Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

Umetnost brez meja?gmatične in hermetične, je prispeval specifičen pogled na urbano subjektivnostin še zlasti na realnost, ki jo je taka subjektivnost nenamerno proizvajala.Po filmu Povečava (Blow up – 1966), posnetem na podlagi povestiJulia Cortázarja , je Antonioni postal zelo transparenten, kajti zaznanorealnost je identificiral kot tisto, ki je povsem enaka oni, ki jo –v danem primeru – proizvede aparatura reprezentacije v obeh možnihsmislih (kot kamera in kot družbeno polje pomenov). Ob tem je pomenljivodejstvo, da je vsaj v Evropi Antonionijeve filme sprejelo dokaj širokoobčinstvo. Istočasno so šestdeseta leta prinesla množično participacijourbane mladine v komunikaciji pomnoženih pomenov. Osrednji motivoblikovalke Mary Quant je bil » /.../ raztegniti pomen mode onkrajklasičnih krojev visoke mode za premožne«. 21 »Navadni ljudje« so izrazilisvoje odgovore na vprašanje o njihovi identiteti s svojimi lastnimi telesitako, da so »animirali« kreacije Mary Quant in drugih kreatorjev zlondonske ulice Carnaby. Od takrat so modni kreatorji postali podobnitemu, kar so filozofi prenehali biti: neke vrste preroki družbene realnosti,ki jo sociologa Bourdieu in Giddens definirata kot refleksivno družbo.Treba je na tanko prisluhniti temu, kar imajo povedati ljudje kot soKarl Lagerfeld , Viviane Westwood in Jean-Paul Gaultier in temu, kakonjihovi opisi šivanja oblek ter razlage tega, kaj predstavljajo njihove kreacije,korespondirajo z atributi konstitutivno nestabilne realnosti, v kateri(medijsko) prenesena informacija preneha biti »samo« informacija in»postane eno od dejstev, ki sestavljajo naše okolje«. 22V nasprotju s tiskanimi materiali prejšnjih stoletij reprezentacijeglobalne kulture zarisujejo razširjeno vizualno področje, kjer še zlastiodločilno gibljive podobe determinirajo razpon različnih modusovpercepcije , ki je tudi v najbolj pasivni obliki nehote aktivna, vključuje»spontano« branje, dekodiranje, razbiranje, identificiranje, ipd. Tudiobramba pred kompleksnostjo pomenov, s katero subjekta oskrbi ideologija, ki je lahko religiozna, politična in vsakdanja (ali vse to hkrati)subjekta ne zaščiti pred sugestijo realnosti , ki jo vsebuje samo razmerjepercepcije. Današnji mediji, seveda skupaj z digitalnimi interaktivnimimediji, predstavljajo in proizvajajo spremenjeno in spreminjajočo serealnost, ki jo zaznamuje ekspanzija kulture, poganjane z močno umetniškoproizvodnjo. Muzeji in galerije, med drugimi »tradicionalnimi«ustanovami, se spreminjajo v laboratorije kontinuirane proizvodnje variacijpomenov, interpretacij in ideoloških interpelacij. Včasih širijo vidno21 Bernard, Barbara . Fashion in the 60 s . London, New York: Academy Editions, St. Martin’s Press, 1978,8.22 Lyotard , Jean-François. Sublimno in avantgarda. V: M’ars št. 4, 1991, 26–32, 3151