Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

60Umetnost v realnostiNajbrž ni treba posebej poudarjati, da iz tega sledijo posledice na empiričniravni, torej tudi na ravni individualnega. »Govoriti o habitusu, toje postaviti, da je individualno in celo osebno, subjektivno družbeno, kolektivno.Habitus je socializirana subjektivnost«. 5 Kot pravi Andrea Allard, je »vrsta piscev uporabila Bourdieujeva pojma habitusa in dispozicijezato, da bi raziskali kako bi lahko analizirali spol, ‚raso‘ in razred gledena socialni in kulturni kapital.« 6 Avtorica v tem članku nadalje pokažena to, kar implicitno trdimo tudi mi v našem besedilu, da namreč, različniavtorji jemljejo in za svoje namene uporabljajo Bourdieujeve različneopredelitve habitusa iz različnih obdobij, kar kajpak ustvarja precej nesporazumov.Kljub vsemu temu pa morda lahko zatrdimo, da se v kvalificiranemrazpravljanju vendar nasploh dobro razumemo glede teoretsketeže pojma kakor tudi glede njegovega analitičnega in kritičnega naboja,ko gre za dešifriranje razmerij in odnosov v polju družbene realnosti .Habitus kot pojem jasno funkcionira v kontekstu vrste drugih konceptov,med katerimi najdemo še vrsto že omenjenih specifično Bourdieujevihpojmov. Za našo rabo v tem besedilu je seveda ključen pojemdružbenega prostora (espace social), ki je definiran z »vzajemnim izključevanjemali z razločevanjem različnih položajev, ki ga konstituirajo«. 7Družbeni prostor se »na bolj ali manj deformiran način prevaja v fizičniprostor, v obliki določene razporeditve dejavnikov in lastnin«. 8 Takose zdaj lahko znajdemo v mestu, ki je zgoščeni družbeni prostor, čigardružbenost se izraža »realno in simbolno«, čemur pritrjujejo odnosimed mestnimi četrtmi, ulicami, predmestji.Benjamin in refleksivnost kot dejavnik urbanostiKot lahko sklenemo glede na poglavitni pomen pojma habitusa , jerefleksivno razumevanje ujeto v koordinate spomina v razmerju s historičnimdispozitivom. Kot smo namignili že v uvodnem razdelku tegapoglavja, to lepo vidimo v Benjaminovih poskusih premisleka urbanega :»Pariz stoji nad sistemom votlin, hrup metroja in zgornje bobnenje železnicev vsakem omnibusu, v vsakem tovornem vozilu zbujata dolgotrajniodmev. In ta veliki tehnični sistem ulic in cevi se križa s starodavnimi5 Bourdieu , Pierre. Réponses. Paris : Seuil,1992, 101.6 Allard, Andrea C. Capitalizing on Bourdieu. V: Theory and Research in Education, volume 3, number1. 2005, 63–79, 66.7 Bourdieu , Pierre. Méditations pascaliennes. Pariz: Seuil, 1997, 161.8 Ibid., 162.