Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

Intelektualnihabitus v mestu57Refleksivnost in urbanostIntelektualnost ni in ne more biti samo lastnost intelektualcev, vendarpa je seveda kot atribut vezana na obstoj posebnega statusa posameznikov,ki ga večinoma ne razumemo kot poklic, četudi je veliko poklicevpovezanih z intelektualnim delom. Ne da bi se pretirano spuščaliv slovarske opredelitve, ki večinoma napotujejo na področji humanistikein umetnosti , kjer je intelektualnost tradicionalno uokvirjena, in neda bi si dovolili zavesti se brezplodnim verbalnim natezanjem o tem, daintelektualnost sodi tudi k uporabi razuma v naravoslovnih znanostihin tehniki in še tudi, ne da bi se poglabljali v zgodovino intelektualnosti,končno povejmo, da je za temeljno razumevanje intelektualnosti odločilnaurbanost . Mesto je v vseh svojih pojavnih oblikah od grškega polisado globaliziranih metropol in generičnih mest tretjega sveta, kot jihje poimenoval Koolhaas , 1 povsem jasno mogoče opredeliti z Bourdieujevimkonceptom družbenega prostora; mesto je specifični prostor, ki gadružbenost najbolj definira in se v njem materializira tako, da se pravzapravizkaže učinkovanje simbolnega v realnem, ki je označeno z arhitekturo,z institucijami urbanosti, prometom in dejavnimi manifestacijamikulture , da seveda o politiki niti ne govorimo. Hkrati pa so mesta realniali kar materialni korelati tega, kar s konstrukcijo družbenosti sploh danesoznačujemo, in to v kondenzirani obliki. Mesto se od ruralnih oko-1 Koolhaas , Rem. Generično mesto. V: Mestomorfoze. Ljubljana: Založba /*cf.: Sorosov center za sodobneumetnosti , 1999, 5–32.