Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

36Umetnost v realnostinosti vse estetike, še najmanj pomeni to, da bi se kazalo odreči dediščini»avratične« kulture . Nasprotno! Benjaminova konceptualizacija v njegoviformulaciji avre v odnosu z umetniškimi objekti, poganja epistemološkipremik v polju estetike. S tem, ko poveže npr. dadaizem s svojoanalizo funkcioniranja umetnosti v razmerah reprodukcije in množičnedistribucije, kjer so umetnine predmeti množične »raztresene zaznave«,Benjamin imperativno zariše mejo, ki je estetika »od zdaj naprej«ne more več ignorirati. Estetika, ki je vpeta v okvir zgolj kontemplacijelepote avtonomne sublimne umetnine in čaščenja genija izjemneumetniške osebnosti – pri tem ni pomembno ali gre za filozofski esteticizemali za kako posebno disciplino kot, denimo, umetnostno zgodovino– ne more biti na ravni relevantne teorije, ker izključuje determinirajočeoznačevalce iz registra družbenega konteksta. To poanto lepo ilustriraJohn Berger v didaktično prepričljivi knjižici Načini videnja, besedilapodlage za posebno serijo na televiziji BBC. 23Kot poudarjamo vseskozi v tem besedilu, koncept avre igra strukturirajočovlogo v Benjaminovi teoretizaciji bolj ali manj splošno opaznihpojavov, ki jih je potem povezal v do takrat nezamisljiv odnos z estetskimikategorijami. Ko beremo številne interpretacije Benjaminovega»eseja o reprodukciji «, ne glede na to kako pronicljivi ali poenostavljajočiso, se ne moremo znebiti vtisa, da večina razpravljavcev jemlje konceptavre tako, kot da bi bil nekaj samoumevnega, namreč skoraj tako,kot da imamo opraviti samo pač z neko aplikacijo termina, kot da gresamo za neko klasifikacijo umetnin , po kateri se le-te delijo na »avratične«in »neavratične«. Četudi se samo razumevanje koncepta ne zdipreveč zapleteno, pa se je treba vprašati kaj je tisto, kar povzroča njegovo»funkcioniranje« v ustreznem dojemu? Odgovor lahko najdemo potem,ko ugotovimo položaj, s katerega je Benjamin artikuliral svoj diskurz.Kot radikalni kritik, kot odlično izobraženi filozof, estet in občutljivčlovek visokega okusa ter hkrati politično levičar pod vtisom marksizma,je Benjamin očitno iskal stik med dvema redoma teoretsko dojemljivihrealnosti . Na eni strani gre za območje tako imenovanih duhovnih,sublimnih umetnin in za območje kapitalistične razredne družbez njeno politiko dominacije in ekonomijo na drugi strani. V perspektivisodobne dekonstrukcije si lahko predstavljamo, da je Benjamin zaznaltežo binarnih kodov, ki so determinirali to dvopolno realnost. Dabi se rešil vezi take realnosti, da bi jo transcendiral ali, kot je sam oznanil,da bi formuliral perspektivo emancipacije , ki bi v svoje delovanje vpote-23 Berger , John. Ways of Seeing. London: British Broadcasting Corporation and Penguin Books, 1972.