Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

Predgovor9Vse razsežnosti še niso jasne, nič še ni dokončno, ta realnost še nizares povsem refleksivno spoznavna, opredeljiva in razumljiva, aje tu; nekako tako je bilo, ko je nekoč »nastal« film in posledice za takratnorealnost niso bile v vseh pogledih razumljive in razvidne, četudise je nekaj zgodilo z vidnostjo, z videnjem in seveda z védenjem. Karse zdaj sicer vidi – ni pa nam dokončno jasno, kako vse se pogledi vračajonevednim vidcem – je zajeto v poimenovanjih, ki vsebujejo pridevnik»digitalno« in/ali »virtualno«. Ni dvoma, da je zdaj digitalna tehnologijadoločujoča za realnost in za vse, kar ta pojem zaobsega, ne nazadnje,tudi za umetnost . Status umetnosti je zdaj utemeljen onkraj mejaestetike , definirane z lepoto ali s pojmi v krogu koncepta sublimnega vkantovski vizuri. Pravzaprav se v kognitivnem prostoru virtualne realnosti,ki jo generira digitalna tehnologija, umetnost in realnost prežematain soproizvajata na nov način, ki ga še nismo dovolj opredelili, ampakv globalnem okviru intenzivno delamo na tem. Te tematike ne omenjamozato, ker je digitalna tehnologija tema te knjige, ampak zato, kerdigitalnost in vse, kar k njej sodi, še ni tema te knjige, se bomo pa te tematikelotili v knjigi, ki je za zdaj še samo načrtovana. Tema pričujočeknjige pa je reprodukcija , terminus tehnicus, ki je v tridesetih letih20. stoletja postal teoretski pojem, brez katerega se vprašanj, ki nam jihzdaj zastavlja digitalna virtualna realnost, ne da razumeti. Reprodukcija,izdelovanje kopij, razmnoževanje, umetnost, prikazovanje gibljivihpodob, gibanje v urbanem prostoru, subjektivnost »proizvedena« v izobraževalnihinstitucijah, kapitalizem, industrija, revolucija, percepcijaitd. so označevalne točke v besedilih Walterja Benjamina , še zlasti pa v