Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

Elitna množična kulturastopajočih niti občinstva, če o arhitekturni scenografiji niti ne govorimo.Organizirani festivali so torej utemeljeni v tem spontanem festivalu,na katerem se občinstvo na neprisilni način vzgaja za »prave« organiziranefestivale.Trg kulturnih dobrinKultura, kakršna se je izoblikovala v 20. stoletju, je množična kultura, ki se vse bolj izenačuje s formami družbenega sobivanja in komuniciranja.Digitalizacija posebej na področju komunikacij ekspandira inv »dobrem in slabem« dinamizira vsebino teh form. Posameznik je posledičnodoločen s kulturo v svoji telesnosti tako, da se, drugače kot prej,tega zaveda. To zavedanje je povezovalni člen posameznih eksistenc s habitusomv pomenu, ki ga je teoretsko izoblikoval Pierre Bourdieu . Po večdesetletnih in ne še povsem odpravljenih nesporazumih s pojmi elitne(high brow) in množične (low brow) kulture, je postalo vsem jasno, da jekultura sploh samo še množična. S tem imajo težave samo še najbolj zadrtikonservativci in profesionalni elitisti, na katere neizogibno zadenemo,ko razpravljamo o umetnosti bodisi na ulici bodisi na kaki konferenciprofesorjev estetike . Vse bolj maloštevilni zagovorniki mistificiranegapojma »čiste« umetnosti, ki zavračajo vsako povezovanje ekonomije inumetnosti, trga blaga in ponudbe »duhovnih dobrin«, pa vendarle imajosvoje mesto v tem istem kontekstu, ki ga klasificirajo v terminih tradicijein estetiške kanonizacije , ki umetnine izvzema iz družbene realnosti. To ima gotovo tudi ekonomske učinke in pomene. Trg kulturnihdobrin ima seveda svoje posebnosti. Pierre Bourdieu je na podlagi svojihzgodnjih študij kulture ljudstva alžirske Kabilije pokazal na podobnostimed tem posebnim trgom in predkapitalističnim gospodarstvom. 5Ta posebni trg v obdobju razvoja postindustrijskega sistema vse bolj rastein spričo zvišujoče se produktivnosti trga materialnih dobrin, v kateremje proporcionalno zaposlenih vse manj ljudi, med drugim, postajazelo pomemben trg posebno kvalificirane delovne sile. Ekspanzija medijev,ki ji širjenje virtualne realnosti daje dodatni pospešek, je prepletenas širjenjem te, recimo ji postmoderne paradigme kulture. Le-ta sicerutemeljuje spremenjeno vrednotenje produktov umetniških praks, vendarpa nikakor ne zametava dosežkov tradicionalne kulture, ampak jihpovzema, reinterpretira in jih v nepredelanih in predelanih oblikah ponujamnožičnim porabnikom. Tudi najbolj ekstravagantne ali ekscesivneumetniške prakse se v tej kulturi naturalizirajo in sčasoma jih celo ka-5 Glej npr. poglavje »L’economie des biens symboliques« v: Bourdieu , Pierre. Raisons pratiques. Éditions duSeuil, Paris, 1994.79