Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

Valovi recepcije Benjaminagnila potencial »nadgradnje«, je iskal bolj pomenljivi vezni člen z ekonomskobazo, ki bi deloval drugače kakor kot zgolj vezni člen odvisnostina način zrcaljenja baze v nadgradnji in nasprotno. To, kar se mu jepotem zgodilo, je bilo pravzaprav odkritje, ki mu je bilo neznano poprejpreden je formuliral svoj pomembni esej, ki so ga polneje dojeli šele nekajgeneracij po njegovi smrti. Potemtakem lahko trdimo, da Benjamin, pisecUmetnine v času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati, ni isti Benjaminkot tisti, ki je pisal o nemški žaloigri. Njegovo odkritje je bilo spoznanje,da vezni člen že obstaja v načinu, na katerega so umetnine proizvedenev objekte zaznavanja v industrializirani družbi, ter da je ta vezničlen šele treba kritično ustrezno razumeti. Na začetku eseja si Benjamindovoli oprostiti Marxu , ker ni videl tega veznega člena ob sami postavitvisvoje emancipatorične teorije: »Ko se je Marx lotil analize kapitalističnegaproizvodnega načina, je bil ta še na začetku.« 24V svojem dialektičnem umu je Benjamin torej konstruiral koncept,ki je postal označevalec, ker prebija omejitve binarno kodirane realnostiin nezadovoljivega vztrajanja v njenem okviru v vzajemno nepovezanemvzporednem teoretiziranju na področjih estetike in politične ekonomije.Po Benjaminu umetnosti nasproti ekonomiji, od ekonomije »neodvisne«umetnosti, družbeno »nevtralne« umetnosti, umetnosti svetasvobode nasproti ekonomski nuji ipd. (vse to so izrazi iste binarnosti)kratko malo ni več! V tem kontekstu je bila formulacija konceptaavre Benjaminova invencija ali, če hočete, kreacija. Ni naključje, da jepomen avre strukturiran kot paradoks . Avro je bilo mogoče ustvariti kotkoncept samo v trenutku, ko je tisto, kar ta pojem označuje že izginilo.Koncept je torej postal mogoč s tem, da je postal sploh teoretsko zaznavenkot izginevajoč. Avra postulira eksistenco neobstoječega, ki je vidnosamo v označevalnem preostanku. Ko je avro umetnine »res« bilomogoče izkusiti, ni bila vidna glede na to, da je bila vsebovana v simbolnemredu stvari, kjer sta unikatnost in distanca umetnin imeli drugačnofunkcijo kot je tista, ki sta jo pridobili v poblagovljenem svetu prevladujočereifikacije. Z Benjaminovim odkritjem funkcije avre v obravnavanemeseju se ni zgodil odločilni epistemološki premik samo v estetiki.Kakor hitro so bile zapisane izginotju kategorije tako imenovane avtonomneumetnine, sta bili zapisani izginotju tudi avtonomna subjektivnostin na njej zasnovana filozofija .3724 Benjamin , Walter. Izbrani spisi. Ljubljana: Studia Humanitatis, 1998, 147.