Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

Elitna množična kulturaKar smo rekli o zakoreninjenosti meščanske kulture v Evropi, je pomembnoza razumevanje strukturiranosti mrež, ki jih pletejo festivali.Očitno je, da so nekateri festivali na vrhu nekakšne hierarhije festivalovin nič ne kaže, da bi svoje privilegirane položaje prepustili drugim mestom.Pravzaprav ne tako številna imena mest, kot so Salzburg, Benetke,Avignon, Dubrovnik, Edinburg, Verona in ne več prav veliko drugih,so s svojimi festivalskimi dogodki tako tesno povezana, da so festivalskidogodki neodmisljivi deli njihovih kulturnih identitet. Če k temu prištejemovelikanski pomen metropol, kot so Pariz, London in New Yorkna kulturnem zemljevidu sveta, se nam ne bi bilo treba truditi z dokazovanjem,da gre za razporeditev glede na center in periferijo, da gre še vednoza zemljevid v projekciji kolonialnega pogleda. Morda bi lahko rekli,da omenjena festivalska mesta, katerih kulturni kapital se kopiči vseod zgodnje renesanse, množice ljubiteljev umetnosti in turistov prepoznavajokot avtentične kraje umetnosti. Če spomnimo na Bourdieujevnamig, se nam lahko izkaže, da ta mesta s svojo renesančno zgodovino,torej s tem, da so se proslavila v predkapitalistični dobi, iluzorično jamčijoza posebno vrednost in domnevno avtentičnost umetniškega sporočila,ki reprezentira presežek nad vsako komercialnostjo. V naši percepcijipa vsak kraj označuje tudi čas. Druga mesta, ki se s svojimi festivali vrisujejona kulturni zemljevid sveta, lahko samo sanjajo o podobnem statusu.To pa ne pomeni, da tudi druga mesta ne bi mogla imeti dovolj vznemirljivihin kakovostnih festivalov na področjih zlasti takih umetnostikot so klasična glasba, opera, balet, gledališče, še zlasti film ipd. Todalahko jim je bolj ali manj jasno, da po vsej verjetnosti nikoli ne bodo moglaprevzeti primata znamenitim renesančnim centrom, vsaj tako dolgone dokler ne propade civilizacija, v kateri se je uzakonila zadevna hierarhija.Lahko pa svoje mesto bolj vidno vrišejo na festivalski zemljevidtako, da pristanejo na delitev dela, in da znova premislijo svoj lastni zgodovinski,družbeni in kulturni kontekst preden ga ponudijo na trgu singularnihkomparativnih prednosti v mednarodnih merilih.Lokalno in globalno v LjubljaniKer naše srečanje poteka v Ljubljani, 6 morda kot tukajšnji domorodeclahko to ilustriram z lokalnimi zgledi. Prav gotovo je veliko podobnihzgledov tudi v drugih deželah, ki jih je od tako imenovanega zahodnegasveta nekoč delila ideološka meja, ponazorjena z zgradbo, ki jev različnih arhitekturah imela ločevalno vlogo, namreč z zidom, v da-6 Dobršen del besedila tega poglavja je bil namreč tudi podlaga predavanju na simpoziju Evropskegazdruženja festivalskih mest »Rencontres«, ki je bilo v Ljubljani konec februarja 2005.81