Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

Intelektualni habitus v mestumacij urbanosti, ki imajo strukturne učinke na ravni habitusov mestnihprebivalcev, različne migracije, pri čemer zlasti premiki iz centrov velemestv periferijo in nekateri tudi nasprotni tokovi niso enostavno razložljivisamo z ekonomskimi vidiki. Stephen Lawton v zvezi s tem omenja»ljubezensko-sovražno« (love-hate) razmerje predmestnih prebivalcevz mestnim središčem, ki je »priljubljeno kot mesto dela ali igre, a osovraženokot mesto prebivanja«. 14 Migracijski tokovi iz periferije v mestaniso samo lokalni. V globalnem kontekstu pravzaprav lociranost periferijein mesta ni več vezana na »nacionalno« ali kulturno homogenein, kot bi nemara rekli z nacionalisti in rasisti, »kompatibilne« prostore.To velikansko problematiko tu samo mimogrede omenjamo, jasno pa je,da se ne menjajo samo podobe mest, načini življenja v njih, ampak nastajajopovsem novi profili urbanosti, o čemer je več kot dovolj literature inštudij. Ti profili se seveda med seboj razlikujejo predvsem glede na zgodovino,kulturo in prostore, v katerih se tvorijo urbane koncentracije.V tem kontekstu se torej spreminja tudi intelektualni habitus v mestu.Gotovo je, da se tako v industrijskih mestih 19. stoletja kot v tehniziranihmetropolah 21. stoletja, intelektualni habitus povezuje z vrstopoklicev, čeprav spričo množične kulture učinkuje na formiranje individualnihdrž, odnosov, razmerij in delovanj preko vrste različnih distinkcijmed urbanimi ljudmi. V filmu Manhattan (1979) Woodyja Allena senam skozi filmsko pripoved o judovskih intelektualcih New Yorka, prikažeprofiliranost intelektualne eksistence, ki je ujeta v sheme množičnekulture . Pri tem – kakor sem ugotovil v članku o tem filmu že takrat, koso ga pri nas predvajali 15 – gre za svojevrsten paradoks intelektualne eksistence,ki se reproducira v vrsti aktov v notranjih razmerjih v intelektualnidružbeni skupini. Daleč od podobe spontanih »pohajkovalcev« izčasov industrijske urbanosti so Allenovi umetniki, medijski delavci, kritiki,univerzitetni učitelji ipd. ujeti v frustrirajočo kompulzivno delavnost.Le-ta sestoji iz takšnih početij kot so enkrat dramatizacija romana,drugič »romanifikacija« drame ali filma ali tretjič polemike med kritiki.Namesto na prvi pogled nezaposlenega pohajkovalca, zdaj intelektualnihabitus v mestu označuje frustrirani deloholik. V širšem krogu tahabitus zadeva množico, recimo temu tako, intelektualnega proletaria-14 Lawton , Stephen, B. Urban Economics and Financial Factors Affecting Education. V: Hunter, R.C., Brown, F. (ur.) Challenges of Urban Education and Efficacy of School Reform. Amsterdam, Boston,London: Elsevier Science, 2003, 101–120, 117–118.15 Štrajn, Darko. Allenov paradoks , v: Problemi Razprave 1981, let. 19, 1981, št. 6–8, 286–288. Ta članek,na katerega me je napotil spomin, spodbujen z razmislekom o urbanosti , je reproduciran in nebistvenoposodobljen v naslednjem poglavju. Pri tem je igralo vlogo tudi to, da je z manjšimi težavamibesedilo bilo mogoče prekopirati iz digitaliziranega arhiva na: www.dlib.si.65