82<strong>Umetnost</strong> v <strong>realnosti</strong>nem primeru z ikoničnim berlinskim zidom. Ljubljana ima poleg velikegapoletnega festivala, ki večinoma ponuja prireditve na področjih recimoklasične kulture vključno s festivalom jazza, še vrsto drugih prireditev,ki so organizirane v obliki festivala. Gre za prireditve kot so festivalalternativne Druge godbe, Novi rock, festival pouličnih gledališč, festivalMesto žensk, festival gay filma in še festival art filma, če omenim samonekaj večjih med njimi. Vsi ti festivali izvirajo iz novejše tradicije predvsemosemdesetih let 20. stoletja in se vežejo na tako imenovano alternativnokulturo, ki v postmodernem kontekstu postaja sestavina pogostona zunaj deklarativno slavljene, v politični praksi pa odkrito in prikritostigmatizirane kulturne pluralnosti. To pomeni, da gre za forme umetniškihpraks, ki so izrasle iz dogajanj, ki so jih animirala gibanja civilnedružbe. Ta gibanja so, med drugim, tudi spodjedla legitimnost nekdanjegasocialističnega političnega sistema. V procesih postavljanja novegapolitičnega demokratičnega sistema pa so prav številne umetniškedrže ohranile in razvile kritično distanco nasproti političnim procesom,ki se v demokratičnem okviru tako imenovane tranzicijske demokracijenemalokrat oblikujejo v nove forme dominacije , nakazujejo oblikovanjenovih oligarhij in zavzemajo tudi emancipatorični kulturi nenaklonjenastališča. Prireditvi Novi rock in Druga godba sta že v osemdesetih letihbili manifestaciji mladinske subkulture , danes pa s številnim občinstvomdokazujeta pomembnost manj komercialnih praks na svojih področjih.Festival Mesto žensk, ki se – kot pove že samo ime – navezuje namoderno tradicijo feminističnega gibanja, ki je prav tako bilo del scenegibanj civilne družbe v obdobju enostrankarskega političnega sistema,prinaša pogled z ženske strani v obliki različnih značilnih radikalističnihumetniških praks. Te prakse se nanašajo na družbeni položaj ženskein predvsem odpirajo prostor za artikulacijo »ženskih stališč«, torejomogočajo artistične geste, ki jih vodi pogled s točk položajev ženskv družbi. Tudi filmski festival Liffe, ki postaja vsako leto vse večji, koreniniv živahnem dogajanju osemdesetih let, ko je, med drugim, delovalavsakoletna Mednarodna filmska šola Ekrana. Šlo je, in nekoliko manj rednokot takrat še gre, pravzaprav za simpozije filmske teorije, ki iz težkorazumljivih razlogov v Sloveniji ni dobila prostora v univerzitetnem kurikulumu.Ti simpoziji pa so bili prava atrakcija za širše sloje mlajše inteligence.Posebnost v Ljubljani je še festival gay filma. Vsi ti festivali, velikiin majhni po svojem obsegu in trajanju, so bolj ali manj internacionaliziraniin so vsak zase vključeni v mreže institucij, neformalnih skupinipd. Vsak zase večinoma uspejo zbrati in izbrati najboljše in najbolj zani-
Elitna množična kulturamive primere umetniških praks na svojih področjih. Nič ni torej kontradiktornoreči, da gre za manifestacije elitne množične kulture .83
- Page 1:
DAR KO ŠTR AJNUMETNOSTV REALNOSTIP
- Page 6 and 7:
Darko Štrajn, Umetnost v realnosti
- Page 8 and 9:
8Umetnost v realnostiIllusio kot na
- Page 16 and 17:
16Umetnost v realnostimatičnost, p
- Page 18 and 19:
18Umetnost v realnostitja, namreč
- Page 20 and 21:
20Umetnost v realnostikonsekvenc, t
- Page 22 and 23:
22Umetnost v realnostiknadno. Skrat
- Page 24 and 25:
24Umetnost v realnostiZa razliko od
- Page 27 and 28:
Valovi recepcijeBenjamina 127Zgodov
- Page 29 and 30:
Valovi recepcije Benjaminazdružuje
- Page 31 and 32: Valovi recepcije Benjamina31Preden
- Page 33 and 34: Valovi recepcije Benjaminaznati, da
- Page 35 and 36: Valovi recepcije BenjaminaNa samem
- Page 37: Valovi recepcije Benjaminagnila pot
- Page 40 and 41: 40Umetnost v realnostiNekoč je bil
- Page 42 and 43: 42Umetnost v realnostiersatz muzej
- Page 44 and 45: 44Umetnost v realnostiuživa danes.
- Page 46 and 47: 46Umetnost v realnostijo« dekonstr
- Page 48 and 49: 48Umetnost v realnostinejšega, rec
- Page 50 and 51: 50Umetnost v realnostipodročij na
- Page 52 and 53: 52Umetnost v realnostipolje kulture
- Page 55: 55Umetnost v realnostiII Urbani amb
- Page 58 and 59: 58Umetnost v realnostiljij razlikuj
- Page 60 and 61: 60Umetnost v realnostiNajbrž ni tr
- Page 62 and 63: 62Umetnost v realnostiavtor ni imel
- Page 64 and 65: 64Umetnost v realnostise je vzposta
- Page 66 and 67: 66Umetnost v realnostita, ki pouču
- Page 68 and 69: 68Umetnost v realnostialca v družb
- Page 70 and 71: 70Umetnost v realnosti❙ 5Madison
- Page 72 and 73: 72Umetnost v realnostiga in hkrati
- Page 74 and 75: 74Umetnost v realnostiobliki določ
- Page 77 and 78: Elitna množičnakultura 177Spontan
- Page 79 and 80: Elitna množična kulturastopajoči
- Page 81: Elitna množična kulturaKar smo re
- Page 86 and 87: 86Umetnost v realnosti❙ 6J. Goebb
- Page 88 and 89: 88Umetnost v realnostivzeta v kultu
- Page 91: 91Umetnost v realnostiIII Dogodek?
- Page 94 and 95: 94Umetnost v realnosti❙ 7Prizor i
- Page 96 and 97: 96Umetnost v realnostidigmo za to r
- Page 98 and 99: 98Umetnost v realnostilovito deklar
- Page 100 and 101: 100Umetnost v realnostijala posebni
- Page 102 and 103: 102Umetnost v realnostitudi še vrs
- Page 104 and 105: 104Umetnost v realnostilesa, o njeg
- Page 106 and 107: 106Umetnost v realnostičajna kmeč
- Page 108 and 109: 108Umetnost v realnostiveniji prejk
- Page 110 and 111: 110Umetnost v realnosti❙ 8Skupina
- Page 112 and 113: 112Umetnost v realnostiLaibach je g
- Page 114 and 115: 114Umetnost v realnostisplicitno go
- Page 116 and 117: 116Umetnost v realnostiZDA), kar la
- Page 118 and 119: 118Umetnost v realnostiČe je Laiba
- Page 120 and 121: 120Umetnost v realnostibil čas, ko
- Page 122 and 123: 122Umetnost v realnostinekakšnega
- Page 124 and 125: 124Umetnost v realnosticidate that
- Page 126 and 127: 126Umetnost v realnostiwas ideologi
- Page 129 and 130: Literatura129Alexander, Jeffrey C.
- Page 131: LiteraturaLyotard, Jean- Francois.
- Page 134 and 135:
134Umetnost v realnostiDdadaizem 36
- Page 136:
136Umetnost v realnostiRecki, Birgi
Change language