Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

Valovi recepcije BenjaminaNa samem začetku je jasno, da avra umetnine vsebuje »zgodovinsko izkušnjominulega Jetztzeit-a /…/« in »nedialektični razpad avre bi pomenilizgubo te izkušnje«, 20 » /.../v drugih primerih pa izgubo avre obravnavaafirmativno«. 21 Kot vidimo, je Habermas, razpoznal in prepoznalavro kot dialektični koncept. Za podkrepitev te poante sklenimo našebranje Habermasovega članka z naslednjim navedkom: »Skupaj z dialektičnoukinitvijo avtonomne umetnosti in razkrojem avre, izgine ezoteričnadostopnost umetnine in njena kultna oddaljenost od gledalca.« 22Vezni členBolj ali manj na splošno je torej sprejeto, da je avra dialektični koncept.Toda zgolj pripoznati to in pritrjevati taki ugotovitvi ne zadošča,kajti dialektični koncepti so smiselni samo tedaj, ko so dojeti v svojemdelovanju. Koncept avre deluje tako, da prestrukturira polje kateregakolidiskurza na širokem preseku med estetiko , zgodovino in sodobnostjo.To delovanje koncepta ima pomembne posledice tako za teoretski(kritični) diskurz kot za katerokoli področje estetiške prakse v realnostimnožične kulture . Da bi to razumeli, se moramo najprej vprašati kako jeto mogoče? Od kod izvira »označevalna moč« tega koncepta?Da bi odgovorili na ti vprašanji, moramo najprej ugotoviti, da jasniin razvidni Benjaminov diskurz v eseju Umetnina v času, ko jo je mogočetehnično reproducirati ne podpira nikakršne metafizike ali česarkoli šeslabšega v kakem »ezoteričnem« pomenu; prej materialistično meri narazločno razlago vrste fenomenov na področju sociologije . To vsaj delomadokazuje že Benjaminova osredotočenost na razlago takšnih pojavovkot sta tehnična reprodukcija in množična kultura . Benjamin ni odkrilteh pojavov, ker sta bila bolj ali manj očitni in ustrezno poimenovanidejstvi v dovolj zaznavni realnosti že v njegovem času. Spomnimo se,denimo, na Gustava LeBona , ki ga je Freud citiral v svoji znameniti knjigiMassenpsychologie und Ich-Analyse, ki je izšla l. 1921, torej dobro desetletjepred prvim izidom Umetnine v času, ko jo je mogoče tehnično reproducirati.Kar pa je Benjamin dosegel, je bila odločilna sprememba vrazumevanju teh pojavov, še zlasti njihovega učinka na okoliščine kakršnekoliformulacije kateregakoli diskurza v polju estetike . Z Benjaminovointervencijo tradicionalna estetika postane čitljiva bodisi kot ideološkidiskurz bodisi kot zgodovinski relikt z lastno bledo avro . Hkrati njegovaintervencija – to je treba posebej poudariti – ne vzpostavlja odveč-20 Ibid., 4421 Ibid., 45.22 Ibid., 45.35