Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

Nasprotna silav kapitalističnikrizi 185Primer degenerirane umetnostiOd umetnosti nihče ne pričakuje, da bo ponudila izhod iz gospodarskekrize. Vseeno pa je jasno, da se umetnost, kljub vsemspremembam njenega statusa, družbene pomembnosti in poslanstva,pojavlja in deluje v večpomenskih interaktivnih razmerjih z realnostjo ;prav gotovo pa, ne nazadnje, z metaforičnimi gestami polemizira s političnorealnostjo. Pustimo ob strani dejstvo, da finančna kriza na večumetnostnih zvrsti poleg vsega drugega učinkuje tako, da eksistenčnoogroža same ustvarjalce in institucije, ki so nujne za komunikacijo umetnostiz občinstvom. Nemara tudi ne kaže preveč na dolgo razpravljatio tem ali je umetnost – kot je to storila sem in tja v zgodovini – pred izbruhomkrize l. 2008 lansirala v simbolni univerzum kaj opozorilnih signalov,ki jih pravi naslovljenci večinoma niso pravilno razumeli. Takoje bilo, denimo, v času pred zmago nacizma , ki so ga po svoje napovedalimalo pozneje za dekadentne razglašeni ekspresionistični in drugi modernističnislikarji, pisatelji ter filmski avtorji weimarske Nemčije. Njihovisignali so bili berljivi preozkim intelektualnim krogom, da bi lahkoučinkovali kakorkoli preventivno. Danes nam ni jasno kakšne medijskezvezde, kot bi rekli v današnjem žargonu, so bili fašistični in nacističnivoditelji, kar kaže na dejstvo, da je gibanje proti demokraciji, svobodi,itd. lahko osupljivo množično družbeno gibanje. Svojevrstni para-1 Nekaj odstavkov tega poglavja je v septembru 2009 izšlo kot kolumna v rubriki Pogledi revije Mag,ki jo je takrat izdajalo časopisno podjetje Delo.