Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

74Umetnost v realnostiobliki določene razporeditve agensov in lastnin«. 2 Zato je mestna naselbinaorganizirana kot zgoščeni družbeni prostor, čigar družbenost seizraža kot realno v simbolnem, kar se kaže v mestnih zemljevidih, ki soilustracija inteligibilnosti ter kognitivnosti prostora. Te odnose lahkobolj ali manj sofisticirano opisujemo kot odnose v simbolnem sistemuin pri tem nas mora navduševati materializacija kognitivnega agensa, kipovzroča učinek realnosti mesta kot sistema, kajpak nikoli dopolnjenega,zaključenega, a vendar označenega z množico identitetnih označevalcev.Sistem je vedno mišljen, mišljenja pa se ne da zapreti – celo ne vmeje, ki si jih postavlja samo sebi.Tu nas najprej zanima predvsem pomen pojma prostora, ki je bolj dobeseden,recimo »fizičen«, čeprav je gotovo, da tudi dobesedne pomene– pri čemer gre za povezavo med označencem in označevalcem, ki jo dojemamokot neposredno – zelo težko povsem razločimo od njihovih metaforičnih,metonimičnih, homonimnih in drugih navezav. Prav gotovoje prostor, ki ga oblikuje urbani kontekst hkrati nekaj, kar je inverzno žekonstitutivno sestavina urbanosti . Ta vzajemna določenost s kontekstomprostoru v dobesednem fizičnem pomenu besede daje metaforične in celoalegorične pomene tudi na ravni semantičnega samonanašanja. Prostor,ki je v mestu določen za javnega, je ves opredeljen s komunikacijskimi določili,funkcijami in sporočili. Ulice, trgi, pasaže, parki, mostovi so elementisintakse, ki jo mestni prostor (tako javni kot zasebni) oblikuje vstrukturno formirano naracijo. Tako se znajdemo v še eni neodmisljividimenziji: v času kot najbolj neizbežni sestavini družbenosti, ki se, kotsmo poprej rekli, prevaja v fizični prostor. Govoriti o naraciji v teh povezavahpa pomeni, da se pogovarjamo tudi o dojemanju in razumevanju tenaracije, pogovarjamo se o povratnem učinku, o tem, da se fizični prostorprevaja »nazaj« v družbenega, v njegovo simboliko, ki je mogoča samotako, da temelji na sistemu bolj ali manj izrecnih pravil, logik in gramatik.To pomeni, da se je ob tem povratnem učinku pač treba spomniti na kulturo. V tej povezavi je kultura okvir družbenosti prostora, njegova vsebina,ki jo na najbolj osnovni ravni prostor nasploh šele omogoča.Nekaj se zgodi s pozornostjoKiparstvo ima s svojimi prispevki k tej naraciji lahko velikanske inključne učinke. Mestni prostor, ki ga dojemamo površno na način nezbranerecepcije, ki jo je opredelil Walter Benjamin , še zlasti stalnim prebivalcemmest v njihovi navajenosti na bolj ali manj vsakdanje poti ne2 Bourdieu , Pierre. Méditations pascaliennes. Pariz: Seuil, 1997, 161.