Darko Štrajn, Umetnost v realnosti ... - Pedagoški inštitut

Valovi recepcije Benjaminaznati, da Benjaminov namig možne razlagalne moči Freudove psihoanalizenekako legitimira tovrstne poskuse. Podobno se Helga Geyer-Ryanpribliža k temu, da poveže avro in pojem zamajane subjektivnosti, pričemer ugotovi Benjaminovo »fascinacijo z destrukcijo obrnjenosti navznoterin z avtonomijo kot iluzijo«. 11 Howard Caygill (1998) poudarivarljivost »monumentalnih okoliščin avratičnih umetnin /.../, kajti vsakaumetnina po utemeljenosti svojega obstoja prestaja spremembe«. 12Sigrid Weigel (1996) je v svoji zelo zanimivi študiji, ki povezuje Benjaminas problemom »prostora-telesa in podobe« (k formulaciji kategorijetelesa kot teoretskega problema so, kot je znano, veliko prispevale feminističneštudije) utemeljeno poudarila, da Benjamin v svoji zgodnji teorijijezika »še ni razlikoval med motivi avre«. 13 Poleg takšnih pristopov,ki so povečini usmerjeni k sofisticirani uvrstitvi Benjamina v okvir dekonstruktivističnefilozofije in sodobnih interdisciplinarnih teorij, kakršnista npr. analiza kulture in teoretska psihoanaliza, tudi druge discipline,kot so, denimo, sociologija kulture in zlasti medijske študije, privzemajoBenjaminove ideje. Keith Tester (1994) je v svojem ekspozeju omedijih pokazal na enega od pomenov avre in je nemara stvari malo prevečpoenostavil rekoč: »Za Walterja Benjamina težnja k uničenju avrepomeni, da ima kdorkoli kjerkoli dostop k umetnosti na isti podlagi kotvsakdo drug. Z drugimi besedami, interpretacija umetnosti je na voljovsem in umetnost je torej demokratizirana«. 14 Upoštevaje Benjaminovolastno projekcijo družbenih in političnih konsekvenc množične kulturekot kulture industrializirane kapitalistične družbe, lahko pristavimo,da je demokratizacija umetnosti zgolj začetek za mnogo bolj daljnosežnoidejo družbene emancipacije .Vprašanje družbene emancipacije je ena poglavitnih tem v že citiranemHabermasovem članku o Benjaminu . Članek je še vedno ena odnajvečkrat »uporabljenih« referenc v zvezi z Benjaminom – tudi še tridesetlet po njegovi prvi objavi. Čeprav se osrednji namen članka v zvezis problemom družbene transformacije v Habermasovi takratni artikulacijidanes zdi datiran – da o soočenju Habermasove lastne koncepcijeemancipacije z domnevno Benjaminovo niti ne govorimo –, je članekše vedno eno izmed najbolj korektnih in kvalificiranih natančnihbranj Benjamina. To še zlasti velja za Habermasovo pripoznanje proble-11 Geyer-Ryan , Helga. Fables of Desire. Cambridge: Polity Press, 1994, 113.12 Caygill , Howard. Walter Benjamin / The colour of experience. London, New York: Routledge, 1998, 94.13 Weigel , Sigrid. Body-and Image-Space/ Re-reading Walter Benjamin . London, New York: Routledge,1996, 25.14 Tester , Keith. Media, Culture and Morality. London, New York: Routledge, 1994, 46.33