Darko Å trajn, Umetnost v realnosti ... - PedagoÅ¡ki inÅ¡titut

More documents

Recommendations

Info

70<strong>Umetnost</strong> v <strong>realnosti</strong>❙ 5Madison Sqaure, New York,Manhattan.nosti. Diane Keaton v vlogi nekdanje ženepa se, tudi sama obsojena na intelektualnodelo, bavi s pisanjem »romanizacij« gledališkihbesedil. Na koncu te verige je njen začetek:intelektualec obstaja zaradi zgodb, kijih piše, filmov, ki jih snema itd. pravzapravo samem sebi, njegov obstoj, ki ga množičnakultura integrira v ekonomski in političnisistem, je pogojen z njegovo proizvodnjotako, da je proizvod vedno pred proizvajalcem.Sam film Manhattan je bil torej posnetprej kot se je oblikovalo njegovo avtorstvo.Film se prikazuje kot dokaz, da avtorjaniti ni, ampak je šele proizvod svojega lastnegafilma. V tem je očitno nekaj nevzdrženga,tisto nelagodno, o čemer smo govorilina začetku, pa je implikacija temeljnenepotrebnosti inteligence, kajti jasno je, daz nikakršno kombinacijo tržnih učinkov nimogoče utemeljiti ekonomske utemeljeno-
Allenov paradokssti obstoja nečesa, kar obstaja samo tako, da uprizarja svoj obstoj in na tanačin tudi obstaja. 2Tako smo vstopili v polje, v katerem se trudi družboslovec. Ta namrečproizvaja teorije o družbi in v teh teorijah različno uvršča v svojoshematiko tudi inteligenco. Stvari se lahko zdijo enostavne samo, čeprezremo, da je avtor teorije, ki je kamorkoli že uvrstila tudi inteligenco,lahko proizvedel svojo teorijo samo tako, da je obstajal, obstajal pa je lahkosamo tako, da je proizvedel svojo teorijo. Od tod torej rezultat, ki munujno uhaja vsaj en element: sam subjekt teoretske izjave, ki ne more visti sapi izreči, da je družba sestavljena iz same sebe in tistega, ki jo izrečein definira, pa pri tem ne more definirati mesta svojega definiranja, ne dabi se delal kot da samega sebe postavlja za svoj lastni predmet, ki z njimsamim »nima nobene zveze«. Vse to se ne zdi tako neumno, če se s povedanimumestimo v problematiko družbenih razredov. Znani so mnogiposkusi uvrščanja inteligence v razredne sheme, v katerih inteligenca nastopakot npr. tenki vmesni sloj med vladajočim in srednjimi razredi, ališe pogosteje kot poseben segment srednjih slojev, ali glede na svojo funkcijokot hlapčevska elita vladajočega razreda. V vsakem primeru je avtorvsake od možnih razrednih teorij inteligence sam intelektualec. Zato ninič čudnega, če se mu izmika sama njegova lastna pozicija v teoriji razrednedružbe, katere tipologija je potemtakem neizogibno formuliranatako: družba je sestavljena iz vladajočega razreda, razreda proizvajalcevin srednjih razredov, vmes pa je še razred, ki pripada bodisi vladajočemurazredu, bodisi srednjim razredom tako, da ne pripada nobenemuod teh razredov. Toda prav iz položaja tega razreda, ki je razred tako, dani razred, se generirajo teorije razredov. S stališča Woodya Allena je potemtakemjasno, da ni mogoče govoriti o razredih drugače kot tako, dao razredih ne govorimo, torej raje govorimo o samih sebi in tako omogočimorazredom, da določijo našo lastno pozicijo. Na ravni filma je torejviden poseg na področje tiste druge razlike, ki omogoča »govor o«, torejspolne razlike kot polja proizvodnje želje, v okviru katere subjekt naletina samega sebe in se torej rešuje v narcizem kot proizvodni obrazec,ki pa ga je že navrgla množična kultura . Le-ta razvidno določa funkcijointelektualca z njegovo udeležbo v produkciji umetniškega , teoretske-2 Govorimo o tako imenovani humanistični inteligenci. Problematika tehnične inteligence – ne nujnoravno tehnokracije – tukajšnji ni povsem enaka, ker se zdi, da je njena proizvodnja »bolj materialna«,vendar pa pritegnitev tega aspekta opozarja na materialnost proizvodnje tudi v primeru humanističneinteligence, s čimer je možna relacija obeh »materialnosti«, katerih razlika je očitno vstopnji posrednosti učinkovanja v materialni proizvodnji. Pojav digitalizacije ta razmerja povnanji,pokaže na soodvisnost dveh oblik proizvodnje, ki bi ju v pomanjkanju jasnih definicij, esencialisti kodiralikot »duhovno in materialno«.71
Page 1:
DAR KO ŠTR AJNUMETNOSTV REALNOSTIP
Page 6 and 7:
Darko Štrajn, Umetnost v realnosti
Page 8 and 9:
8Umetnost v realnostiIllusio kot na
Page 16 and 17:
16Umetnost v realnostimatičnost, p
Page 18 and 19:
18Umetnost v realnostitja, namreč
Page 20 and 21: 20Umetnost v realnostikonsekvenc, t
Page 22 and 23: 22Umetnost v realnostiknadno. Skrat
Page 24 and 25: 24Umetnost v realnostiZa razliko od
Page 27 and 28: Valovi recepcijeBenjamina 127Zgodov
Page 29 and 30: Valovi recepcije Benjaminazdružuje
Page 31 and 32: Valovi recepcije Benjamina31Preden
Page 33 and 34: Valovi recepcije Benjaminaznati, da
Page 35 and 36: Valovi recepcije BenjaminaNa samem
Page 37: Valovi recepcije Benjaminagnila pot
Page 40 and 41: 40Umetnost v realnostiNekoč je bil
Page 42 and 43: 42Umetnost v realnostiersatz muzej
Page 44 and 45: 44Umetnost v realnostiuživa danes.
Page 46 and 47: 46Umetnost v realnostijo« dekonstr
Page 48 and 49: 48Umetnost v realnostinejšega, rec
Page 50 and 51: 50Umetnost v realnostipodročij na
Page 52 and 53: 52Umetnost v realnostipolje kulture
Page 55: 55Umetnost v realnostiII Urbani amb
Page 58 and 59: 58Umetnost v realnostiljij razlikuj
Page 60 and 61: 60Umetnost v realnostiNajbrž ni tr
Page 62 and 63: 62Umetnost v realnostiavtor ni imel
Page 64 and 65: 64Umetnost v realnostise je vzposta
Page 66 and 67: 66Umetnost v realnostita, ki pouču
Page 68 and 69: 68Umetnost v realnostialca v družb
Page 72 and 73: 72Umetnost v realnostiga in hkrati
Page 74 and 75: 74Umetnost v realnostiobliki določ
Page 77 and 78: Elitna množičnakultura 177Spontan
Page 79 and 80: Elitna množična kulturastopajoči
Page 81 and 82: Elitna množična kulturaKar smo re
Page 83: Elitna množična kulturamive prime
Page 86 and 87: 86Umetnost v realnosti❙ 6J. Goebb
Page 88 and 89: 88Umetnost v realnostivzeta v kultu
Page 91: 91Umetnost v realnostiIII Dogodek?
Page 94 and 95: 94Umetnost v realnosti❙ 7Prizor i
Page 96 and 97: 96Umetnost v realnostidigmo za to r
Page 98 and 99: 98Umetnost v realnostilovito deklar
Page 100 and 101: 100Umetnost v realnostijala posebni
Page 102 and 103: 102Umetnost v realnostitudi še vrs
Page 104 and 105: 104Umetnost v realnostilesa, o njeg
Page 106 and 107: 106Umetnost v realnostičajna kmeč
Page 108 and 109: 108Umetnost v realnostiveniji prejk
Page 110 and 111: 110Umetnost v realnosti❙ 8Skupina
Page 112 and 113: 112Umetnost v realnostiLaibach je g
Page 114 and 115: 114Umetnost v realnostisplicitno go
Page 116 and 117: 116Umetnost v realnostiZDA), kar la
Page 118 and 119: 118Umetnost v realnostiČe je Laiba
Page 120 and 121:
120Umetnost v realnostibil čas, ko
Page 122 and 123:
122Umetnost v realnostinekakšnega
Page 124 and 125:
124Umetnost v realnosticidate that
Page 126 and 127:
126Umetnost v realnostiwas ideologi
Page 129 and 130:
Literatura129Alexander, Jeffrey C.
Page 131:
LiteraturaLyotard, Jean- Francois.
Page 134 and 135:
134Umetnost v realnostiDdadaizem 36
Page 136:
136Umetnost v realnostiRecki, Birgi
show all

Darko Å trajn, Umetnost v realnosti ... - PedagoÅ¡ki inÅ¡titut

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?