PROGRAMSKO-POSLOVNI NAČRT ZA LETO 2007 - RTV Slovenija

PROGRAMSKO-POSLOVNI NAČRT ZA LETO 2007 - RTV Slovenija PROGRAMSKO-POSLOVNI NAČRT ZA LETO 2007 - RTV Slovenija

09.07.2015 Views

3. UVOD DIREKTORJA RADIA SLOVENIJAZ letom 2007 Radio Slovenija stopa na novo pot – v organizacijskem, finančnem,kadrovskem in tudi programskem smislu. Prepričan sem, da bo nova statutarna ureditevradia s tremi zaključenimi radijskimi programi, za katere skrbijo odgovorni in glasbeniuredniki skupaj z drugimi sodelavci, omogočila bolj transparenten vpogled v radijskaprogramska dogajanja v celovitem smislu – tudi kar zadeva tesnejše in uspešnejšesodelovanje s kolegi iz tehnične in glasbene produkcije.Prav takšna ureditev – tudi podrobnejša organigramska – naj bi prispevala k boljšiprogramski profilaciji radijskih programov. V tem smislu so nastajali tudi programski načrtiradijskih programov, tehnične in glasbene produkcije, ki naj bi v prihodnje predstavljaliceloto radijskih programov in ki govorijo o veliki povezanosti ter soodvisnosti vseh delov vradijski hiši.Temeljna ocena je, da poslovni (finančni) del Radia Slovenija zaradi restrikcij in omejitevni razvojno naravnan, vendar pa upoštevamo dejstvo, da je treba RTV SLO v celotifinančno urediti, zato bomo skušali tudi z relativno majhnimi sredstvi uresničiti, kar senajveč da.Programske sheme, ki so pred vami, med drugim govorijo o novostih, pri katerih pa smona radiu vselej zelo previdni. Radijski programi imajo v slovenskem prostoru izjemnovisoko poslušanost, zato si eksperimentiranja z njimi ne moremo dovoliti. So paprogramske sheme upoštevale, da so nekatere radijske oddaje zastarele, da nisosodobno radiofonsko pripravljene in da je čas, da jih zamenjamo s čim boljšim inuspešnejšim. Programskih shem kljub temu ne spreminjamo radikalno, v njih pa puščamočasovne pasove odprte za morebitne nove ideje in oddaje. Radio je pač – v primerjavi stelevizijo – veliko bolj živ in hitrim spremembam naklonjen medij, a spremembe sevedane morejo »postavljati na glavo« že obstoječega uspešnega programa.Nekaj novosti bo v informativnih oddajah, ki se bodo tudi med 1. in 2. programom vnekaterih pasovih razlikovale. Val 202 bo začel svojo novo shemo uveljavljati 15. januarja2007 s tem, da se bo njegov čas predvajanja premaknil s 5. na 6. uro zjutraj z novoprogramsko dinamiko v tem poslušanem časovnem pasu. Vse poglavitne informativneoddaje ostajajo, tako da se časovno natančno definirajo. Pomembne spremembenačrtujemo tudi pri oddaji Studio ob 17-ih; ta bo vse manj studijska in vse bolj terenska,ukvarjala naj bi se z odgovori na vprašanja oz. probleme, ki ljudi najbolj zanimajo. Naobeh programih načrtujemo tudi posebne kulturno-informativne oddaje.Glasbeni uredniki bodo v prihodnje poskrbeli za to, da bodo glasbene oddaje vodene,moderirane, da ne bodo nastajale več dni pred oddajanjem v obliki »play list«, ampak dabo poslušalec začutil in vedel, da je moderator z njimi in da lahko na programu po potrebitudi odreagira, če gre za kakšne pomembnejše informacije.Zelo aktivno je na novo organizirano uredništvo razvedrilnih programov, ki načrtuje vrstoživih glasbeno-govornih oddaj, veliko le-teh tudi na terenu, med ljudmi, zlasti pa želi boljeizkoristiti Studio 14 in naše glasbene korpuse; mednje sodi tudi nova živa radijska oddaja,nekakšen glasbeni »talk show« enkrat mesečno v soboto zvečer.Morda še nekaj o težavah! Velik problem bo tudi v prihodnje zagotavljanje 40- odstotnihdeležev domače glasbene ustvarjalnosti na radijskih programih. Še najmanj težav je imel13

doslej Prvi radijski program, največ problemov pa je in bo na Tretjem radijskem programuArs, saj je produkcija nove resne glasbe draga, pa tudi kakovostne ponudbe ni ravnoveliko. Podobni problemi so tudi pri zagotavljanju novosti s področja slovenske popularneglasbe. Ne samo da glasbene novosti zahtevajo veliko finančnih vložkov, opozoriti jetreba na dejstvo, da zakonodajalec ni predvidel potrebnega časa prilagajanja zahtevampo visokem deležu domače glasbe (resne in popularne). Po naših izračunih bi bila za topotrebna vsaj tri leta, seveda ob pogoju, da bi se za nova glasbena dela predvidelo tudiveč denarja. V nasprotnem primeru in če bo zakonodajalec s 1. januarjem 2007 vztrajalpri teh deležih, se bomo morali programsko drugače organizirati, da bomo spoštovalidikcijo zakona. Da spremembe ne bi povzročale škode radijskim programom v najboljposlušanih terminih, bi bilo treba skupni nočni program (ki ga zdaj pripravlja RSI izMaribora), ko gre za popularno glasbo, preurediti tako, da bi se med prvo in šesto urozjutraj na njem predvajala samo naša popularna glasba.Popolnoma odprt pa še vedno ostaja problem arhiviranja govornega dela radijskihprogramov; v prvi vrsti gre za stare trakove, ki pa so izjemnega nacionalnega pomena –kulturnega in zgodovinskega. Njihov rok trajanja se izteka in čim prej bi jih bilo trebaposneti v digitalni obliki. Na tem temelji tudi del radijske reorganizacije (ukinitev časopisnedokumentacije zaradi zastarelosti in pridobitve novih prostorov) oziroma premestitevdokumentalistov v radijski arhiv. Pri tem gre v prvi vrsti za zelo velik finančni zalogaj, ki gasama hiša ne zmore. Navajamo samo primer za ilustracijo: če bi hoteli v sedmih letihobstoječe trakove digitalizirati, bi potrebovali skupino petih ali šestih ljudi, ki bi to počenjaliv dveh izmenah. Poleg vnašalcev, kot pravimo, sta potrebna še visoko usposobljen tehnikin urednik.Radio Slovenija bo tudi v veliko bolj zaostrenih finančnih in kadrovskih razmerah skušalsvoje delo čim bolj profesionalno opraviti, saj ima veliko zelo privrženih in odličnihradijcev. Ob tem pa ni nepomembno omeniti, da je marsikaj, kar nas čaka v prihodnje,odvisno tudi od primernega motiviranja in stimuliranja programskih delavcev.14

doslej Prvi radijski program, največ problemov pa je in bo na Tretjem radijskem programuArs, saj je produkcija nove resne glasbe draga, pa tudi kakovostne ponudbe ni ravnoveliko. Podobni problemi so tudi pri zagotavljanju novosti s področja slovenske popularneglasbe. Ne samo da glasbene novosti zahtevajo veliko finančnih vložkov, opozoriti jetreba na dejstvo, da zakonodajalec ni predvidel potrebnega časa prilagajanja zahtevampo visokem deležu domače glasbe (resne in popularne). Po naših izračunih bi bila za topotrebna vsaj tri leta, seveda ob pogoju, da bi se za nova glasbena dela predvidelo tudiveč denarja. V nasprotnem primeru in če bo zakonodajalec s 1. januarjem <strong>2007</strong> vztrajalpri teh deležih, se bomo morali programsko drugače organizirati, da bomo spoštovalidikcijo zakona. Da spremembe ne bi povzročale škode radijskim programom v najboljposlušanih terminih, bi bilo treba skupni nočni program (ki ga zdaj pripravlja RSI izMaribora), ko gre za popularno glasbo, preurediti tako, da bi se med prvo in šesto urozjutraj na njem predvajala samo naša popularna glasba.Popolnoma odprt pa še vedno ostaja problem arhiviranja govornega dela radijskihprogramov; v prvi vrsti gre za stare trakove, ki pa so izjemnega nacionalnega pomena –kulturnega in zgodovinskega. Njihov rok trajanja se izteka in čim prej bi jih bilo trebaposneti v digitalni obliki. Na tem temelji tudi del radijske reorganizacije (ukinitev časopisnedokumentacije zaradi zastarelosti in pridobitve novih prostorov) oziroma premestitevdokumentalistov v radijski arhiv. Pri tem gre v prvi vrsti za zelo velik finančni zalogaj, ki gasama hiša ne zmore. Navajamo samo primer za ilustracijo: če bi hoteli v sedmih letihobstoječe trakove digitalizirati, bi potrebovali skupino petih ali šestih ljudi, ki bi to počenjaliv dveh izmenah. Poleg vnašalcev, kot pravimo, sta potrebna še visoko usposobljen tehnikin urednik.Radio <strong>Slovenija</strong> bo tudi v veliko bolj zaostrenih finančnih in kadrovskih razmerah skušalsvoje delo čim bolj profesionalno opraviti, saj ima veliko zelo privrženih in odličnihradijcev. Ob tem pa ni nepomembno omeniti, da je marsikaj, kar nas čaka v prihodnje,odvisno tudi od primernega motiviranja in stimuliranja programskih delavcev.14

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!