Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

46Umetnost v realnostijo« dekonstrukcije. Čeprav Benjamin pravzaprav ni nikoli (ne v tem esejuin kvečjemu morda komaj približno v drugih spisih) problemov reprodukcijeumetnin dvignil na tisto raven abstrakcije, na kateri bi se ti problemiformulirali v terminih razmerja subjekt/objekt, pa je zelo vidno,da so njegova opažanja zlomila »binarizem« tradicionalne estetike. Benjaminovesej je prav tako eden prvih izmed tistih tekstov, ki so uveljavilinov produktivni pristop k zvrsti interdisciplinarne teorije v humanistikiin družboslovju, saj je svoje ključne koncepte izpeljal iz fenomena,ki je bil nazorno viden tako rekoč vsakomur. Te koncepte je izpeljal iz tistega,kar je torej bilo očitno »na površini« realnosti industrijske družbe,a kar precej je trajalo, da je postalo bolj čitljivo.Vendar pa je bilo videti, kot da je sicer definitivno dialektični pojemavre , v nasprotju s svojo intenco celo pomenil priložnost za nekaterebralce, da se vrnejo nazaj in zavrnejo Benjaminov argument proti tradicionalniestetiki . Vsekakor je mogoče, da imamo pri tem opraviti s preprostimnapačnim branjem pomena pojma, o čemer smo govorili v prejšnjempoglavju. Vse to pa navsezadnje niti ni tako zelo pomembno; iztega namreč predvsem vidimo, da »hegemonistično« utemeljeno dojemanjeumetnosti deluje precej podobno freudovsko razumljeni obrambiproti sprejemanju resnice. Naj bo kakorkoli že, širše razumevanje Benjaminovegaprispevka k epistemologiji v epohi industrijske družbe inrazpoznava njegovega estetiško kvalificiranega videnja, premestitev celihoznačevalnih verig, ki se nanašajo na proizvodnjo umetnosti, prepoznanjeumetnin v kontekstu množične kulture in temeljno spremenjene percepcijeumetnin, so bili precej pozni. Benjaminovo delo je postalo velikobolj razvidno učenjakom in umetnikom šele v poznih šestdesetih letih,ko so se skupaj s političnimi protesti v bogatem zahodnem svetu noveumetniške prakse, ki so bile poprej omejene na ozko javno pozornost,uspele narediti za vidne na ulicah in seveda v že takrat pretežno dominantnihavdiovizualnih medijih, ki so dokaj hitro transformirali kognitvnesheme v družbenem prostoru. Kot smo videli, je sprememba v načinukako občinstvo zaznava umetniška dela imela velikanske posledice,ki jih lahko dešifriramo v različnih branjih, kakršne omogočajo filozofija, estetika, sociologija in danes še vrsta eklektičnih ved. Spričo te spremembeso ljudje vse bolj videli realnost in svoj položaj v njej zelo drugačekot v predindustrijskem obdobju – če kajpak sprejmemo to, da sploh lahkouganemo kako so ljudje percipirali umetnost v »predtehnološkem«veku. Spremembe percepcije, ki jih je Benjamin odkril s svojo teoretskointuicijo, so kasneje v marsičem potrdili celo nevrologi in psihologi per-