88<strong>Umetnost</strong> v <strong>realnosti</strong>vzeta v kulturnih študijah, feminizmu in drugih kombinacijah sodobnehumanistike v obdobju postkolonializma: gre za že skoraj dramatičnoreševanje instance univerzalizma s prepoznavanjem potencialov partikularnosti,katere funkcija v eri globalizma je neobvladljivo ambivalentna.Gotovo ne bi mogli reči, da je to sporočilo sploh kdaj treba nehatiponavljati. Nadalje je direktorju bienala treba priznati, da ekonomskekrize še ni mogel všteti v svoj koncept razstave pod naslovom Ustvarjanjesvetov, saj je kriza izbruhnila šele takrat, ko so poglavitne priprave napostavitev bienala že bile precej pri koncu.Vseeno pa nam je dejstvo krize usmerjalo pogled na 53. bienale, sililonas je k iskanju novih signalov, kodov mišljenja in čutenja, nam sugeriralorazbiranje alternativnih načrtov in vizij novih strategij soočanja z nenadomapodrtim svetom. <strong>Umetnost</strong> je vse to že bila zmožna oblikovatitudi za ceno tega, da so ji spričo njenih gest in stališč odrekali njen družbeniavtonomni status, na kar so umetniki kljubovalno reagirali s »subverzijami«samega pojma umetnosti . Likovna umetnost že dolgo ni večsamo tradicionalna proizvodnja slik in kipov, saj so se umetniki vse boljupirali muzejskim institucijam in arbitrarnosti etabliranih umetnostnihekspertov. V tem uporu so povsem uspeli in zadevne institucije so postalezavezniške ustanove – vsaj do nadaljnjega. Umetniške intervencije, šezlasti tako imenovane instalacije, so razmajale galerijske prostore in ustaljenekoncepte o umetnosti – praviloma s popolnim sodelovanjem galerijskihdirektorjev, kuratorjev, kritikov in teoretikov, pravzaprav že karz njihovim soustvarjanjem artističnih dogajanj. Galerije so se torej trendomodlično prilagodile in so postale žarišča novih idej sodobnih vizualnihprodukcij. S tem pa so se še vsaj občasno odtegnile diktatu kapitalističnegatrga umetnosti.V Benetkah se je tudi že pred Birnbaumom proces predelave galerijskegaprostora nadaljeval v prostorih zunaj galerij. Bienalna umetnostse je naselila najprej v nekdanji orožarni, zdaj pa se širi po beneških odprtihjavnih prostorih, po razpadajočih palazzih in po skorajda neobnovljivihbeneških podrtijah v razvidnem navideznem sporu z drugačnim,kapitalskim, osvajanjem beneškega prostora. Francoski tajkun FrancoisPinault je po tem, ko se je polastil znamenite palače Grassi, svojim umetniškiminvesticijam dodal še izvrstno obnovljene prostore nekdanje carine.Punta della Dogana ali tudi Punta della Salute, rt, ki je točka bifurkacije,od katere se nadaljujeta Canale Grande in Canale della Giudecca,je zdaj lokacija za center sodobne umetnosti – v vsakem primeruatraktivne umetnosti, ki jo je, ne nazadnje, mogoče kupiti s presežki
Nasprotna sila v kapitalistični kriziekstraprofitov. Prav širjenje umetnosti po »neuglednih« prostorih v izrecnempostmodernem sporazumu med razmeroma konservativno institucijobienala in nekonformističnimi proizvajalci na področju estetskihoznačevalnih praks, je nemara treba brati kot umetniški prispevek kizstopanju iz krize: podrtije preteklosti od renesančnih nereprezentativnihstavb do družbenega okvira kapitalizma, je pač treba predelati in napolnitina novo. <strong>Umetnost</strong> prispeva ideje. Veliko več od tega pa tako alitako nikoli v zgodovini ni zmogla, vprašanje pa je kako bo s tem v prihodnosti.Bo kdaj spet prišel čas odgovora na nacistično »politizacijo estetike«z »estetizacijo politike«?89
- Page 1:
DAR KO ŠTR AJNUMETNOSTV REALNOSTIP
- Page 6 and 7:
Darko Štrajn, Umetnost v realnosti
- Page 8 and 9:
8Umetnost v realnostiIllusio kot na
- Page 16 and 17:
16Umetnost v realnostimatičnost, p
- Page 18 and 19:
18Umetnost v realnostitja, namreč
- Page 20 and 21:
20Umetnost v realnostikonsekvenc, t
- Page 22 and 23:
22Umetnost v realnostiknadno. Skrat
- Page 24 and 25:
24Umetnost v realnostiZa razliko od
- Page 27 and 28:
Valovi recepcijeBenjamina 127Zgodov
- Page 29 and 30:
Valovi recepcije Benjaminazdružuje
- Page 31 and 32:
Valovi recepcije Benjamina31Preden
- Page 33 and 34:
Valovi recepcije Benjaminaznati, da
- Page 35 and 36:
Valovi recepcije BenjaminaNa samem
- Page 37: Valovi recepcije Benjaminagnila pot
- Page 40 and 41: 40Umetnost v realnostiNekoč je bil
- Page 42 and 43: 42Umetnost v realnostiersatz muzej
- Page 44 and 45: 44Umetnost v realnostiuživa danes.
- Page 46 and 47: 46Umetnost v realnostijo« dekonstr
- Page 48 and 49: 48Umetnost v realnostinejšega, rec
- Page 50 and 51: 50Umetnost v realnostipodročij na
- Page 52 and 53: 52Umetnost v realnostipolje kulture
- Page 55: 55Umetnost v realnostiII Urbani amb
- Page 58 and 59: 58Umetnost v realnostiljij razlikuj
- Page 60 and 61: 60Umetnost v realnostiNajbrž ni tr
- Page 62 and 63: 62Umetnost v realnostiavtor ni imel
- Page 64 and 65: 64Umetnost v realnostise je vzposta
- Page 66 and 67: 66Umetnost v realnostita, ki pouču
- Page 68 and 69: 68Umetnost v realnostialca v družb
- Page 70 and 71: 70Umetnost v realnosti❙ 5Madison
- Page 72 and 73: 72Umetnost v realnostiga in hkrati
- Page 74 and 75: 74Umetnost v realnostiobliki določ
- Page 77 and 78: Elitna množičnakultura 177Spontan
- Page 79 and 80: Elitna množična kulturastopajoči
- Page 81 and 82: Elitna množična kulturaKar smo re
- Page 83: Elitna množična kulturamive prime
- Page 86 and 87: 86Umetnost v realnosti❙ 6J. Goebb
- Page 91: 91Umetnost v realnostiIII Dogodek?
- Page 94 and 95: 94Umetnost v realnosti❙ 7Prizor i
- Page 96 and 97: 96Umetnost v realnostidigmo za to r
- Page 98 and 99: 98Umetnost v realnostilovito deklar
- Page 100 and 101: 100Umetnost v realnostijala posebni
- Page 102 and 103: 102Umetnost v realnostitudi še vrs
- Page 104 and 105: 104Umetnost v realnostilesa, o njeg
- Page 106 and 107: 106Umetnost v realnostičajna kmeč
- Page 108 and 109: 108Umetnost v realnostiveniji prejk
- Page 110 and 111: 110Umetnost v realnosti❙ 8Skupina
- Page 112 and 113: 112Umetnost v realnostiLaibach je g
- Page 114 and 115: 114Umetnost v realnostisplicitno go
- Page 116 and 117: 116Umetnost v realnostiZDA), kar la
- Page 118 and 119: 118Umetnost v realnostiČe je Laiba
- Page 120 and 121: 120Umetnost v realnostibil čas, ko
- Page 122 and 123: 122Umetnost v realnostinekakšnega
- Page 124 and 125: 124Umetnost v realnosticidate that
- Page 126 and 127: 126Umetnost v realnostiwas ideologi
- Page 129 and 130: Literatura129Alexander, Jeffrey C.
- Page 131: LiteraturaLyotard, Jean- Francois.
- Page 134 and 135: 134Umetnost v realnostiDdadaizem 36
- Page 136: 136Umetnost v realnostiRecki, Birgi