Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

Elitna množičnakultura 177Spontani festivalŠe enkrat opozarjamo na Benjamina , ki je, kot zdaj vemo, v enem odnajpomembnejših humanističnih besedil 20. stoletja odločilno tematiziralrazumevanje pojma kulture kot množične kulture v obdobju,ki se je začelo z industrijsko revolucijo. Njegov posebni poudarek je izraženv pojmu množice kot matrice, ki na novo določa »celotno tradicionalnorazmerje do umetniških del.« 2 V Benjaminovi izreki – lahkojo beremo skoraj kot aksiom, ki je vpisan v temelje industrijske in s temtudi postindustrijske civilizacije – je vsebovan atribut urbanosti . Če bise spustili v podrobnejšo obravnavo, nam ne bi bilo težko predočiti Benjaminovepozicije v kontekstu zgodovinsko odločilne urbaniziranosti.To pomeni, da njegovo refleksivno pisanje – tudi, ko se nanaša na naravo– izvira iz mestnega družbenega simbolnega prostora. Walter Benjaminurbanosti ni reflektiral samo kot recimo neizbežno eksistencialnodeterminanto, ampak jo je, kot bi danes rekli, primerjal z epistemološkimaparatom, ki pa se hkrati izrazito transformativno vpisuje v poljeestetike . V pravkar omenjenem spisu Umetnina v času, ko jo je mogočetehnično reproducirati se vezanost Benjaminovega pisanja na urbanikontekst pokaže v zelo izrecni obliki:1 Tudi to poglavje je znatno predelano besedilo, ki je bilo najprej objavljeno v reviji Monitor ISH:Štrajn, Darko. Elitna množična kultura . Monitor ISH, 2006, let. 8, št. 1, 151–156.2 Benjamin, Walter. Izbrani spisi. Studia Humanitatis, Ljubljana, 1998, 173. Primerjaj razpravljanje onekaterih vidikih tematike v prvem poglavju te knjige.