Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

Družbeno gibanje gledališča Pupilije Ferkeverkkakršne je bil pač zmožen tak popolni in zgledni poštenjak med filozofikot je bil Richard Rorty :Pred nekaj desetletji se je termin »kultura « le redko pojavljal v političnihrazpravljanjih. V tistih časih so ameriški levičarji raje govorili o potrebi popreseganju predsodkov proti stigmatiziranim skupinam kot pa o potrebi popripoznavanju kultur teh skupin. Osrednja levičarska ideja tega časa je bilato, da smo vsi udeleženi v skupni človeškosti, in da nas ta skupnost usposabljaza to, da smo državljani istih nacij, da se poročimo z brati in sestramidrug drugih itd. 4Rorty je to zapisal v akademski diskusiji, ki se je nanašala na problematikokonceptov tako imenovane »politike pripoznavanja« (recognition).Ta politika, utemeljena v družbeni raznolikosti, ki jo je mogočeopisati kot kulturno pluralnost, razvidno izvira iz časa sprememb všestdesetih letih 20. stoletja, ko je retoriko eksploatiranega proletariatain razrednega boja začel zamenjevati kritični diskurz izključevanihmanjšin, med katere so vštevali rasne skupine, različne po spolni usmerjenosti,imigrantske kulture , (mladinska) subkulturna gibanja, feminističneskupine, itd. Pupilija je bila udeležena v tem spreminjevalnem vrtincukot ena tistih praks, ki se je v nekaterih vznesenih trenutkih v tistihletih zdela kot predhodnica posploševanja epistemoloških prodorovin v njih utemeljenih inovacij. Tovrstne prakse naj bi učinkovale kotpospešek emancipatorični teoriji. Pupilija se je takim teorijam ponudilaza več kot samo ilustrativni primer, ki pa ga le-te doslej še niso dovoljizkoristile. Pomenila je inherentno »demokratizacijo gledaliških izraznihsredstev« kot bi nemara rekli skupaj z zgoraj navedenima avtoricama.Slednjič vse to pomeni, da je o Pupilijinem gledališču mogoče smiselnogovoriti predvsem, če upoštevamo kontekst množične kulture innjene »multitudne« učinke na sam temeljni pojem kulture, ki je v šestdesetihin zlasti sedemdesetih letih postala objekt dojemanja, usmerjenegaz Benjaminovo teorijo o umetniškem delu v času vsenavzočne tehničnereprodukcije .Na drugi strani je estetske učinke Pupilije verjetno treba dešifriratina ozadju širšega zgodovinskega pojma avantgarde, ki pulzira skozicelo obdobje modernizma vsaj od Rimbauda do nedoločljivega začetkapostmodernizma, ko se je izkazalo, da so avantgarde v seštevku svojedelo opravile bolj temeljito kot so si skozi svoje vsakokratne neuspehesploh predstavljale. Z ugotovitvami Kunstove in Pogorevčeve nadaljelahko povežemo Badioujevo trditev, da »umetnik avantgarde /…/ si-4 Rorty , Richard. Is »Cultural Recognition« a Useful Notion for Leftist Politics?, v: Olson, K. (ur.)Adding Insult to Injury / Nancy Fraser Debates Her Critics. London: Verso, 2008, 69–81, 70.97