Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

62Umetnost v realnostiavtor ni imel dovolj časa in drugih primernih pogojev za zaokroženjeali dokončanje svojega pisanja, pojasnil izhodišča za razumevanje kulture, kakršno proizvaja industrijski kontekst. Hkrati bi Benjaminu težkopripisali, da urbanost kakorkoli idealizira ali pa, da jo, spričo jemanjaBaudelairove poezije kot slovarja čitanja mesta (city reading), cenzurirav nekaterih njenih ne ravno estetskih vidikih. Ravno nasprotno: izhajajočiz Benjamina se že izhodiščno strinjamo o inherentni relaciji urbanostiin intelektualnega habitusa vsaj od začetkov dobe, ki jo označujetermin modernizma, ki se deloma lahko ujema s sociološko opredelitvijoindustrijske družbe. Zakaj sta urbanost in intelektualnost zelo povezanivse od začetkov refleksivnosti kot dejavnika v skupnosti, ki samosebe pomenljivo poimenuje »človeška«? Refleksivnost ni kar tako nekikoncept, saj označuje ekspanzijo industrijskega sveta, družbene organizacije,ki posameznika izvzema iz tradicije, med drugim tudi tako, da gaizobražuje in ga »kultivira«. Gotovo je v Benjaminovem diskurzu vsebovanonekaj, kar ga je naredilo za predmet velikega zanimanja šele dolgopo tem, ko je bil zapisan in skoraj 30 let po avtorjevi prezgodnji smrti.Ta »nekaj« pa je ravno predmetu refleksije zelo približani refleksivnimoment, v katerem je intelektualnost vidna kot dejavnik samega pojmaprostora v mestu. Seveda je že pri Benjaminu jasno, da gre glede intelektualnegahabitusa – ne glede na to, da o njem v njegovem času nisogovorili s tem izrazom – za vzajemno razmerje, iz katerega vznikne individua,ki jo najdemo na mestu, kjer bi si želeli misliti subjekta. Benjaminje seveda zaslutil, da se nam ta želja ne more izpolniti. Skrajnejšo inačicote subjektivnosti Benjamin najde v podobi fl â n e u r j a , pohajkovalca, ki jev »množici prepuščen usodi«. 10Illusio kot način »biti v svetu«V filmski zgodovini bi težko našli estetsko popolnejši odsev tega,kar skušamo povedati in deloma interpretirati skupaj z Benjaminom ,kot v Truffautovemu film Jules in Jim (1962) z nepozabno Jeanne Moreauv vlogi Catherine – femme fatale v ljubezenskem trikotniku. OskarWerner in Henri Serre pa sta odigrala vlogi prijateljev, ki ju deli nacionalnostin paradoksno združuje ljubezen do iste ženske. Film je pravzapravpogled z vrhunca modernizma na čas pred in po prvi svetovni vojni.Že sam roman Henrija-Pierra Rochéja je posebnost v zgodovini in v moderniliterarni zgodovini. Ob izidu tega prvega od dveh avtobiografskomotiviranih romanov je bil avtor star 74 let, sicer pa je bil v mlajših letihnovinar in vidna figura v dadaističnem gibanju. Že literarna predlo-10 Benjamin , Walter. Izbrani spisi. Ljubljana: Studia humanitatis, 1998, 199.