Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

Allenov paradoks67Nerešljivi problem intelektualcaTo poglavje ni filmska kritika, kar pomeni, da nam ne gre samo zaopredelitev filma, ki ga bomo obravnavali; še manj gre za poskusrešitve vseh aporij zanimive teme filma. Manhattan (1979) Woodya Allenaje namreč film, ki zariše polje problematike intelektualne produkcije,in sicer predvsem kot polje nerešljivega problema ali drugače povedano:film artikulira nekaj nelagodnega. Govorimo o nelagodnosti, kije šele posredno dana v različnih eksistencialijah, in ki je v jedru »racionalnegaproblema« ali natančneje: v vsakem poskusu artikulacije opredelitveproblema. Problem(atika), za katero nas Allenov film zainteresira,se kot določitev polja najpregledneje odpre v vseskozi reševanem– in doslej nerešenem – vprašanju o položaju in mestu intelektualca vdružbi. Allenov film bomo skušali razumeti kot donesek k razumevanju»nerešljivosti« te teme. Očitno je ta začetna raven, ki smo jo vpeljalizaradi vstopa v zastavljeno problematiko, profilirana kot nekakšna sociološkaproblematika. Kakor se nam še izkaže, pa vidimo, da je ravno vformi sociološke problematike vprašanje o intelektualcu v družbi vednoznova falsificirano, kar praktično pomeni, da je vselej nezadostno in nezadovoljivorešeno. Kljub tako plodnim intervencijam, kakršni sta bili,denimo, Fichtejeva ob revolucionarni zori 19. stoletja in Gramscijeva vzgodovinskem mraku fašizma , se to vprašanje postavlja vedno na novo.Poskusi formuliranja rešitev v polju različnih teorij razredov, vključnoz marksističnimi koncepcijami razrednega boja, se ne odrežejo iz aporijskestrukture same zastavljenosti problema. Problematika intelektu-