Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

88Umetnost v realnostivzeta v kulturnih študijah, feminizmu in drugih kombinacijah sodobnehumanistike v obdobju postkolonializma: gre za že skoraj dramatičnoreševanje instance univerzalizma s prepoznavanjem potencialov partikularnosti,katere funkcija v eri globalizma je neobvladljivo ambivalentna.Gotovo ne bi mogli reči, da je to sporočilo sploh kdaj treba nehatiponavljati. Nadalje je direktorju bienala treba priznati, da ekonomskekrize še ni mogel všteti v svoj koncept razstave pod naslovom Ustvarjanjesvetov, saj je kriza izbruhnila šele takrat, ko so poglavitne priprave napostavitev bienala že bile precej pri koncu.Vseeno pa nam je dejstvo krize usmerjalo pogled na 53. bienale, sililonas je k iskanju novih signalov, kodov mišljenja in čutenja, nam sugeriralorazbiranje alternativnih načrtov in vizij novih strategij soočanja z nenadomapodrtim svetom. Umetnost je vse to že bila zmožna oblikovatitudi za ceno tega, da so ji spričo njenih gest in stališč odrekali njen družbeniavtonomni status, na kar so umetniki kljubovalno reagirali s »subverzijami«samega pojma umetnosti . Likovna umetnost že dolgo ni večsamo tradicionalna proizvodnja slik in kipov, saj so se umetniki vse boljupirali muzejskim institucijam in arbitrarnosti etabliranih umetnostnihekspertov. V tem uporu so povsem uspeli in zadevne institucije so postalezavezniške ustanove – vsaj do nadaljnjega. Umetniške intervencije, šezlasti tako imenovane instalacije, so razmajale galerijske prostore in ustaljenekoncepte o umetnosti – praviloma s popolnim sodelovanjem galerijskihdirektorjev, kuratorjev, kritikov in teoretikov, pravzaprav že karz njihovim soustvarjanjem artističnih dogajanj. Galerije so se torej trendomodlično prilagodile in so postale žarišča novih idej sodobnih vizualnihprodukcij. S tem pa so se še vsaj občasno odtegnile diktatu kapitalističnegatrga umetnosti.V Benetkah se je tudi že pred Birnbaumom proces predelave galerijskegaprostora nadaljeval v prostorih zunaj galerij. Bienalna umetnostse je naselila najprej v nekdanji orožarni, zdaj pa se širi po beneških odprtihjavnih prostorih, po razpadajočih palazzih in po skorajda neobnovljivihbeneških podrtijah v razvidnem navideznem sporu z drugačnim,kapitalskim, osvajanjem beneškega prostora. Francoski tajkun FrancoisPinault je po tem, ko se je polastil znamenite palače Grassi, svojim umetniškiminvesticijam dodal še izvrstno obnovljene prostore nekdanje carine.Punta della Dogana ali tudi Punta della Salute, rt, ki je točka bifurkacije,od katere se nadaljujeta Canale Grande in Canale della Giudecca,je zdaj lokacija za center sodobne umetnosti – v vsakem primeruatraktivne umetnosti, ki jo je, ne nazadnje, mogoče kupiti s presežki