Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

48Umetnost v realnostinejšega, recimo do Chaplina . Napredni odnos pri tem označuje zadovoljstvoob gledanju in doživljanju, ki prehaja neposredno in pristno v povezavo s stališčemstrokovnega ocenjevalca. 12Semantično polje, ki ga zariše pojem »družbenega pomena«, je velikanskopodročje, ki ga, če se izrazimo nekoliko klišejsko, pač ni lahkoopisati. Mesto sorazmerno splošne pismenosti v Benjaminovih časihje danes zasedla sorazmerno visoka splošna izobraženost, ne glede na toali je ta izobraženost formalna ali neformalna. Estetske oblike so postaleatributi vsakdanjega življenja. Čeprav je razpravljanje o problemih formeestetskih objektov (vključno s produkti »tehnoloških« umetnosti ) lahkoše vedno elitna naloga estetske teorije, pa tudi ni dvoma, da se estetskaprodukcija vmešava v reprodukcijo družbe na veliko bolj odločilen načinkot si je nekoč sploh kdo lahko predstavljal. Pojem »visoke umetnosti«je potemtakem izgubil svoj polni pomen; postal je predvsem izraz določeneganazora, ki se ne nanaša toliko na umetnost kot se nanaša na družbo.S tem, ko model konkurenčne ekonomije na bogatem Zahodu (kizdaj v kulturnem pogledu vključuje tudi večino nekdanjega socialističnegasveta) še naprej (re)producira razredne razlike, množična kulturasimbolnim represijam in ekspresijam teh razlik dodeljuje pomen socialneigre ali, kot bi rekli z Davidom Chaneyjem , 13 pomen »javne drame«.Umetnost in vprašanje hegemonijeNi evidence o tem, da bi se Benjamin in Gramsci pomembneje zavedalaobstoja drug drugega, kljub temu pa ni težko razbrati nekaterih podobnihteoretičnih in političnih motivov v njunih spisih. Gramsci v svojihQuaderni del carcere piše, da »stari intelektualni in moralni voditeljidružbe čutijo«, da so njihove »‘pridige‘ samo še ‚pridige‘, torej nekaj, karni povezano s stvarnostjo«, ker se »posebna oblika civilizacije, kulture ,morale, ki so jo predstavljali, razkraja«. 14 Take opazke bi zlahka primerjaliz Benjaminovo kritiko Duhamela in njegovih pogledov na film kotna »zabavo za neizobražene«. Kar pa je Gramsci dodal k temu neizrecnemudialogu, je bil specifični pojem hegemonije , ki je v njegovem delupridobil kar kompleksen pomen. V osnovi pa njegova raba pojma delujekot artikulacija »fundamentalnih premestitev«. 15 Pomen pojma iz-12 Benjamin , Walter. Izbrani spisi. Studia Humanitatis:Ljubljana, 1998, 167.13 Chaney , David. Fictions of Collective Life (Public drama in late modern culture). London, New York:Routledge, 1993.14 Gramsci , Antonio. Izbrana dela. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1974, 255.15 Laclau , Ernesto; Mouffe , Chantal. Hegemony and Socialist Strateg y / Towards a Radical Democratic Politics.London: Verso, 1985, 67.