09.07.2015 Views

Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

<strong>Umetnost</strong> brez meja?vira iz okolja ruske socialne demokracije, kar sta poudarila tudi Laclauin Mouffe : »/.../ postalo je nujno opredeliti novi tip razmerja med delavskimrazredom in tujimi nalogami, ki jih je moral prevzeti v danem trenutku.To nenavadno razmerje so poimenovali ‚hegemonija‘«. 16 Gramscijevepremestitve, ki vključujejo koncept »materialnosti ideologije «,kar nas oddaljuje od »stare distinkcije baza/nadgradnja«, končno pripeljejoh konceptu »političnih subjektov«. Za Gramscija to » /…/niso– strogo vzeto – razredi, ampak kompleksne ‚kolektivne volje‘; podobno,ideološki elementi, ki jih artikulira hegemonski razred nimajo nujnorazredne pripadnosti«. 17 Tu se ne moremo na dolgo in široko posvečatidokazovanju tega sklepa še posebej zato, ker govorimo o označevalcihz raznorodnih področij kulture in umetnosti . V vsem povojnem obdobju,ko je bil zahodni svet družbeni prostor velikih dosežkov, frivolnostiin simbolnih prevratov v umetnostih, hkrati pa tudi prostor za fascinantnirazcvet popularne kulture, smo imeli opravka s hegemoničnimitežnjami spričo vsiljujočega se vpliva ideološke politične razlike med»dvema svetovoma«. Vladavina »ideologije« pa je bila vseeno površna,saj kar zadeva kulturo in vsaj del družbenih ved. Značilnosti omenjenegagramscijevskega pomena termina hegemonije so bile zaznavne v pogledihna kulturo in umetnost ravno v tem obdobju. S te perspektive selahko povsem strinjamo z naslednjimi ugotovitvami:Ker je bila višja zahodna kultura nasploh produkt predtehnološke ere, se komajkaj lahko čudimo temu, da se tisti, ki skušajo podpirati eno, znajdejo vpoložaju zastopanja druge. Namreč, od Mathewa Arnolda do F. R. Leavisaod Raymonda Williamsa do Richarda Hoggarta , od Theodorja Roszaka doCharlesa Reicha se soočamo z možmi, katerih privrženost kulturnim vrednotamse zdi neizbežno spojena z nostalgičnim ozirom na organsko skupnost,katere delo in kultura sta dva aspekta enotnega življenja. In ker so bilitako levi kot desni kritiki tako izneverjeni v svojem prepričanju, da bo krajšidelovni teden ključ k novi in polnejši eksistenci, se je desnica obrnila v preteklost,pri tem pa je pogosto zanemarila družbeno ceno predtehnološke kulture,levica pa se je usmerila k neki oddaljeni prihodnosti, v kateri se bodotrenutne omejitve umaknile polno uveljavljeni brezrazredni kulturi, ki je nevodijo racionalistične ozkosti. 18Taki vpogledi so se kopičili v sedemdesetih letih, še posebej po zamrtjuhrupnih političnih aktivnosti, ki so se dotaknile vseh umetniških16 Ibid., 50.17 Gramsci , Antonio. Izbrana dela. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1974, 67.18 Bigsby , C. W. E. The Politics of Popular Culture. V: Approaches to Popular Culture (ur. C. W. E. Bigsby).London: Edward Arnold, 1976, 16.49

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!