Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

58Umetnost v realnostiljij razlikuje ne samo po neposredno vidnih zunanjih lastnostih, kakršneso velikost naselij, poglavitne dejavnosti, ki v teh naseljih potekajoipd., ampak tudi po tem kako te razlike dojemajo na obeh straneh razlikovanosti.Ta dojemanja, videnja, percepcije , ki vstopajo v vsakdanjogovorico, imajo učinke: tako so, denimo, različne idealizacije vaške idileali »bližine naravi« nekakšna operativna ideologija sodobnega trendaprehajanja urbanih prebivalcev v prenovljene hiše v vaseh, v katere papo navadi prinesejo naprave, ki jih obkrožajo v urbanem okolju. Sevedavemo, da se dogaja še močnejše in »usodnejše« nasprotno prehajanje,namreč iz ruralnega v urbano, pri čemer gre tako za označevalce ruralnostiv arhitekturnih (v eksterierju in še bolj v interierju) kot v mentalnihshemah. Kajpak so praviloma to sheme, ki jih proizvede prav samta prenos in so, prej kot karkoli »avtentično« ruralnega, predvsem nekajvulgarizirano urbanega. Kot take se te sheme vpisujejo tudi v intelektualnedrže, ki podpirajo kulturno in politično konservativne usmeritvev ustanovah izobraževanja, kulture in seveda predvsem političnegasistema.Razumevanje urbanega intelektualnega habitusa se neizogibno lahkoizreče samo refleksivno, nujno je ujeto v koordinate spomina v razmerjus historičnim dispozitivom in je, če naj ne povemo takoj vsega naenkrat,po Martucellju 2 izrekljivo v gramatikah posameznika. Vse to sekaže v Benjaminovih poskusih premisleka urbanega tako v za silo urejenimaesejema o Baudelairu kot tudi v zbrkljanih in verjetno za vedno semiotičnoodprtih Pasažah. Če to gledišče razvijemo, se nam lahko odprerazumevanje intelektualnega habitusa, vidnega tudi skozi objektive kamerFrancoisa Truffauta , Woodyja Allena in Boštjana Hladnika .Bourdieujev pojem habitusaČe naj torej govorimo o intelektualnem habitusu , se najprej lotimoprecej zahtevne naloge prikazati pojem habitusa. Kolikor gre za habituskot teoretski pojem, je jasno, da govorimo o pojmu, ki ga je razvil PierreBourdieu , kar je danes znano in nepreštevnokrat ponovljeno v humanističnihin družboslovnih konverzacijah, v člankih, v poljudnih zapisihin seveda tudi v takih virih informacij, kakršna je Wikipedia. Razmeromaširoko ukvarjanje s tem pojmom bodisi v neposrednih interpretacijahBourdieuja bodisi v aplikacijah njegovih pojmov na različnih področjih,kaže na produktivnost Bourdieujevih izvirnih formulacij tegapojma. O definicijah habitusa pri Bourdieuju namreč ni mogoče govo-2 Martuccelli , Danilo. Grammaires de l’individu. Pariz: Gallimard. 2002.