Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

Nasprotna sila v kapitalistični krizilil Benjamin , 2 vsaj v razmerju z »zaresno« umetnostjo zgodila predvsemper negationem. Dadaističnim prizadevanjem, ki so merila na zbujanjejavnega zgražanja je uspelo bolj in predvsem grozovito drugače, kotso dadaistični avtorji sami pričakovali in si sploh predstavljali. Obračunz umetnostjo, ki je bila z razstavo »degenerirane umetnosti« ideološkobrutalno tendenciozno stigmatizirana, je torej predhodil obračunus političnimi nasprotniki, z Judi in drugimi.Nedokončan umetniški projekt: revolucijaVeč desetletij pozneje v obdobju modernizma, označenim na enistrani z umetniškim avantgardizmom in pretežno levičarskim političnimradikalizmom na drugi strani, se spominjamo zelo bližnjega stikamed umetnostjo in politično ter ekonomsko realnostjo . Slednje pravzapravže ni bilo mogoče več razločiti od realnosti, ki jo je prikazovala inkritizirala umetnost tistega časa, ki je bila hkrati inteligentna, infantilna,frivolna in nadvse subverzivna. Iz tega so nastala sporočila, ki so bilarazumljiva precej širokim krogom občinstva, čeprav je res, da je velik deltega občinstva večpomenske umetniške geste tega časa dojemal kot nesramneali v boljšem primeru kot »nesmiselne« provokacije. Ta dogajanja,ki jih je poganjala komunikacija med umetniškimi in političnimigibanji, so dosegla vrhunec v znamenitih šestdesetih letih, ko se je svetspremenil, kakor se je temu reklo takoj, ko je izbruhnil dogodek »revoluciješestdesetih«. Hkrati pa se je še pojasnilo, da je takrat sprožena revolucijaostala nedokončan umetniški projekt. Okvir za delovanje umetnostipa je ostal, četudi so znotraj njega domnevno subverzivni umetniškiproizvodi lepo zaokrožili tržno ponudbo in so hkrati nenamerno odprlilukrativne investicijske priložnosti. Kapitalistična ekspanzija se je nadaljevala,med drugim, z medijskimi učinki, ki so nivelizirali, reinterpretirali,dekontekstualizirali in »marketizirali« preboje šestdesetih.Daniel Birnbaum , direktor 53. beneškega bienala, brez te zgodovinene bi mogel zapisati v uvodu h katalogu te verjetno najimenitnejše razstavevsakokratne sodobne umetnosti na svetu, da bi bilo zanimivo mislitio umetnosti kot o »nasprotni sili proti izenačevanju« v imenu internacionalizacije.Pri tem naj bi po njegovem šlo za »vztrajanje na razlikah,ki nimajo ničesar opraviti s politično reakcionarnim povratkomk nacionalizmu«. Zavzemanje za različnost, mnogolikost in pluralnost,kar je Birnbaumova poglavitna gesta, s katero utemeljuje beneški bienalel. 2009, gotovo zbuja simpatijo. Ne nazadnje gre za prakso, ki je resno2 Benjamin , Walter. Izbrani spisi. Studia Humanitatis, Ljubljana, 1998, str. 176.87