Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

68Umetnost v realnostialca v družbi se namreč vedno izmakne kriterijem določitve, v katerise izrekajo kontroverzni diskurzi opredelitev te problematike. Navsezadnjeje na to problematiko pomenljivo opozoril tudi ideolog jugoslovanskeZveze komunistov Edvard Kardelj , 1 ki je proti koncu sedemdesetihlet 20. stoletja ugotovil, da v moderni družbi inteligenca izgublja svojeprivilegije, da je torej vključena v proizvodni proces in tako vse bolj izenačevanaz vsemi delavci v produkciji. Če nekoliko odmislimo političnointenco Kardeljevega razmišljanja v času, ko je partija pridobila nekajnovih izkušenj v vrsti sporov z levičarsko in nacionalistično inteligenco,ni mogoče zanikati njegove anticipacije spremenjenega položajainteligence v postindustrijskih družbenih mrežah. Vendar pa je trebapripomniti, da se šele s tem problem intelektualca v družbi zaplete,kajti če nič drugega, ima veliko posledic za teorijo prav vprašanje produktovinteligence. Seveda nam ta izhodiščna zastavitev zarisuje mnogoširši okvir kompleksa vprašanj, kakor ga nameravamo zares pregledati.Niti mi niti Woody Allen ne ponujamo rešitve, marveč samo skušamonakazati mehanizem, ki reproducira nerešljivost vprašanja v verjetnovsakem novem poskusu razreševanja, lahko bi rekli v nekakšnemnietzschejevskem nenehnem vračanju istega problema v spremenjenihrazmerjih. Woody Allen namreč izdela svojo filmsko inscenacijo problemavzdolž osi, ki se naivnemu filmskemu kritiku lahko zdi določljivav terminih, vsebovanih v znanih instrumentarijih ideologiziranega diskurza:namreč v terminih, ki film opredelijo predvsem kot avtobiografijo,pri čemer se teh opredelitev oprimejo kot tistega najbolj konkretnegav filmu. V takem diskurzu se zdi, da se rešimo vsakršnega problema,a vseeno preostane presežek nelagodnosti.Množična kultura kot okvir paradoksnosti intelektualne(re)produkcijeTreba je videti, da avtobiografski moment tega filma ni razrešitevnerazrešenega problema, ki ga film izvaja s točke subjekta. Avtobiografijaje namreč v kontekstu Allenove zastavitve samo zaris polja, saj filmni zgodba o intelektualcu v katerikoli družbi, ampak o intelektualcu vmnožični kulturi . Posebnost okolja New Yorka še bolj poudari ta vidikfilma. Nadalje je treba pristaviti, da gre za problem, ki ni ločen od splošneproblematike intelektualca v družbi, še manj pa je sam Allen, ki jevse preveč inteligenten filmski avtor, da bi si kaj takega dovolil, nevtralenv odnosu do te splošne problematike. Prikaz problematike intelek-1 Kardelj , Edvard. Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Ljubljana: Komunist,1977.