Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

52Umetnost v realnostipolje kulture občinstvu in drugič ga zožujejo na nekaj mistificiranih kanonskihoznačevalcev česarkoli že, kar pač prikazujejo. Vsekakor te institucijeniso več (če so sploh kdaj bile) »nevtralna« mesta razstavljanjaumetniških objektov, ampak so, kot bi rekla zgoraj omenjena Mieke Bal,»dejavniki izpostavljanj«, ne toliko umetnikov in njihovih del kot takih,temveč izpostavljanj konceptualiziranega pogleda na umetnost kotkulturno blago. Umetniki zunaj teh ustanov so skoraj izumrli, kar nadrugi ravni enako velja tudi za znanstvene raziskovalce (to izvrstno ekspliciraLyotard v Postmodernem stanju), ne glede na to ali delujejo v naravoslovju,ki je – vprašanje če je to utemeljeno – dojeto kot bolj kolektivnoraziskovalno področje ali delujejo na področju družbenih ved inhumanistike, ki konstitutivno – spet vprašanje koliko utemeljeno – veljaza bolj individualističnega. Prostor zunaj institucij se v industrijski inpostindustrijski družbi kot družbeni prostor, torej kot prostor spremenjenerealnosti, odpre samo v redkih obdobjih revolucionarnih prelomov,ki prekinjajo daljša obdobja splošnega konformizma, poimenovanegaporabništvo ali potrošništvo. V pogledu tega tako institucionaliziranegasveta kultura pravzaprav je realnost. Seveda poznamo precej sofisticiranihin kritičnih refleksij te kulture kot, denimo, Jamesonovo teorijoreifikacije ali razlagajoče poskuse številnih avtorjev, ki se opirajo naBaudrillardov pojem simulakra. Te refleksije nam omogočajo soočenjes kompleksnostmi družbene realnosti, ki je prenasičena s pomnoženimipodobami in vsemi vrstami drugih sporočil. Vse to se dogaja v obsegu,ki je dojet kot »globalen«. Še nikoli doslej ni bila mednarodna menjavablaga tako »kulturalizirana«. To ne vključuje samo materialnihdobrin, ampak tudi tako imenovano »duhovno« blago v širokem razponu.Freudovsko nezavedno ni bilo nikoli poprej tako »obrnjeno navzven«.Babilon 21. stoletja je globalno prizorišče, kjer nastopa brezmejnapluralnost. Kar je zaznano v številnih besedilih na področju analizekulture kot kolonialni pogled, je vse bolj dislocirano, čeprav je daleč odtega, da bi bilo izbrisano. A neizbežno se pluralnost uveljavlja tako, da jereducirana v svojem razponu. Abstrakcije in skupni imenovalci jo absorbirajos tem, ko so posamezne reprezentacije selekcionirane in deselekcionirane,glede na samoproizvajajoče se pravilo »prepoznavnosti«. Še vednopa lahko vidimo, da globalni trg živi od menjave, ki zajema vse odjedi in pijač do izobraževalnih uslug. Vzdržuje ga »prosto prelivanje kapitala«,ki pa v vse globlji krizi globalne ekonomije postaja problematično.Označevalni elementi v tej globalni menjavi so prav različne identitete,kar lahko ilustriramo z brezmejnim številom kulturnih artiklov kot