” vodenjemoziroma ali sploh obstajajo?« Takole so povedale.Jadranka Dakič, univerzitetna diplomiranaekonomistka, podžupanja Mestne občine Ljubljana:»Težko bi govorila o točno določeni odločitvi,ki je zaznamovala mojo poklicno pot, vem pa,da mi danes ni žal. Finance v kakršnikoli oblikiso moje veselje, ob tem pa sem ponosna,da uspešno usklajujem delovne obveznosti združino. Kot ženska na vodilnem položaju naprvo mesto postavljam sodelovanje z ljudmi.Največ mi pomeni trenutek, ko začutim, daimamo vsi iste cilje, h katerim vsak prispevapo svojih zmožnostih. Pomembno je znati aktivnoprisluhniti sodelavcem, jih spodbujati injim pomagati pri strokovnem in osebnostnemrazvoju. Nekatere ženske smo drugačne, boljemocionalne, na stvari gledamo tudi z drugegazornega kota. Po eni strani je emocionalnosttista, ki marsikatero ovira pri doseganju visokegapoložaja, po drugi pa je prav ta dimenzijavodenja zelo pomembna in je lahko prednost.Sicer pa bistvenih razlik med ženskim in moškimprincipom vodenja ni, kajti značilnostivsakega dobrega vodje so razumevanje situacije,poznavanje stroke, odločnost, vztrajnostv določenih situacijah in fleksibilnost v drugih,predvsem pa zavedanje, da delaš z ljudmi, kijih moraš pritegniti k skupnemu delu.«Zdenka Grozde, univerzitetna diplomiranapravnica, direktorica JAVNEGA HOLDINGALjubljana, d.o.o.:»Če si na vodilnem položaju, prevzamešpopolnoma enake odgovornosti in vstopašv enaka razmerja, ne glede na dejstvo, dasi ženska. Pomembno je le dobro vodenjedružbe, doseganje rezultatov, celo preseganje.Lahko bi rekla, da smo morda ženske vprimerjavi z moškimi celo močnejše, trdnejše,vztrajnejše in v tem pogledu imamo vsekakorprednost. Gotovo bi se ponovno odločilaza isto pot - kljub težkem vodenju takovelikega sistema in zapleteni zakonodaji, kinas na določenih področjih uvršča med subjektejavnega prava, na drugih zopet medčiste gospodarske subjekte, smo v zadnjemobdobju izvedli veliko uspešnih projektov,predvsem v korist uporabnikov in kakovostnejšihstoritev. In to je tisto, kar pretehta,kar daje človeku elan in energijo – motivirajome torej rezultati, dobri projekti in pohvaleuporabnikov. O notranji moči in samozavestipa zavestno ne razmišljaš, ko stopiš na takšnopot; preprosto moraš zaupati vase in veš, daboš zmogel. Kot sem že navedla, ženske smomočnejše in prenesemo več...«Darja Krstič, univerzitetna diplomirana pravnica,direktorica LPP, d.o.o.:»Na vodilnem položaju so pomembni občutekza ljudi, ki mi omogoča pri sodelavcih zbuditiustvarjalno energijo za doseganje ciljev,komunikacijske sposobnosti, ki omogočajo,da mi sodelavci zaupajo in me začutijo kotdel ekipe, ter sposobnost, da pri vsakomurhitro prepoznam njegove veščine, mu jih pomagamrazvijati, da lažje strokovno in osebnostnoraste. Če raste posameznik, raste tudiskupina. Večino delovne dobe sem opravljalavodstveno delo in bi se za to ponovno odločila,saj imam rada izzive in ne bežim od odgovornosti.Moja motivacija je dobra, zanesljivaekipa sodelavcev, ki želi, zna in hoče delatiter uresničevati skupne cilje za boljše poslovanjedružbe tu in zdaj. Samozavest izoblikuješz izkušnjami, s stalnim izobraževanjem inspremljanjem razvoja dejavnosti ter z držo, kiti narekuje odgovornost pri opravljanju dela.Moč pa je zame tisto notranje trenje, gonilnasila, ki te ne zapusti nikdar in nikjer. Podari tivztrajnost in odločnost za dosego ciljev. Menim,da bistvenih razlik med ‘ženskim’ in ‘moškim’vodenjem ni, a morda imamo ženskemočneje izraženo intuicijo in nas le redko kajpreseneti.«12

Gostujoče peroSAŠA EINSIEDLERNikoli ne bom pozabila, ko sem se s staršikot sedemletna punčka priselila v Ljubljano.Bežigrad, novi bloki, nova šola... Prihajalasem z gorenjskega konca, s svojim načinomgovorjenja, iz majhnega kraja, kjer sta bila nadvorišču, pred skoraj edinimi bloki v naselju,parkirana največ dva avtomobila. Potem papromet, ljudje, visoke stavbe, široke ceste...A sem se kar hitro ujela. Tudi svoj gorenjskinaglas sem hitro zamenjala za ljubljanščino.Minilo je le nekaj let, pa sem se počutila kotprava ljubljanska domorodka. Nikdar ne bi zamenjalasvojih dijaških in kasneje študentskihlet! Ljubljana zvečer, ponoči, izleti na železniškopostajo v zgodnjih jutranjih urah. Na burek,seveda! Kako so se mi smilili tisti, ki so moralihiteti na zadnji primestni avtobus ali celovlak, mi, iz Ljubljane, pa smo lahko pohajkovalipo mestu pozno v noč!Majhni pogovori.......................................................................MESTNA OBČINA LJUBLJANANikoli ne bom pozabila, kako sem prečkalatržnico, ko sem hodila na Poljansko gimnazijo,in si mimogrede pri branjevkah nakupilamalico za popoldansko izmeno. Ali pa, kakosmo zvečer lezli na Grad, gledali smo lučke inčutili, da smo del nečesa velikega, da pripadamoprestolnici in da smo mi tisti, ki bomopisali njeno zgodovino. In nikoli ne bom pozabilatega občutka varnosti, ki mi ga je Ljubljanavedno dajala. Kot da smo na nek načinnepremagljivi in neranljivi v njej. Ko danes razmišljamo naših nočnih pohajkovanjih, me karzmrazi. Nam pa se ni zgodilo nič; kvečjemukakšna buška sošolca, ki je tisti večer preizkušalmeje svojega popivanja.Ko se danes sprehodim po Ljubljani, me skorajna vsakem vogalu pričakajo spomini. Obtem z grozo ugotavljam, kako leta bežijo. Inkako se vse spreminja. Nove trgovine, lokali,fasade, rušijo se stare zgradbe in na njihovihtemeljih nastajajo nove. Včasih se mi zazdi, dasem prišla v mesto, ki ga ne poznam in takratse počutim kot turist. Zanimiv občutek! Kajtipogled z drugimi očmi razkrije marsikaj - takolepega, kot tistega drugega.Ko pa pade rahel pomladni dež in za njim naulice in hiše posije sonce, je Ljubljana najlepšemesto na svetu! S prijaznimi ljudmi, ki ob prvihžarkih prilezejo pred lokalčke kot martinčki,pa tržnico, Ljubljanico, prenovljenim Gradom...Velika in majhna hkrati, da lahko srečašstare prijatelje in z njimi poklepetaš.Življenje v mestu sem zdaj zamenjala za podeželje.Ampak tisti poseben čar, ki ga je Ljubljanazame vedno imela, je ostal. Včasih – inko to povem, mi je kar rahlo nerodno – se namenomazapeljem skozi mesto, čeprav biimela drugje krajšo pot. Sem čudna?Ne, le Ljubljano imam rada!Čeprav je sprva burila duhove, jevzpenjača na Grad postala pravauspešnica, saj so za vožnjo v prvihdesetih dneh obratovanja prodaliveč kot 7.300 vstopnic. Kakšno jemnenje mimoidočih o vzpenjačizdaj, smo jih povprašali za Urbana.Janez, 37 – Priznati moram, da sem bil sprvaogorčen nad idejo o vzpenjači, predvsem panad tem, koliko je stala nas, davkoplačevalce.Še vedno menim, da bi ta projekt lahko sposlovnega vidika bolj racionalno izpeljali, azdaj, ko je vzpenjača zgrajena, se mi zdi karv redu. Če je posledica manj avtomobilovna Gradu, pa še toliko boljše za nas, ki jo naGrad še vedno najraje mahnemo peš.Seba, 18 – Oh, brez veze! Na Grad nikoli negrem, ker gor ni kaj početi, za romantiko pagreva s punco raje v Tivoli. No ja, mogočeje vzpenjača zanimiva za turiste, ampak tudiza njih kakšne hude ponudbe na Gradu ni,razen razgleda s stolpa. Če bodo to urediliin popestrili, potem bo tudi vzpenjača imelavečji smisel, sicer pa se bojim, da bo po začetniradovednosti zanimanje splahnelo.Aleša, 28 – Meni je vzpenjača všeč. Prihodnjimesec dobim na obisk goste iz ZDA in jihbom zagotovo peljala na Grad z vzpenjačo.Tudi vozovnica se mi ne zdi predraga. Kar poglejte,kako je v tujini. Za vsako turistično znamenitostje vstopnina. Ljubljana se turističnosicer lepo razvija, a od tega, da bi resničnoznali od turistov iztržiti kar največ, smo še daleč.V Londonu ali Firenzah, denimo, te staneskoraj vsak korak, ki ga narediš po mestu.Boža, 75 – Zelo rada bi se popeljala na Gradz vzpenjačo, saj moje noge na žalost nisoveč tisto, kar so bile v mladih letih. Zato naGradu nisem bila že dolgo časa in ga karpogrešam. Žal pa si vožnje z vzpenjačo kotupokojena delavka s skromno pokojnino nemorem privoščiti, saj moram gledati na vsakevro.Kathy in Miles, 63 in 65 – Sva turista iz VelikeBritanije in sva ravnokar prispela. V Slovenijisva prvič in zato za vzpenjačo še nisva vedela.Dobro, da ste nama povedali! Z veseljemjo bova preizkusila. Nekaj dni nazaj sva bila vSalzburgu in sva se na njihov grad prav takopeljala z vzpenjačo. To je vedno zanimivodoživetje in misliva, da bo za obiskovalcevaše lepe Ljubljane to gotovo dobra popestritev.13

Hitre novičkeOdprta vrata pri županu Nova dolgoročna pogodba Zadnje slovo tudi zunaj pokopališčaŽupan Zoran Janković na lastno pobudo vsakmesec odpira svoja vrata Ljubljančanom in Ljubljančankamter zaposlenim v Mestni upravi inJAVNEM HOLDINGU Ljubljana. Slednji ste v AtrijMestne hiše vabljeni vsak prvi ponedeljek vmesecu med 14. in 16. uro, občani pa vsak prvitorek v mesecu med 14. in 17. uro. V Kabinetužupana prosijo, da svoj prihod predhodno sporočitena telefonsko številko 01/306 10 10. Nadnevih odprtih vrat lahko županu predstavitesvoje ideje, pripombe, pobude in predloge, skaterimi bi bilo delo še prijetnejše, ob tem pabi pripomogli tudi k lepši in boljši Ljubljani.Prvega dneva odprtih vrat za zaposlene se jeudeležilo 16 sodelavcev, ki so županu večinomapredstavili predloge za izboljšanje dela, danodprtih vrat za občane pa je potekal že drugičin je presegel vsa pričakovanja. Z županom seje namreč želelo srečati in pogovoriti več kot200 posameznikov. Župan je sprejel vse mednjimi, zaradi česar je pogovore zaključil šelemalo pred 22. uro. Župana so seznanili z najrazličnejšimivprašanji, najpogosteje so bilapovezana s stanovanjsko, okoljsko in prometnoproblematiko, prostorskimi in zemljiškimizadevami ter prošnjami za zaposlitev, ob tempa so mu predstavili tudi nekaj predlogov zaizboljšanje kakovosti življenja na področju Mestneobčine Ljubljana. FOTO: Dunja Wedam,arhiv Zavoda za turizem LjubljanaŠest novih parkiriščNa 1. izredni seji mestnega sveta 18. decembra2006 sta bili sprejeti dve novi odredbi. Z Odredboo določitvi javnih parkirnih površin, kjer seplačuje parkirnina, je podjetje Parkirišča v upravljanjedobilo šest novih parkirišč. To so Kliničnicenter – jug, ki se nahaja ob sedanji Pediatričnikliniki in pred Stomatološko kliniko, Tivoli II naCesti na Bellevue, parkirišče Trg mladinskih delovnihbrigad ob stavbi nekdanje občine Vič,parkirišče Trg prekomorskih brigad ob kinuŠiška ter parkirišči Žale I in Žale II. Vsa nova parkiriščaobratujejo od 6. do 20. ure in spadajo vtretji tarifni razred, izjema je le parkirišče Kliničnicenter – jug, ki je v drugem tarifnem razredu.Z odredbo o višini parkirnine in načinu plačilapa so bile sprejete nove cene parkiranja, ki si jihlahko ogledate na www.jh-lj.si/parkirisca.Direktor Energetike Ljubljana Hrvoje Draškovićin direktor Termoelektrarne Toplarne Ljubljana(TE-TOL) Blaž Košorok sta januarja podpisalanovo dolgoročno pogodbo o dobavi ogrevnetoplote za daljinski sistem oskrbe s toplotona območju Mestne občine Ljubljana (MOL).Polletna pogajanja so prinesla dogovor, da setoplarni prizna višji variabilni del cene, kar ježe bilo delno upoštevano v jesenski podražitviogrevanja, saj se je samo od februarja 2006cena premoga dvignila za 40 odstotkov. Novapogodba velja za obdobje 2006-2009 in omogočavečje sodelovanje obeh družb, ki bostav prihodnje medsebojno usklajevali razvojnenačrte, kapacitete svojih proizvodnih virov inizvajanje novih skupnih investicij na območjuMOL. Dogovor o skupnih vlaganjih v proizvodnevire zahteva bistveno večje sodelovanjeobeh družb, kar bo med drugim zagotavljaltudi sklenjeni Dogovor o investicijskih načrtihza nove proizvodne vire toplote in elektrike vsistemu daljinskega ogrevanja Mestne občineLjubljana. Z dogovorom sta se namreč obedružbi zavezali, da bosta na osnovi pripravljenegadiagrama odjema toplotne energije naobmočju MOL za prihodnjih 20 let uskladilikapacitete svojih proizvodnih virov ter določiliterminske plane in višino vlaganj.Nova neprofitna stanovanjaV Mestni hiši sta konec februarja Jožka Hegler,direktorica Javnega stanovanjskega skladaMOL, in Ivan Zidar, prokurist SCT Stanovanjskiinženiring, podpisala pogodbo za gradnjoneprofitnih stanovanj v Zeleni jami. Javni stanovanjskisklad MOL je zagotovil gradnjo 126najemnih neprofitnih stanovanj in 7 poslovnihprostorov s pripadajočimi parkirnimi mesti vtreh kletnih etažah. V projektu sodeluje tudiStanovanjski sklad RS, ki je kot soinvestitorzagotovil sredstva za izgradnjo 63 stanovanj spripadajočimi parkirnimi mesti, prav tako namenjenaneprofitnemu najemu, Javnemu stanovanjskemuskladu MOL pa je zagotovil tudiugodno posojilo. Vrednost investicije znašaskoraj 10,3 milijonov evrov (brez DDV). Rok zakončanje del je 22 mesecev, kar pomeni, danaj bi bila stanovanja v Zeleni jami vseljiva vzačetku leta 2009.Od konca lanskega leta Žale Javno podjetjesvojcem preminulih omogoča zadnje slovotudi zunaj pokopališč v upravljanju podjetja,in sicer v obliki raztrosa pepela v morje ali nadrugem določenem kraju.Raztros pepela v morje opravlja javno komunalnopodjetje Koper, storitev pa je mogočenaročiti tudi v podjetju Žale. Svojcimorajo podati pisno vlogo z osebnimi podatkipokojnika, vsa ostala potrebna dovoljenjapa pridobi izvajalec raztrosa, kar trajapribližno pet delovnih dni. Raztros se izvajasamo ob ponedeljkih v Valdoltri, do koderpelje za ta namen prirejena ladjica, številoudeležencev pogreba pa je omejeno na 30oseb. Ker je v morje prepovedano metaticvetje in sveče, bo na pokopališču Škocjanv Kopru postavljeno posebno spominskoobeležje, na katerega bo možno namestititudi tablico z imenom pokojnega. Po opravljenemraztrosu svojci dobijo spominskopergameno z vrisanimi koordinatami točke,kjer je bil raztros opravljen.Svojci, ki se želijo od svojih najbližjih poslovitiz raztrosom pepela na določenem krajuzunaj pokopališča, morajo najprej pridobitidovoljenje, ki ga izda upravna enota krajevnopristojnega občinskega upravnegaorgana. Žale Javno podjetje nato zagotovivso drugo potrebno dokumentacijo in izvrširaztros pepela najkasneje v 30 dneh od naročila.Skupna blagajnaV okviru projektne skupine, katere članiceso predstavnice Javnega podjetja EnergetikeLjubljana, Javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija,Parkirišč Javnega podjetja,Snage Javnega podjetja in JAVNEGAHOLDINGA Ljubljana, potekajo pripraveza skupno blagajno. Na blagajni se bodoizvajale storitve plačevanja računov javnihpodjetij Energetika Ljubljana, JP Vodovod- Kanalizacija in Snaga, prodaja žetonovin mesečnih nalepk, ki jih izdaja Ljubljanskipotniški promet, in plačevanja stroškovza priklenitev in odstranitev lisic. Lokacijaskupne blagajne bo v stavbi Kresije, vhodiz Mačkove ulice.14

Hitre novičkeLPP želi zagotoviti kakovostno izvajanjesvoje dejavnostiObveščali smo javnostParkomati zamenjali parkirne listkeDržavna revizijska komisija (DRK) za revizijopostopkov oddaje javnih naročil je januarjaodločila, da se v celoti razveljavi postopek oddajenaročila za nakup novih mestnih in primestnihavtobusov, ki ga je izvedel LPP.Zahtevo za revizijo postopka oddaje javneganaročila za nakup 16 mestnih zgibnih avtobusov,3 primestnih linijskih avtobusov (15 m), 3primestnih linijskih avtobusov in 2 nadstandardnihlinijskih avtobusov je vložilo podjetjeAC Intercar, DRK pa je njihovi zahtevi ugodilana podlagi 22. in 23. člena Zakona o revizijipostopkov javnega naročanja. Po proučitviprejetih dokumentov vodstvo LPP ugotavlja,da DRK podjetju ne očita nobene kršitveZakona o javnih naročilih, temveč le, da »jenaročnik v obravnavanem primeru s takšnokumulacijo in kombinacijo zahtev in pogojevdal premajhen poudarek na zagotavljanjunačela konkurence in načela enakopravnegaobravnavanja ponudnikov«, kar naj bi vodilo vzoževanje konkurenčnosti. To pa istočasno nepredstavlja kršitve zakona, ugotavljajo v LPP.Kot so pojasnili, mora podjetje slediti napredkuna tržišču, zato so ponudnikom postaviliobjektivno izvedljive zahteve, sorazmerne spomembnostjo predmeta javnega naročila;od ponudnikov pa so želeli prilagodljivost. Obtem je še kako pomembno, pravijo v LPP, dapodjetje posluje po načelu gospodarnosti inhkrati v interesu uporabnika-potnika. Slednjemuje LPP dolžan zagotoviti neokrnjeno izvajanjesvoje dejavnosti in uporabo avtobusov,ki so pridobljeni za najnižjo ceno, obenem paponujajo najvišjo kakovost.V LPP so napovedali, da bodo pričeli s pripravonovega razpisa v skladu z novo zakonodajo,kar pa bo izvedbo razpisnega postopkanedvomno zakasnilo, celotno načrtovanoobnovo voznega parka pa upočasnilo.JAVNI HOLDING Ljubljana je februarja pripravilnovinarsko konferenco, na kateri so novinarjempredstavili spremenjeno zaračunavanjestoritev Snage Javnega podjetja zaradi uvedbenove storitve in vračanje okoljske takseuporabnikom Javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija.Snaga ločeno zbiranje in odvažanje biološkihodpadkov uspešno izvaja že od leta 2006 inv sistem zbiranja vključuje 85,30% vseh prebivalcev.Prevoz in predelava bioloških odpadkoviz gospodinjstev predstavlja dodatenstrošek pri opravljanju komunalne dejavnosti,zato ga mora Snaga upoštevati tudi pri oblikovanjucen svojih storitev. Ministrstvo za okoljein prostor je po predlogu Sveta ustanoviteljevJAVNEGA HOLDINGA Ljubljana izdalo pozitivnostrokovno mnenje k predlagani ceni, natopa je Ministrstvo za gospodarstvo novembra2006 izdalo soglasje za spremenjeno cenona podlagi uvedbe nove storitve. Storitev seje začela zaračunavati za mesec januar 2007,uporabniki pa so jo prvič plačali na položnici,ki so jo prejeli februarja. Znesek, ki vključujevse storitve in takse ter DDV, znaša 9,23 €/m³.To pomeni, da se je cena v povprečju dvignilaza 0,95 € na mesec za posamezno gospodinjstvo.Kljub temu je cena komunalnih storitevSnage v Sloveniji še vedno med najnižjimi.JP Vodovod-Kanalizacija bo preveč zaračunanookoljsko dajatev vrnilo uporabnikom vštirih zaporednih mesecih iz naslova zmanjšanjazaračunanega zneska storitve odvajanjain čiščenja odpadne vode glede na odjemnomesto. Pred vračilom bo vsak uporabnik prejelpisno obvestilo o tem, kakšen znesek okoljskedajatve mu je bil zaračunan skupno v letu2006, kolikšen je znesek preplačila ter pojasnilovrnitve navedenega zneska.VABILO! V Ljubljani bo tudi letos potekala tradicionalna akcija spomladanskegačiščenja okolja »Za lepšo Ljubljano«, v kateri poleg Zavodaza turizem Ljubljana, oddelkov Mestne uprave in Snage Javnega podjetjasodelujejo tudi turistična in interesna društva. Akcija se bo začela 22. marca,na svetovni dan voda, vrhunec pa bo dosegla 21. aprila, dan pred svetovnimdnevom Zemlje, s čiščenjem Ljubljanice in njenih nabrežij. Pridružite se akcijamčiščenja okolja - ker nam ni vseeno za naše okolje!Parkirišča Javno podjetje je v sodelovanju zmestnim Oddelkom za gospodarske javneslužbe in promet uspešno zaključilo projektpostavitve vseh parkomatov v Ljubljani. Zadnjih51 parkomatov so postavili na območjumed Resljevo, Masarykovo, Njegoševo, Roškoin Streliško ulico, skupno število parkomatovv mestu pa je 147. Vsi so prilagojeni plačiluz evri in sprejemajo kovance za 10, 20 in 50centov ter 1 evro, še vedno pa je možno tudiplačilo preko sistema Moneta. Zaradi dokončanjaprojekta je bilo 14. januarja ukinjenoplačevanje s parkirnimi listki. Če je komu ostalše kakšen parkirni listek z letnico 2006/2007,ga lahko do 31. marca zamenja za denar v 2.nadstropju uprave podjetja na Vodnikovemtrgu 5 v Ljubljani, in sicer vsak dan med 8.00in 15.30 uro.Kadrovske spremembe- župan Zoran Janković je 13. decembra 2006sprejel odstopno izjavo vršilca dolžnosti načelnikaOddelka za gospodarske javne službe inpromet Gorazda Gorkiča. Oddelek po pooblastilužupana zdaj vodi Stane Vidmar.- 17. januarja je župan proti načelnici Oddelka zagospodarjenje z zemljišči Nuši Dolgan uvedelpostopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi,s prepovedjo opravljanja dela od uvedbedo zaključka postopka. Oddelek po pooblastilužupana trenutno vodi Nataša Turšič.- Župan je 12. februarja odvzel pooblastila načelniciOddelka za predšolsko vzgojo, izobraževanjein šport Nada Pavšer. Oddelek po pooblastilužupana zdaj vodi Marija Fabčič.- Službo za odnose z javnostmi je okrepilaTjaša Ficko. Dosegljiva je na e-naslovu tjasa.ficko@ljubljana.si in na številki 01/306 12 43.- 13. decembra 2006 je Svet ustanoviteljevjavnih podjetij, povezanih v JAVNI HOLDINGLjubljana, razrešil direktorja Parkirišč Javnegapodjetja Gregorja Feista. Vršilka dolžnosti direktoricepodjetja je Zdenka Grozde.- Svet ustanoviteljev je 7. februarja sprejel odstopnoizjavo direktorja JP Vodovod – KanalizacijaZvoneta Gosarja. Za začasnega direktorjaje imenovan Krištof Mlakar.- Novi direktor Mestne uprave je Vasja Butina.Dosegljiv je na e-naslovu vasja.butina@ljubljana.siin na številki 01/306 13 35.15

Hitre novičkeDogodki na osrednji tržniciLjubljana čista takoj po praznovanjuPo tem, ko se končajo zabavne prireditvev mestu in se razigrani veseljaki že grejejo vtoplih posteljah, na mestne ulice prihitijozaposleni Snage Javnega podjetja. Za njihni počitka in tudi na novega leta dan ni bilonič drugače. Od 4. ure zjutraj 1. januarja dopribližno poldneva so na deponijo odpeljaliveč kot pet ton in pol odpadkov. Povedanodrugače – med proslavljanjem nam je uspelo»pridelati« 84 kubičnih metrov smeti. Odpadkeje ekipa, sestavljena iz 15 delavcev, petihvoznikov in delovodje, na terenu zbrala z dvematovornima voziloma in tremi pometalnimistroji in tako poskrbela, da je bila Ljubljana vkomaj nekaj ur starem novem letu spet čistain urejena, kar so nedvomno še posebej cenilištevilni turisti, ki so naše mesto obiskali medprazniki.Parkiranje na tržniciV času novoletnih prireditev je meščankein meščane poleg pestrega programa dogodkovrazveselila tudi novost – možnostbrezplačnega parkiranja na Vodnikovemtrgu v večernih urah. Pri projektu so sodelovaliMestna občina Ljubljana, InšpektoratMestne uprave, Parkirišča Javno podjetje terseveda Ljubljanske tržnice. Na Vodnikovemtrgu in delu Adamič-Lundrovega nabrežja jebilo na voljo 145 parkirnih mest, možnostbrezplačnega parkiranja pa je izkoristilo8.786 vozil. V času obratovanja so moraliodpeljati le štiri vozila, katerih lastniki nisoupoštevali navodil, ki jih je vsak prejel obvhodu na parkirišče, sicer pa težav ni bilo.Odziv javnosti je bil odličen, prejeli so tudipohvale za urejenost parkirišča, zato so seodločili, da projekt podaljšajo do 31. marcaletos. Brezplačno parkiranje na Vodnikovemtrgu je tako možno še ta mesec ob petkih insobotah od 18. do 24. ure ter ob nedeljahves dan.Ženska na potiIrenka Štefančič je posebna ženska (na sliki vdružbi kolegov na novoletnem srečanju). Voznicamestnega avtobusa LPP, motoristka, babica, predvsempa ženska, ki na svet gleda z optimizmom.Lanski dopust se je odločila preživeti drugače, seumakniti iz norega tempa, utrditi samozavest inponovno najti nekoliko omajano zaupanje v ljudi.Odpravila se je na Camino de Santiago – Potsvetega Jakoba – in prehodila 380 kilometrov odBurgosa do Samosa.Pot se tradicionalno sicer prične v kraju Omplonaob francoski meji in vodi v 800 kilometrov oddaljeniSantiago de Compostela, kjer naj bi bil pokopanapostol Jakob. Pot je prehodilo že več milijonovljudi z vsega sveta. Tudi Irenka jih je srečala karnekaj, z Japonske, Nizozemske, Quebeca in še kje.»Danes smo si ljudje odtujeni, pogovarjamo se, ase ne slišimo. Na Caminu, ko si stran od ‘civiliziranega’sveta, pa ostane le najboljše – pripravljenostpomagati, prijaznost in skupen cilj, ki ni v destinaciji,ampak v poti.«Irenki je priskočil na pomoč prijatelj Janez, ki ji jeprvih 122 kilometrov pomagal premagovati začetnistrah. »Janez je tudi učitelj joge in vadila sva jovsak dan po naporni hoji. Ne bi verjeli, kako polnaenergije sva bila po tem.« Ko se je Janez vrnil domov,mu je Irenka po prvi samostojni etapi poslalaSMS s šalo, kako krasno bi bilo, če bi jo lahkomalo zmasiral na daljavo. »In me je. Ker sem verjelav to, sem tudi čutila,« se smeje in hkrati čudiIrenka. »Naslednji dan sem z lahkoto prehodila 40kilometrov, prej pa sva jih v povprečju 20 na dan.«Irenka pravi, da je na poti srečevala ljudi, ki so biliali so imeli natanko tisto, kar je sama v določenemtrenutku potrebovala - zemljevide, vozni red vlaka,spremstvo na etapi skozi samotno goščo ali palačinkes sladkorjem. »Pot toplo priporočam vsakomur.Dobro je označena, domačini so prijazni,hodiš pa toliko, kot ti odgovarja. Nasvet – vednozaključi etapo, preden dobiš žulj, in vzemi s sebojčim manj prtljage. Če si zadovoljen človek, za preživetjetako ne potrebuješ veliko,« zatrdi Irenka, kibo drugo polovico poti zagotovo še prehodila.»Če prej ne, pa ko bom v pokoju.«Vzrok, da moški pri ženskah bolj cenijo lepoto kot inteligenco je, daobstaja na svetu več neumnih kot slepih moških.Louis de VilmorinDecembra 2006 so Ljubljanske tržnice žečetrtič uspešno organizirale »Decembrski sejem«na Pogačarjevem trgu in v stebriščni lopiPlečnikovih tržnic. Na 46 prodajnih mestih soobiskovalci lahko izbirali med raznolikimi izdelkiin bogato gostinsko ponudbo, zanimivapopestritev pa je bil umetnik, ki je v stebriščnilopi »v živo« ustvarjal slike. Brez glasbe sevedani šlo, zanjo pa so poskrbeli v sodelovanju zRadiem Veseljak. Nastopili so priznani izvajalcinarodno-zabavne glasbe, med njimi ansambelRubin, Brigita Šuler, ansambel Polanšek,Turbo angels in MPZ Tine Rožanc.Na osrednji mestni tržnici pa bo pestro tudispomladi. Najprej bo 31. marca na sporeduprireditev »Velika noč na podeželju«, 14. aprilapa se bodo na tržnici predstavile dobroteslovenskih kmetij. Meseca maja (točen datumv času redakcije še ni določen) bo na vrsti šeprireditev »Diši po Prekmurju«.Sodelovanje LPP in ŠOUFebruarja ob informativnih dneh na srednjihšolah in fakultetah Ljubljano obišče okoli 25tisoč bodočih študentov. Zato sta tudi letosLPP in ŠOU v Ljubljani nadaljevala dobro sodelovanjein poskrbela, da je bil javni potniškipromet za mlade kar najbolj prijazen in uporaben.Tako so v LPP okrepili jutranji promet mestnihavtobusov v petek in soboto, 9. in 10. februarja,za lažjo orientacijo v prestolnici pa so bilena prikazovalnikih v avtobusih izpisane izstopnepostaje skupaj z imeni fakultet in srednjihšol. Mladim obiskovalcem prestolnice so bilepri voznikih avtobusov na voljo tudi shemelinij Mestnega potniškega prometa (MPP) inpoučna knjižica Busbonton, skupaj s ŠOU vLjubljani pa so pripravili tudi posebne plakates prilagojeno shemo linij MPP, na kateri so bilaoznačena postajališča v bližini fakultet.Mobilna spletna stran ŽalV Žale Javnem podjetju so pripravili še enotehnološko novost, in sicer mobilno spletnostran podjetja, ki je dosegljiva prekovseh modernejših mobilnih telefonov, kiomogočajo tudi prenos slike in videa. Poglavitnaprednost mobilne spletne strani je,da so njene vsebine uporabniku dostopnekadarkoli in kjerkoli na enostaven in pregledennačin.Uporabnik v spletni iskalnik svojega mobilnegatelefona enostavno vtipka naslovspletne strani www.zale.si in že po nekajsekundah si lahko ogleda osnovne informacijeo podjetju Žale, kot so obratovalničas in kontaktni podatki, informacije o pogrebihna današnji in naslednji dan, preberezadnje novice, naroči cvetje tudi z dostavona želen naslov ali si ogleda kratko videopredstavitev.16

Hitre novičkeSvetovni dan voda bo 22. marcaVesel zaključek letaV JP Vodovod-Kanalizacija se bodo tudi letospridružili množici dogodkov, ki bodo povsem svetu potekali ob 22. marcu, svetovnemdnevu voda. Na ta dan bodo v poslovni stavbina Vodovodni cesti 90 pripravili prireditev, nakateri bodo aktivno sodelovali člani Ljubljanskegaforuma mladih za pitno vodo, predstavnikilokalnih in državnih institucij, strokovna inzainteresirana javnost ter mediji.Med pomembnimi cilji podjetja kot gostiteljadogodka je pridobiti pozornost odločevalcevza nekatere ključne probleme o pitni vodi vLjubljani ter s prispevki mladih in stroke podatipogled na prioritetizacijo ukrepov. Dolgoročnicilj je izboljšati komunikacijo medodločevalci, izvajalcem oskrbe s pitno vodoin uporabniki ter vplivati na informiranost instopnjo ozaveščenosti splošne javnosti.Podjetje, ki se ukvarja s tako pomembno dejavnostjo,ne sme zgolj pasivno opazovati dogajanjv družbi, ampak se mora kot družbenoodgovorno podjetje vanje aktivno vključiti.Zato v JP Vodovod – Kanalizacija v svoje delovgrajujejo elemente dolgoročne odgovornostido ožjega in širšega družbenega okolja,predvsem pa do predstavnikov mlajše generacije– šolajočih otrok in mladine.Letošnji svetovni dan voda bo potekal podnaslovom »Živeti v razmerah pomanjkanjavodnih zalog«. Ljubljana z okolico pomanjkanjavodnih zalog sicer ne zaznava, karpa ne pomeni, da smo lahko na to problematikopovsem neobčutljivi. Zgolj s strokovnim,dolgoročnim in med potrebami prebivalstva,ekonomskega razvoja in okoljem uravnoteženimgospodarjenjem s prostorom in vodnimiviri je moč načrtovati, da bo oskrba s pitnovodo v Ljubljani tudi v prihodnje ohranilavisoko kakovostno raven. Odgovornost naramenih današnje generacije je velika, saj soposledice nekaterih odločitev lahko nepopravljive.Tekst:dr. Brigita Jamnik, JP Vodovod-KanalizacijaSkupno novoletno srečanje za zaposlene v javnihpodjetjih je decembra 2006 doživelo svoje tretjedejanje. Večer na Gospodarskem razstavišču smozačeli s kratkim izletom v zgodovino Ljubljane,a smo se kar hitro vrnili v današnji čas. Skupaj znastopajočimi smo ugotovili, da je bilo in da ježiveti v Ljubljani prav prijetno. Nenazadnje smoza to zasluženi tudi vsi, ki smo bili na srečanju, sajs svojim delom skrbimo za miren potek vsakdanav mestu in okolici. Na to sta nas spomnila tudigovorca na dogodku, direktorica Zdenka Grozdein župan Zoran Janković, ki je sporočil, da nas bonaslednje leto še več, saj se nam bodo pridružilitudi zaposleni v mestni upravi.Na plesišču je bilo ob glasbi Nuše Derenda s skupinopestro. Nekateri so se zadeve lotili resno inklasično...Spodbudne besede se vedno priležejo, še posebejv času, ko naredimo evidenco preteklega leta insnujemo načrte za prihodnost.... drugi so kombinirali klasiko in »freestyle«...Znak evropske dediščine za ŽaleEdinstvenost, kulturni in zgodovinski pomenPlečnikovih Žal – Vrta vseh svetih je s podelitvijoznaka evropske dediščine priznala tudiEvropska unija, in sicer 25. januarja v Madriduna zasedanju odbora, ki vodi pobudo. DržaveEU s podeljevanjem tega znaka promovirajokulturno raznolikost in povečujejo ugled kulturnedediščine. Tudi sicer je leto 2007 slovenskadržava označila kot Plečnikovo leto, insicer v spomin petdeset letnice smrti velikegaarhitekta. V ta namen Arhitekturni muzej vsakmesec pripravi brezplačna vodenja po enemod Plečnikovih objektov. Žalam so namenilimesec maj, ko bodo prvi vikend v mesecuorganizirali brezplačna vodenja. Seveda patudi v podjetju Žale tradicionalno organizirajobrezplačna vodenja po pokopališču, in sicer vokviru dnevov evropskih pokopališč, ki potekajomaja oziroma junija.... tretji pa so stvari zastavili v disko stilu.Novemu letu je bilo seveda treba nazdraviti, dabo uspešno,...Župan Zoran Janković se je hitro vživel v dogajanjein poklepetal z novimi sodelavci....da ne bi bilo tudi veselo, pa se v takšni razigraniin nasmejani družbi ni bati.17

Dvakrat belušiRECEPT Z LJUBLJANSKIH TRŽNICTokrat smo za vas pripravili dva enostavna recepta s slastnimi beluši.V zadnjem času jih dobimo skoraj vse leto, čeprav eno od načel zdraveprehrane pravi, naj vedno jemo sadje in zelenjavo takrat, ko je prava sezonaza posamezno vrsto. In za beluše se bo kmalu začela.Božanski zajtrkPotrebujemo dva šopka divjih belušev (ali enšopek gojenih, v vsakem primeru pa uporabimozelene beluše), ki jim ostrgamo olesenele spodnjedele. Očiščene beluše nekaj minut kuhamov slanem kropu in pazimo, da se ne razkuhajo.Nato jih položimo v ledeno vodo, da ohranijolepo zeleno barvo, jih odcedimo in narežemona poljubne koščke. Na oljčnem olju popražimopol srednje velike nasekljane čebule in 100 gnasekljanega pršuta. Ko oboje zakrkne, dodamonarezane beluše, štiri ali pet razžvrkljanih jajc innekaj žlic tekoče sladke smetane. Premešamo inpopečemo, po okusu dosolimo, malo popopramoin postrežemo s svežimi žemljicami.Spomladanska kremna juhaV večji posodi raztopimo žlico masla in nanjem popražimo drobno nasekljano večjo čebulo,dva stroka česna, na kocke narezani dvestebli zelene ter dva ali tri mlade korenčke. Popražimotoliko, da lepo porumeni, nato dodamosol, poper, timijan, malo žličko gorčičnihsemen in lovorov list. Prilijemo pol litra vodein pustimo, da se malo pokuha. Nato dodamozelenjavno kocko ter na kose narezane surovebeluše (600 gramov). Na majhnem ognju kuhamo20 do 30 minut. Ko je zelenjava mehka,polovico juhe odvzamemo in spasiramo s paličnimmešalnikom. Prilijemo jo k preostali juhiin postrežemo potreseno z drobnjakom.Hranilna vrednostBeluši so zelo zdrava reč, saj ne vsebujejonobenih maščob, hkrati pa so nabiti z vsemdobrim – vitamini A, C, E in K, železom, vlakninami,magnezijem in še bi lahko naštevali. Soodlična hrana za tiste, ki želijo izgubiti kakšenkilogram, saj ima sto gramov belušev komajslabih 25 kalorij. Seveda je v tem primeru boljširecept z juho, kajti jajčni zajtrk z beluši je krepakin namenjen bolj za posebne priložnosti.Morda niste vedeli ....................................................................da je motorno olje težko razgradljivo in gacelo čistilne naprave za vodo ne morejo popolnomaodstraniti. Še več, lahko celo zastrupimikroorganizme v bioloških čistilnih napravah....da lahko s pravilnim prezračevanjem prostorovprihranimo tudi do 20 odstotkov energijeza ogrevanje. Pravilno je, da za nekaj minutodpremo okno v vsakem prostoru trikrat nadan....da so Tehnični pregledi in homologacije vozilLPP najstarejša in največja tovrstna inštitucija vSloveniji. Letno pregledajo več kot 50 tisoč vozil....da je EKO tržnica, ki deluje na Pogačarjevemtrgu, zelo priljubljena. Na njej vsaj enkrat mesečnokupuje kar 63% tistih, ki so sodelovali vanketi....da je v podjetju Žale mogoče naročiti tudi enkratnoali celoletno vrtnarsko vzdrževanje groba,s čimer poskrbimo, da je grob vedno urejen....da zadovoljstvo uporabnikov s storitvamiSnage konstantno narašča in je pred kratkimdoseglo najvišjo oceno doslej - 3,87 (na lestvicido 5)....da je leta 1968 na javnih parkiriščih parkiraloskoraj 451 tisoč vozil, leta 2005 pa več kot 2,16milijona....da imamo v Mestni občini Ljubljana 15 muzejev,42 galerij, 11 gledališč, 4 poklicne orkestre,14 kinematografov in kar 150 knjižnic.18

Dogodki v marcu ....................................................................Balet Labodje jezero – v izvedbi Bolšoj Teatra (Rusija), Dvorana Tivoli, 13.3.9. mednarodni festival dokumentarnega filma - Cankarjev dom, od 15. do 21.3.DJ Umek (Slovenija) - techno, electro, Klub K4, 17.3.Josipa Lisac (Hrvaška) – koncert, Grand hotel Union Executive, 17.3.Najlepši zbori iz oper - Orkester in zbor SNG Opera in balet Ljubljana, Cankarjev dom, 19. in 20.3.Sound & Vision – razstava podob z ovitkov glasbenih plošč in zgoščenk, KUD France Prešeren, do 20.3.Dr. Lučka Kajfež Bogataj: Podnebne spremembe so tu, za vedno – predavanje, Prirodoslovni muzej Slovenije, 22.3.Turški film 2000 - filmski cikel, Cankarjev dom, od 22. do 25.3.Sejma Turizem in prosti čas ter Salon plovil - Gospodarsko razstavišče, od 29.3. do 1.4.Harlem Globetrotters (ZDA) - košarkaška predstava, Dvorana Tivoli, 30.3.Joan Baez (ZDA) – koncert legendarne folk glasbenice, Dvorana Tivoli, 30.3.Briljantina, muzikal - Šentjakobsko gledališče, 31.3.Da ne pride v pogin in pozabljenje: Plečnikova vizija Ljubljane - slovenskih Aten – razstava, Narodna in univerzitetna knjižnica, do 18.4....................................................................... Dogodki v apriluAida: Monumental Opera on Fire - multimedijski operni spektakel, Dvorana Tivoli, 1.4.Tone in Polona Demšar – razstava, kipi in fotografije, Mestna galerija 2 - prostori stalne zbirke, od 2.4. do 13.5.Esma Redžepova s skupino (Makedonija), Amala (Slovenija) - koncert romske glasbe, Cankarjev dom, 6.4.Bonobo (Velika Britanija) - nu jazz elektronska glasba, Klub K4, 6.4.Salsafest.si 2007 - 2. slovenski festival salse, Domina Ljubljana Hotel & Spa, od 6. do 8.4.Zucchero (Italija) - pop, blues koncert, Dvorana Tivoli, 12.4.Tango Festival Ljubljana 2007 - Cankarjev dom, od 12. do 15.4.Miss športa 2007 - Festivalna dvorana, 14.4.Svetovno prvenstvo divizije I (skupina B) v hokeju - Dvorana Tivoli, od 15. do 21.4.Kitajski nacionalni cirkus (Kitajska): Marco Polo - akrobatska predstava, Dvorana Kodeljevo, 17.4.Exodos - 13. mednarodni festival sodobnih odrskih umetnosti, Cankarjev dom, od 18. do 25.4.10. nagrada Podutika - tekmovanje starodobnih vozil, 21.4.22. slovenski glasbeni dnevi – koncerti in mednarodni muzikološki simpozij, različne lokacije, od 23. do 26. aprilaDogodki v maju .......................................................................Razstava cvetja in vrtnarstva - Arboretum Volčji Potok, od 27.4. do 2.5.Pohod po Poti ob žici - Pot spominov in tovarištva (Zeleni prstan), 5.5.Tao (Japonska) - etno koncert, Dvorana Tivoli, 5. in 6.5.Slovenija : Luksemburg ter Slovenija : Bosna in Hercegovina – rugby tekmovanje, 5. in 19.5.Škisova tržnica - študentska prireditev, Letno telovadišče Ilirija, 9.5.Konferenca CGS - Inovativna informacijska tehnologija in okoljske tehnologije, Hotel Mons, 9. in 10.5.Narave 4 - festival računalniške in video umetnosti, Bežigrajska galerija 2, od 16. do 19.5.Maturantska parada 2007 – ples četvorke, Slovenska cesta, 18.5.Druga godba – festival etno in »world music« glasbe, Mestni muzej Ljubljana, Cankarjev dom in Križanke, od 24. do 27.5.53. mednarodno ocenjevanje vinskih vzorcev in alkoholnih pijač Moje vino - Gospodarsko razstavišče, od 25. do 28.5.ArtNetLab - 13. mednarodni festival računalniških umetnosti, Mestna galerija 2 - prostori stalne zbirke, od 25.5. do 8.6.3. Srečanje folklornih skupin - Gledališče za otroke in mlade, 27.05.Belkis Balpinar (Turčija): Artkilim - razstava turških preprog in kilimov, Cankarjev dom, do 24.6.19