Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

64Umetnost v realnostise je vzpostavil. Diskontinuirana in natrgana narativna linija opredeljujeformo, ki uokviri tak prostor, ki pa ne bi bil razpoznaven brez indeksovkonkretne razpoznavnosti. Za to konkretnost poskrbijo prizorišča mestaLjubljana, ki se v tem filmu nemara prvič umesti v koordinate urbanostiv takratnem modernistčnem pomenu besede.Refleksivnost v postmoderni urbanostiČe so nakazani vzorci intelektualnega profila industrijske urbanostioznačeni s podobo in prispodobo fl a n e u r j a , pa se v postindustrijskemmestu sestava atributov intelektualnosti transformira, na kar je meddrugimi, recimo z bolj materialnimi faktorji, vplivala »rast« refleksivnosti,ki jo sistemi urbanosti vključujejo v samo možnost svojega delovanja.»Refleksivnost je prvorojenka razsvetljencev. Toda njena ekspanzijaje predvsem povezana tako s pomnoževanjem velikega števila kulturnihindustrij in različnih družbenih organizacij kot z zakonito rastjo kulturneravni kot posledice množičnosti šolanja. Ta ekspanzija pa ima dvojniobraz«. 13 Dvojni obraz kaže na eni strani optimistični in pesimističniizraz na drugi strani. Martuccelli vidi optimistično inačico pri Giddensu, pesimistično pri Foucaultu . Po optimistični, torej Giddensovi inačicirefleksivnosti, ki je utemeljena v pozitivni koncepciji znanosti, preko katereje mogoč dostop do univerzalnosti v kontekstu racionalne kulture ,se, poenostavljeno povedano, uresničuje individualna svoboda. Foucaultova»pesimistična« koncepcija temelji na njegovem videnju vloge oblastipri proizvodnji subjekta, pri čemer seveda znanosti ne igrajo tako pozitivnevloge kot pri Giddensu. Gotovo se v tej nakazani dilemi v zvezirefleksivnostjo odpira široka paleta različnih konceptov, uvidov in presoj,toda nas tu zanima predvsem to, o čemer v osnovi ni dvoma, da kakorkoliže opredeljeno refleksivnost kaže prišteti k urbanemu intelektualnemuhabitusu .Če intelektualni habitus industrijske kulture , kakor smo ga ilustrativnoskušali nakazati tudi s sklicevanjem na dva reprezentativna primerafilmov, zajema komponenti spontanosti in osvobojenosti, ki ju ponazarjafigura pohajkovalca – ta pa se po Benjaminu ne zaveda, da je v položajublaga – se zdaj moramo vprašati, kaj se pravzaprav zgodi z intelektualnimhabitusom v spremenjenem mestu. Ni dvoma, da se v času podrugi svetovni vojni na ekonomsko, sociološko in kulturološko ugotovljivihravneh značaj urbanosti bistveno spreminja glede na podedovanozgodovinsko industrijsko urbanost. Na splošno so podlaga transfor-13 Martuccelli , Danilo. Grammaires de l’individu. Paris: Gallimard, 2002, 511.